P. b. b.
DEŽELNI GLAVAR W E D E N I G V DEŽELNEM ZBORU:
Koroški Slovenci so dobri Avstrijci!
KoroSki deželni zbor je ta teden obravnaval proračun za leto 1965. Razprave o posameznih vprašanjih so bile pogosto zelo dolgovezne, vendar so v glavnem potekale v stvarnem in razmeroma mirnem vzdušju.
Med razpravo o šolstvu in kulturi je deželni glavar Wedenig zavzel stališče tudi do manjšinskega problema in dejal, da se je Avstrija v členu 7 državne pogodbe obvezala, da bo slovenski manjšini na Koroškem in hrvaški manjšini na Gradiščanskem zagotovila pouk v materinem jeziku. „Koroški Slovenci — je poudaril deželni glavar — so prav tako dobri državljani kot vsi ostali Avstrijci in bi gotovim kritikom samo priporočal, naj bi večkrat obiskali prireditve Slovencev, kjer bi se lahko prepričali, kako se le-ti čutijo povezane z Avstrijo; mnogokrat celo bolj kot tisti, ki sicer o Avstriji govorijo, ne nosijo pa je v svojem srcu."
O vprašanju koroških Slovencev je govoril tudi deželni poslanec Kalt (KP), ki je opozoril na razne pomanjkljivosti pri dvojezičnem šolstvu ter na gonjo nacionalističnih krogov proti Slovencem. „Duh nacionalne ozkosrčnosti — je dejal — ki ne more razumeti, da predstavlja navzočnost slovenskega jezika in kulture obogatitev za Koroško, je žal še močno razširjen. Premaga nje tega duha ni le v interesu slovenske manjšine, marveč tudi v interesu Avstrije, katera bo uživala toliko več ugleda, kolikor več demokratičnih pravic bo priznala manjšini.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItU
PO 70 LETIH SPET V CELOVCU:
Na povabilo Slovenske prosvetne zveze priredi
Prvo slovensko pevsko društvo „Lira“ iz Kamnika
v nedeljo, 29. novembra 1964 ob 14.30 uri v srednji | dvorani Doma glasbe v Celovcu
Koncert
z Izbranim sporedom slovenskih, jugoslovanskih, nemških, italijanskih, ruskih in ameriških skladateljev.
DIRIGENT PROF. SAMO VREMSAK
Predprodaja vstopnic v knjigami „Naša knjiga” v Celovcu, Wulfeng. in pri krajevnih prosvetnih društvih
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiš
Nevaren razvoj dogodkov v Kongu
Generalni sekretar OZN:
Leto mednarodnega sodelovanja
naj bi okrepilo mednarodno razumevanje in zmanjšalo napetost v svetu
Generalni sekretar OZN U Tant je pred nedavnim sestavil svoje letno poročilo o delu svetovne organizacije, ki bo predloženo letošnji Generalni skupščini. Poročilo zajema delo OZN vse do zadnjih dni in usmerja pozornost bližnjega 19. zasedanja Generalne skupščine na najaktualnejša vprašanja in najnovejše težkoče, s katerimi je obremenjena svetovna organizacija tako v razvoju medna-rodno-politične dejavnosti kakor tudi glede funkcioniranja lastnega organizma.
U Tant v svojem poročilu brez vsakega olepšavanja ugotavlja, da v mnogih važnih vprašanjih ni bilo mogoče napraviti niti koraka naprej. Posebno kritično obravnava vprašanje razorožitve in pravi, da leto 1964 v tem oziru ni izpolnilo pričakovanj, ki so se rodila na zadnjem zasedanju Generalne skupščine. »Resolucije, sprejete na tem zasedanju, niso bile — vsaj v veliki večini — izpolnjene, toda čas je dozorel, da se napravi korak naprej; kajti taki koraki bi pozitivno vplivali na splošno mednarodno politično vzdušje.* Po njegovem mnenju bi bilo izredne važnosti, če bi se to, kar ni bilo uresničeno v zadnjih mesecih, uresničilo na bližnjem zasedanju Generalne skupščine.
Vendar pa letošnje leto kljub temu tudi v vprašanju razorožitve ni bilo povsem brezplodno. U Tant navaja, da so bile storjene nekatere poteze z' okviru take ime ', y:a:'.ih-»recipročnih enostranskih akcij* in »politike vzajemnih primerov*, kot so skrčenje vojaških proračunov in zmanjšanje proizvodnje fi-sijskega materiala v vojaške namene. »Res pa je, da leto 1964 ni izpolnilo , upanj, ki sta jih ustvarila moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov in splošno izboljšanje mednarodnih odnosov v letu 1963.*
Področje, kjer bi bilo določeno napredovanje prav tako izredne važnosti, je prepoved širjenja jedrskega orožja in omejitev ter likvidacija sredstev jedrskega orožja (rakete in bombniki). Ni potrebno niti dokazovati — je rečeno v poročilu — da bi kakršen si bodi ukrep v zvezi z jedrsko razorožitvijo, pa čeprav tudi povsem neznaten, za začetek predstavljal nekakšen simbol namenov velikih sil na tem področju ter imel izredno pomemben politični, psihološki in moralni učinek. Take korake bi bilo po mnenju U Tanta treba pod-vzeti že v teku letošnjega zasedanja Generalne skupščine in jih nadalje obravnavati na sestankih razorožitvenega odbora v letu 1965.
V svojem poročilu je U Tant omenil tudi finančno stanje OZN, ki je precej kritično. Zaradi iskanja poti iz krize je bilo 19. zasedanje Generalne skupščine odloženo do 1. decembra, »med tem pa so bili storjeni krepki napori, da bi se našla rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse.*
Kot najvažnejši dogodek leta 1964 na gospodarskem področju navaja U Tant konferenco OZN o trgovini in razvoju, na poli-tično-mednarodnem področju pa drugo konferenco neangažiranih držav v Kairu. Pravi, da so bila na dnevnem redu te konference praktično vsa tista vprašanja, ki se obravnavajo v OZN, zato upa, da bodo zaključki kairske konference tudi koristen prispevek k uspešnemu delu Generalne skupščine.
Končno omenja U Tant še nedavne spremembe v vodstvih velikih držav in izraža upanje, da bodo njihovi voditelji, kot tudi voditelji vseh drugih držav, v letu 1965, ki je leto mednarodnega sodelovanja, storili vse za okrepitev mednarodnega razumevanja in za zmanjšanje napetosti v svetu in tako ustvarili pogoje za dosego sporazumov glede vseh tistih vprašanj, za katerih rešitev so pogoji že povsem dozoreli.
Če je morda še kdo 'dvomil o tem, kakšnega kova je sedanji predsednik ikongoške vlade Čomibe, potem so ga 'dokončno poučili dogodki, iki iso se v Kongu odvijali v zadnjih dneh: ameriška letala so rnad glavno oporišče uporniškega gibanja Stanleyvi-lle pripeljala 600 belgijskih padalcev, ki iso nato zavzeli mesto in tako Čomibejevim vladnim četam omogočili, da so slavile »zmago« nad kongo-škimi nacionalnimi silami.
Do ameriško-belgiijske intervencije je baje prišlo na prošnjo Combeja, ki s svojo najemniško vojsko kljub veliki premoči in izdatni podpori s 'Strani izaJhodnih držav ni uspel, da ibi do konca zatrl osvobodilno gibanje kon-goškega ljudstva. Vendar pa se v Bnuslju in Washingtoniu ne morajo povsem otresti slabe vesti in skušajo svoje očitno vmešavanje v notranje zadeve Konga utemeljevati iz izgovorom, ida pri 'tem ni šlo iza »nobeno vojaško akcijo«, marveč zgolj za »humanitarno dejanje«, da bi osvobodili Evropejce in Američane, katere je uporniško gibanje zadržalo kot talce v Stanleyvill-u. Res lep izgovor, toda kljub temu ne več kot izgovor, ki pa nikakor ne more zatajiti dejstva, da je v resnici šlo za očkno podporo Čombeju, kateri je v Kongu že od vsega začetka zastopal interese 'kolonialističnih sil in se je ‘kongoško ljudstvo prav zaradi 'tega uiprlo njegovemu režimu.
Po zadnjem razvoju v Kongu vse kaže, da je usoda upora nacionalističnih sil več ali manj zapečatena. Toda samo po vojaški plati, ne pa tudi po politični, ikajti vzroki nesoglasij, ki so privedla do dolgotrajnih notranjih bo-ijev, so namreč globlja, da bi se jih dalo izkoreniniti z več kot dvomljivo »zmago« Čom-bejevega režima. Čombe, ki 'je ob prihodu na sedanji položaj obljubljal »nacionalno pomiritev« ter svobodne volitve, se je znašel v položaju, ki je značilen za vsakega 'politika, kateri se škuša obdržati na oblasti s tuio
pomočjo: ostal je brez vsakršne notranje podpore in 'ga iz škripcev rešuje le tuja intervencija. To se je pokazalo že v prvih mesecih po razglasitvi kotngoške neodvisnosti, ko se je isti Čomibe s pomočijo kolonialnih sil uprl takratni kongoški vladi; še posebno pa se kaže zdaj, ko so bile vloge v Kongu zamenjane in mora Čombe svoj položaj braniti v boju proti lastnemu ljudstvu — spet s pomočjo in intervencijo od izu-naj.
Zahodne sile za svoje vmešavanje lahko navajajo ‘kakršnekoli izgovore, dejstva, da so položaj v Kongu nevarno zaostrile, pa kljub temu ne morejo spraviti iz sveta. Še več: njihova 'krivda za sedanje stanje v tej deželi, ki je posledica dolgotrajnega in sistematičnega tujega vmešavanja v notranje zadeve Konga, je postala le še bolj očitna.
Praznik Jugoslavije
V nedeljo bodo jugoslovanski narodi spet obhajali veliki praznik svoje domovine — obletnico rojstva nove Jugoslavije, katere temelji so bili položeni 29. novembra 1943 na zgodovinskem zasedanju AVNOJ v Jajcu. Obhajali ga bodo v zavesti, da dosledno razvijajo tista načela, za katera so se odločili sredi najhujšega boja proti fašističnim okupatorjem, ko so šklenili, da bodo skovali nerazdružljivo enotnost in uresničili družbeni sistem, v katerem je človek središče vsega dogajanja.
Jugoslavija se je na temeljih, ki so bili postavljeni leta 1943, razvila v državo, katera po svoji notranji ureditvi vzlbuja mednarodno zanimanje, s svojo zunanjo politj/ko pa zavzema čedalje bolj važno mesto med državami, Iki se dosledno borijo za ohranitev svetovnega miru ter za pravične odnose med narodi in državami — politike, Iki se vedno močneje uveljavlja na mednarodnem torišču.
Svoj veliki praznik bodo jugoslovanski narodi obhajali iz novimi delovnimi zmagami, predvsem pa v zavesti, da jih pot, katero so ubrali tistega zgodovinskega dne v novembru 1943, vodi v lepšo bodočnost.
Volitve v Italiji
Zadnjo nedeljo in ponedeljek so bile v Italiji pokrajinske in občinske volitve, Iki so zanimive posebno zaradi lega, kor so bile stranke, kolere sestavljajo sedanjo vlado, pred preizkušnjo, ali bodo še obdržale večino. Izidi volitev v 74 pdkrajinah pa kažejo, da velik del Italijanskega -ljudstva ni povšem zadovoljen z vladno politiko, kajti koalicijske stranke so v glavnem utrpele precejšnje izgube na glasovih.
Dokončni izid pokrajinskih volitev -kaže naslednjo sliko: krščanski demokrati so zgubili 3 % glasov inapram zadnjim upravnim volitvam leta 1960, isto vetja za socialiste, medlem ko so socialni demokrati pridobili 0,8 %, republikanci pa so zgubili 0,1 % glasov; lep uspeh so zabeležili komunisti, ki so pridobili slkoraj 2 % glasov, liberalci so število svojih glasov povečali -za 3,1 °/o, neofašisti ‘so zgubili skoraj 1 %, monarhisti pa slkoraj 2 odstotka glasov.
Za volitve v 'tržaški pokrajinski svet so Slovenci kandidirali na 'treh listah, in sicer na ‘socialistični, na komunistični -im na samostojni, Iki se je imenovala Lista slovenske skupnosti. Na socialistični in komunistični listi so ikolt pri zadnjih volitvah spet dobili po enega poslanca, prvič po voljni pa je dobila poslanca tudi slovenska lista, Itako da bodo imeli Slovenci zdaj tri -zastopnike v pokrajinskem svetu. Krščanski demokrati in republikanci so zgubili po enega poslanca, tako da -stranke levega centra nimajo potrebne večine za sestavo pokrajinskega sveta.
Jugoslavija za odpravo vizumov
Zunanjepolitični odbor zveznega zbora zvezne skupščine SFR Jugoslavije je prejšnji teden razpravljal tudi o odnosih Jugoslavije s sosednimi državami Italijo, Avstrijo in Grčijo. Pri tem je ugotovil, da je Jugoslavija v svoji zunanji politiki vedno polagala posebno pozornost na razvijanje dobrih in prijateljskih odnosov s sosednimi državami ter da so ta prizadevanja že rodila lepe uspehe. V tej zvezi je odbor posebej opozoril na odnose med Jugoslavijo in Italijo, kjer „je nedvomno odigrala važno vlogo tudi tako imenovana „odprta meja” (mišljen je maloobmejni promet, kot je uveden tudi med Jugoslavijo in Avstrijo — op. ured.j, ki je omogočila ljudem ob meji, da so se bolje spoznali med seboj in porezali korenine nekdaj tako močnemu nezaupanju in sovražni propagandi".
Na podlagi tega rorvoja je odbor priporočil zveznim organom, naj bi proučili možnosti za ukinitev vizumov s sosednimi državami, ker je prepričan, da bi ta ukinitev lahko znatno pripomogla k nadaljnjemu izboljšanju medsebojnih odnosov.
Med razpravo o pozitivnem razvoju odnosov s sosednimi državami je bilo nadalje ugotovljeno, da skoraj 20 °/o vse jugoslovanske zunanjetrgovinske izmenjave odpade na te tri države. Hkrati pa so se v diskusiji dotaknili tudi tistih problemov, ki doslej še niso bili rešeni, kot na primer dokončna določitev meje med Jugoslavijo In Italijo, položaj manjšin Itd. ter ugotovili, da bo za vsa še nerešena vprašanja treba najti ustrezne rešitve, da »ne bi nekoč v prihodnje skalila dobrih odnosov".

PRED 20 LETI V BELOKRANJSKI VASICI TRIBUČE:
Ustanovitev prvega avstrijskega bataljona
V tem tednu, in sicer 23. in 24. novembra 1964 je minulo 20 let, ko je bil v belokranjski vasici Tribuče v bližini Črnomlja ustanovljen i. avstrijski bataljon v narodno-osvobo-dilni vojski Slovenije. Ta bataljon je bil začetek organizirane avstrijske oborožene na-rodno-csvobodilne borbe proti fašizmu. Za njim so bili pozneje iz vrst avstrijskih vojnih ujetnikov, ki so vstopili v jugoslovanske partizanske enote, ustanovljeni še štirje be-icljcni in sicer drugi in tretji na Hrvaškem, četrti in peti pa pri Beogradu.
Ustanovitve I. avstrijskega bataljona pred 20 leti se bodo danes, jutri in v nedeljo njegovi bivši borci in borci ostalih avstrijskih bataljonov spominjali, ko bodo skupno z Zvezo koroških partizanov in Zvezo združenj borcev NOV Slovenije v Tribučah na hiši, kjer je bil bataljon ustanovljen, odkrili spominsko ploščo ter pred veličastnim spomenikom v Žužemberku, v katerem so vklesana tudi imena padlih borcev tega bataljona, položili vence.
»HOČEMO Sl PRIBORITI SVOBODO AVSTRIJE"
Poznojesenskega dne leta 1944, in sicer 23. novembra se je v Tribučah zbrala vrsta Avstrijcev, ki so vstopili v jugoslovanske partizanske enote, na zborovodje, kjer je po govoru poznejšega prvega avstrijskega notranjega ministra, umrlega Franca Hon-inerja, slkilenila, da predlaga štabu NOV Slovenija združitev avstrijskih borcev v samostojno avstrijsko enoto. V tozadevnem pismu je bilo med drugim rečeno:
»Avstrijski vojni ujetniki, avstrijski vojaki in borci za svobodo Avstrije, ki so prostovoljno pristopili na stran Osvobodilne fronte Slovenije, so nam naročili, da vas prosimo, da bi v okviru Osvobodilne fronte Slovenije kot dela Ljudske fronte Jugoslavije formirali samostojno avstrijsko enoto.
Prišli smo do prepričanja, da gre danes predvsem zato, da moramo voditi oboroženo borbo proti nemškemu zatiralcu in da je le tako mogoče, da preženemo nemškega okupatorja in osvobodimo našo deželo nemškega gospostva.
Med nami so pripadniki različnih strank, delavci, kmetje, uradniki, meščani in intelektualci, ki nas je vse združila volja, da se borimo za svobodno in demokratično Avstrijo v smislu sklepov Moskovske konference treh velesil. Junaška Ljudska fronta Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita nam je s svojo požrtvovalno in odločno borbo pokazala pot, na katero moramo stopiti tudi mi Avstrijci, da si priborimo svobodo. Mi se hočemo vključiti v mogočno svetovno fronto svobodoljubnih in demokratičnih narodov in prispevati svoj del v borbi proti fašizmu."
To pismo so podpisali Max Baier s Tirolske, ki je bil potem prvi komandant I. avstrijskega bataljona, Roman F u c h s e I iz Linza, pozneje prvi politični komisar bataljona, štajerski kmet Anton S c h o b e r, koroški kmet Johan T mj p p e , dunajski železničar Leo Preininger in sedanji be-Ijašlki občinski svetnik Peter Ta tis c hi.
Kmetijstvo v svetu vedno bolj pereč problem
Zadnje poročilo organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) kaže, da postaja kmetijstvo v svetu vse bolj pereč problem, ker njegova proizvodnja ni v stanju v potrebni meri dohajati porasta števila prebivalstva in njegove naraščajoče želje po večji in boljši prehrani. Pereč postaja ta problem zlasti zaradi tega, ker je zaostajanje
V Jugoslaviji do konca leta:
50 % prevoza po železnici elektrificiranega
V nedeljo so v Niški Banji dali v promet mednarodno cesto Niš—jugoslovan-sko-bolgantka meja, ki sta jo Jugoslavija in Bolgarija zgradili na podlagi sporazuma iz leta 1962.
S to cesto je bilo v Jugoslaviji letos zgrajenih in moderniziranih 1500 km cest. 2 isto vnemo elektrificirajo letos železniški promet. Do konca leta bo elektrificirana in deloma obnovljena proga	Jesenice—Ljubljana—Zagreb—
Beograd—Niš—Skopje ter progi Zagreb—Rijelka in Vnpolje—Sarajevo— Plač. S tem bo 50 % prevoza po železnici teklo na elektrificiranih progah.
Modernizacija cest in železniških prog je obsežna alkcija SFR Jugoslavije, s katero se vključuje v mednarodni promet. Istočasno tudi s pospešenim tempom modernizira in avtomatizira svoje tele-grafslko-relefonsko omrežje.
»NOSILEC OROŽJA ZA SVOBODO IN NEODVISNOST
BOREČEGA SE AVSTRIJSKEGA LJUDSTVA"
Že naslednji dan, 24. novembra 1944, je dal štab NOV Slovenije ukaz za ustanovi-1ev I. avstrijskega bataljona. V ukazu, ki sta ga podpisala namestnik komandanta Jaka Avšič itn politični komisar Boris Kidrič, poznejši prvi predsednik slovenske vlade in podpredsednik zvezne vlade v Beogradu, je bilo „na željo avstrijskih vojnih ujetnikov ter prostovoljno na stran NOV Slovenije prestapivših avstrijskih vojakov in borcev za svobdo Avstrije" določeno,
® da se vsi Avstrijci, ki so pripravljeni, da se z orožjem v roki borijo proti fašizmu do njegovega uničenja, združijo v samostojno enoto;
® da nosijo pripadniki avstrijske enote uniformo Jugoslovanske ljudske armade in da imajo na zgornjem levem rokavu avstrijski grbni ščit za oznako;
proizvodnje najbolj očitno pri osnovnih hranilih oz. njihovih surovinah.
Lani je bil n. pr. pridelek pšenice v svetu za 6 % nižji kot v gospodarskem letu 1962-63. Zelo močno sta v tej primerjavi v proizvodnji pšenice nazadovali Zahodna Evropa in Sovjetska zveza. V Zahodni Evropi je bil lani pridelek pšenice za 7 milijonov ton ali za 15 % nižji kot leto poprej. Spričo tega so se zaloge pšenice v petih glavnih izvoznih državah sveta zmanjšale za 18 % na raven, ki je najnižja v zadnjih 10 letih.
V več državah se je zmanjšala tudi proizvodnja mleka, surovega masla, sira ter govejega in svinjskega mesa. Države južne poloble so morale zaradi tega povečati izvoz govejega in telečjega mesa v evropske države,
Iz poročila, ki govori o letošnjem ugodnem razvoju avstrijske industrije, razberemo, da je svojo proizvodnjo najbolj povečala industrija mineralnih olj. V prvem polletju je
bila njena proizvodnja za 19,8 °/o višja kot v listem razdobju leta 1963. V naraščanju proizvodnje stoji s 17,3 °/o takoj za njo industrija kamnov in keramike. Lesna industrija 'je povečala svojo proizvodnjo za 14,8%, železo- in kovinska industrija za 13 %, elektroindustrija pa za 12%, medtem ko so indu-
® da veljajo v enoti avstrijske oblike poveljevanja;
® da se enota podredi poveljstvu glavnega štaba NOV Slovenije oz. poveljstvu, ki ga bo le-to določilo;
® da se še isti dan ustanovi avstrijski bataljon.
Gani bataljona so zaprisegli »pri časti svojega naroda in pri življenju svojcev", da ne bodo »v borbi prej odložili orožja iz rok, dokler ne bo uničeno nemško fašistično tiranstvo in narodno izdajstvo” in da bodo v itej borbi »zastavili svojo kri in življenje za visoke cilje demokratične ljudske botbe svobodoljubnih narodov".
Fot I. avstrijskega bataljona je bita pot borb, ki jih je v sklopu 5. brigade »Ivan Cankar" vodil na poti v Avstrijo v Metliki, v Novem mestu, Žužemberku, Grosupljem in v Okolici Ljubljane. V teh borbah so -njegovi borci doprinesli velike žrtve kot »nosilci orožja za svobodo in neodvisnost borečega se avstrijskega ljudstva", kol jih je imenoval štab bataljona v svojem ukazu. V iem je bito tudi rečeno, da so »partizanske grupe in oddelki oborožena sila Avstrijske osvobodilne fronte in da morajo svojo politično dejavnost razvijati v najtesnejšem sodelovanju" z njenimi odbori in organizacijami.
Lela 1945, ko je Rdeča armada osvobodila Dunaj, je pod avstrijsko zastavo vkorakal na Dunaj tudi !. avstrijski bataljon skupno z deli četrtega in petega bataljona.
medtem ko je po državah, ki izvažajo mlečne izdelke, izvoz le-teh padel. V svetovnem merilu lani prvič po vojni proizvodnja mleka ni narasla.
Tudi svetovne zaloge sladkorja kažejo očitna znamenja krčenja. Lani septembra so znašale le še 8,1 miljiona ton, medtem ko so septembra 1962 znašale še 10,7 milijona ton. Ugoden razvoj v letu 1963 kaže le proizvodnja ali lov rib, ki je s 50 milijoni ton dosegel nov rekord. Zaskrbljenost v FAO povzroča tudi pičel skupni pridelek riža, ki je bil kljub dobri žetvi le za 3 % boljši od onega leta 1962.
V takem razvoju je že pred letom dni indeks izvoznih cen osnovnih živil in surovin za nje narasel. Med njimi najbolj naraščajo cene za sladkor in za surovo maslo.
-strija proizvodnje železa, predelave papirja in kemična industrija povečale svojo proizvodnjo le za 0,4 do 1,4%. Vse ostale industrije stojijo v svojem porastu pod povprečjem in sta med njimi najslabše odrezali oblačilna industrija in industrija vozil, ki sta v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečali svojo proizvodnjo le za 4,2 in 0,4°/». Proizvodnja tekstilne industrije pa je padla za 2,6 %.
Zanimiva je s tem v zvezi tudi vrednost proizvodnje nekaterih skupin avstrijske in-
NEW YORK. — Direktor ameriške organizacije za razumno jedrsko politiko Homer Jack je podprl predlog kairske konference neangažiranih držav glede svetovne razorožitvene konference, ki naj bi bila pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Taka raz-orožitvena konferenca naj bi po njegovem mnenju upoštevala vse države sveta, ne glede na to, ali so članice OZN ali ne. Homer Jack meni, da bi ta svetovni sestanek omogočil tudi LR Kitajski in Franciji, da bi se pridružili pogajanjem o razorožitvi, h katerim LR Kitajske doslej nikdar niso povabili, medtem ko se jih Francija nikoli ni hotela udeležiti. Zdaj, ko je pobudo za svetovno razorožitveno konferenco dalo 46 neangažiranih držav, pa bi Francija in LR Kitajska težko odklonili sodelovanje.
RIM. — Z govorom papeža Pavla VI. se je zadnjo soboto končalo tretje zasedanje drugega vatikanskega koncila. Na zadnji seji je več kot 2200 Škofov in drugih koncilskih očetov iz vsega sveta sprejelo tri važne dokumente: o katoliški cerkvi, o odnosu rimskokatoliške cerkve do vzhodnih katoliških cerkva in o ekumenskem gibanju. Ker pa so ostala najvažnejša vprašanja še nerešena — tako vprašanje katoliške cerkve v modernem svetu, deklaracija o odnosu cerkve do nekrščanskih religij in še nekatera druga — je papež Pavel sporočil, da bo sklical še četrto zasedanje koncila, vendar ni povedal, kdaj bo to.
BUKAREŠTA. — Vicekancler dr. Pittermann je na povabilo podpredsednika romunske vlade Georga Apostola prejšnji teden obiskal Bukarešto, kjer si je ogledal veliko razstavo romunskega gospodarstva.
LONDON. — Generalni sekretar britanske komunistične partije je izjavil, da KP Velike Britanije podpira in pozdravlja ukrepe Wilsonove vlade. Dejal je, naj komunisti vplivajo na vlado, da bo bistveno spremenila dosedanjo socialno politično strukturo Velike Britanije.
WASHINGTOM. — Ameriški obrambni minister je izdal ukaz o ukinitvi 95 vojaških oporišč, ladjedelnic, letališč, skladišč in drugih vojaških postojank. Od tega je 80 oporišč in postojank v 33 ameriških državah, ostalih 15 pa v Evropi in na zahodni polobli. Večino teh oporišč bodo ukinili do srede leta 1966, preostale pa najpozneje do leta 1970. S tem bo Amerika prihranila 477 milijonov dolarjev na leto,
_ hkrati se bo zmanjšalo število ljudi v ameriški vojski za več kot 63.000 mož. Predsednik Johnson je pred dnevi izjavil, da utegne Amerika v prihodnjih letih delno zmanjšati svoj vojaški proračun, če sc mednarodni položaj ne bo spremenil na slabše.
MUNCHEN. — Predsednik ameriškega senatnega odbora za zunanje zadeve Wiltiam Fulbright je na sestanku združenja za proučevanje mednarodnih vprašanj v Miinchenu izjavil, da je potrebno tesnejše sodelovanje med Ameriko in Evropo na mnogih področjih. Predlagal je, naj bi ustanovili skupen parlament, v katerem bi bili predstavniki ameriikega kongresa in parlamentov zahodnoevropskih držav. Po njegovem mnenju v sodobnem svetu nima dosti pomena govoriti o Evropi, neodvisni od Amerike, ali o Ameriki, neodvisni od Evrope.
ŽENEVA. — Zunanji ministri in ministri za gospodarstvo sedmih držav članic EFTA so v Ženevi dosegli kompromis glede nedavnega žvišanja britanskih uvoznih carin. Britanska ministra sta obljubila, da bo britanska vlada v nekaj mesecih določila rok za ukinitev ali znižanje teh carin, ki jih je uvedla kot začasni ukrep za saniranje britanske plačilne bilance. Konservativna opozicija je britansko vlado napadla zaradi teh carin, vendar ji je predsednik laburistične vlade odgovoril, da sedanja vlada s tem I odpravlja samo posledice, ki jih je zakrivila politika E prejšnje konservativne vlade.
NEW YORK. — Ugledni ameriški list „New York Times" je zapisal, da bi morala Amerika priznati LR Kitajski pravico, da je zastopana v OZN. Za sprejem LR Kitajske v svetovno organizacijo govore po mnenju omenjenega lista trije razlogi:	spoštovanje
načela o univerzalnosti OZN; možnost, da bi sklenili realne sporazume o razorožitvi; razen tega pa bi lahko s tem nastali pogoji, da bi našli izhod iz zagate na Daljnem vzhodu.
VARŠAVA. — Decembra bo v Pragi 19. zasedanje sveta za medsebojno gospodarsko pomoč (SEVj. Podpredsednik poljske vlade Pjotr Jaroszewicz je s tem v zvezi podal izjavo, v kateri je naglasil, da je gospodarsko sodelovanje med članicami SEV čedalje večjega pomena za njih gospodarski razvoj. Hkrati je poljski politik izrazil mnenje, da se tej organizaciji lahko pridružijo tudi druge države, ki so zainteresirane na razvoju trgovine in proizvodne kooperacije z deželami SEV.
PARIZ. — Češkoslovaški zunanji minister Vaclav David se bo na poti v New York danes ustavil v Parizu, kjer bo imel razgovor s francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvillom.
NEV/ YORK. — Južnoafriški zunanji minister je obvestil generalnega sekretarja OZN U Tanta, da njegova vlada ni sprejela resolucije Varnostnega sveta od 18. junija letos. Varnostni svet je v tej resoluciji zahteval, noj južnoafriška vlada opusti politiko apartheida, da izpusti iz zapora vse ljudi, ki nasprotujejo taki politiki, in omogoči vsem prebivalcem sodelovoti v razpravljanju o bodoči ustovl Južnoafriške unije. Predsednik obora Generalne skup-ičine OZN za boj proti apartheidu pa je zahteval od Franclje, noj preneha pošiljati Južnoafriški republiki orožje In letala ter noj ne sklepa nobenih vojaških sporozumov z južnoafriškim režimom.
dustrijc v letošnjem prvem polletju. V tem pogledu stoji .na prvem mestu industrija živil, 'katere vrednost proizvodnje je dosegla skoraj višino 7 milijard šilingov. Njej sledijo kemična industrija s 6,7, tekstilna s 6, industrija železa s 4,7, strojna industrija s 4,6 in kovinska industrija s 4,3 milijarde šilingov. Pod 3 milijarde šilingov vrednosti proizvodnje so ostale elektroindustrija, industrija papirja in kamnov. Proizvodna vrednost industrije mineralnih olj, ki je svojo proizvodnjo najbolj stopnjevala, je letos v prvem polletju znašala le 2,3 milijarde šilingov. Vrednost ostalih 10 skupin avstrijske industrije pa v prvem polletju ni dosegla 2 milijard šilingov.
Produktivnost v industrije narašča
Čeprav je število v industriji zaposlenih padlo za 5000 na 603.000, je vrednost industrijske proizvodnje v letošnjem prvem polletju v primerjavi z vrednostjo lanskega prvega polletja narasla za 9,4 % na vrednost 58,72 milijarde šilingov. S tem porastom proizvodnje, ki je v sedmih skupinah avstrijske industrije narasla za več kat 10%, je imelo 11 Skupin letos svoje proizvodne kapacitete izkoriščene, medtem ko jih 9 skupin ni imelo.
27. november 1964
Štev. 48 (1164) — »
3 a J *	- =_
0 Ha filozofski fakulteti bratislovske univerze so pred nedavnim ustanovili lektorat slovenskega jezika in literature. Lektor je postal profesor Jan Kostika, ki je med sadnjo vojno naiel zatočišče na Slovenskem in je že večkrat pisal v slovaških revijah in časopisih o kulturnih dogodkih na Slovenskem. Oddelek ima dvajset slu-žoteljev in je za sedaj edini lektorat slovenščine na Ce-ikoslovaikem.
0 Zveza ljudskih in delavskih univerz Srbije je Izdelata sedemletni načrt, ki določa, da bo leta 1970 v Srbiji 224 ljudskih in delavskih univerz, katere bodo imele v posameznih stanovanjskih skupnostih. Industrijskih noseljth, vaseh in kmetijskih gospodarstvih 580 oddelkov. Za izboljšanje materialne osnove teh ustanov za Izobraževanje odraslih bodo vložena velika sredstva: samo za postavitev novih objektov in obnovo starih je predvidenih 3,5 milijarde dinarjev, za nabavo opreme pa okrog poldrugo milijardo.
0 Mojster sovjetskega filma Grigorij Kozincev je po Shakespearovi tragediji .Hamlet* Izdelal nov film, v katerem je razvil dva osnovna plana: sploSnega kot vizijo usode danskega ljudstva in intimnega kot problem človekovega bistva. Glasbo za film je na osnovi stare an-
KUKUROeDROKine
gleike muzike napisal Šostakovič, moderno zveneč ruski prevod Shakespeara pa je poskrbel Pasternak. Kozincev je svoj film pripravljal osem let.
0 V začetku prihodnjega leta bo v Evropi gostoval univerzitetni ansambel iz Sanfiaga (Čile), ki bo s svojim melonini pevskim zborom, orkestrom in folklorno skupino priredil nastope v Sovjetski zvezi, Nemiki demokratični republiki, Jugoslaviji, Grčiji, Franciji in Italiji.
0 Fotoklub z Reke je organiziral lil. mednarodno razstavo fotografij, ki prikazuje motive iz življenja ob morju z vseh strani sveta. Zbrali so okrog 1400 posnetkov iz Avstrije, Danske, Grčije, Nizozemske, Indije, Zahodne Nemčije, Norveike, Portugalske, Švedske, Tajske, Hongkonga, Amerike in Jugoslavije. Razstavo bodo pozneje prenesli tudi le v nekatera druga jugoslovanska mesta.
0 Na beograjskem sejmiiču je bil pred nedavnim IX. mednarodni sejem knjig, na katerem je sodelovalo 160 razstavljavcev iz 19 držav. Posebna žirija je na sejmu podelita tudi vrsto nagrad za najboljle knjižne opreme.
0 Ob letoinji 50-letnici smrti pesnika Georga Trakta (po njem se imenuje tudi literarna nagrada Avstrije, ki je bita letos podeljena koroiki pesnici Kristini Lavantj je bita v Avstriji več spominskih slavnosti.
0 Posebna komisija za pravopis pri oddelku za literaturo in jezik sovjetske akademije bo kmalu končata oačrte za reformo ruskega pravopisa. Novi pravopis predvideva mnogo poenostavitev, ki so v javnosti izzvale živahno razpravo.
0 Skupina gojencev beograjskega konservatorija je kot gost tržaškega konservatorija .Tartini” priredita v Trstu koncert, katerega spored je obsegal odlomke in Tartinijevih, Rajičičevih, Schumanovih, Bachovih, Mozartovih in drugih del. Prihodnjo pomlad pa bo v Beogradu gostovala skupina gojencev IržaSkega konservatorija.
UNESCO
pred velikimi nalogami
V Parizu je zasedala 13. splošna skupščina organizacije OZN za prosveto, ikudturo in znanost (UNESCO), na kateri so razpravljali o zelo važnih vprašanjih v zvezi z bodočim delom te organizacije. Zasedanja so se udeležili predstavniki 115 držav, med njimi 64 ministrov, 80 znanstvenikov in družbenih delavcev ter številni strokovnjaki.
Med velikimi nalogami, ki čakajo UNESCO, so ukrepi za boj proti nepismenosti, izrvenšolska vzgoja mladine in vrsta drugih velikih akcij, ki so predvsem zanimive za dežele v razvoju, prav talko pa tudi za razvite države.
Nerazvite dežele so na tem zasedanju posvetile veliko pozornost delovanju UNESCO in so se zavzele za to, da bi bila pomoč raz-
IZREDEN KULTURNO-UMETNIŠKI UŽITEK:
Slovenski violinist Igor Ozim
je gostoval v celovškem Domu glasbe
Že od svoječasnega gostovanja orkestra Slovenske filharmonije tudi v Celovcu znani slovenski violinist Igor Ozim, ki ga zaradi njegovih mednarodnih uspehov prištevajo med velike sodobne virtuoze, je zadnji ponedeljek priredil v celovškem Domu glasbe violinski koncert, pri katerem ga je na klavirju spremljal Marijan Lipovšek. Prireditve, ki jo je organiziralo Avstrijsko-jugoslovansko društvo na Koroškem, so se kot častni gostje udeležili deželni glavar Wedenig s soprogo, jugoslovanski konzul Petrovič, vodja kulturnega referata deželne vlade dvomi svetnik dr. Rudan, predsednik Avstrijsko-jugoslovanskega društva bivši namestnik deželnega glavarja Krassnig ter celovška podžupana Seidling in Novak. Med udeleženci pa je bilo zlasti veliko Slovencev, ki so s tem častno izpričali odnos do kulture in umetnosti.
Igor Ozim je kljub svoji mladosti danes znan že širom po svetu. Rojen je bil leta 1931 v Ljubljani in je glasbo študiral na ljubljanski akademiji. Pozneje se je izpopolnjeval v Londonu, (kjer je leta 1951 prejel tudi nagrado mednarodnega glasbenega 'tekmovanja. V zadnjih letih je priredil številne 'koncerte doma in v iraznih drugih deželah, tako v Nemčiji, Angliji, Skandinaviji, Franciji, Italiji, Avstriji (Dunaj), Poljski, Sovjetski zvezi in Ameriki, kjer povsod je žel sijajne uspehe in si pridobil sloves velikega umetnika mednarodnega formata.
Spored celovškega koncerta je v prvem delu obsegal skladbe avstrijskih mojstrov Beethovna in Bacha, v drugem, mednarodnem delu pa je predstavil Slovenca Marijana Lipovška, Spanca Pabla de Sarasateja ter Italijana Niccola Paganinija. Poslušalci so si od tega
večera gotovo veliko obetali, toda virtuoznost mladega umetnika jih je kljub temu presenetila; naravnost očarana publika je navdušeno aplavdirala in na splošno željo je moral Igor Ozim dodati še dva komada. Skratka: bil je to edinstven užitek in prireditev bo ostala vsem poslušalcem v najlepšem spominu. Škoda je samo, da udeležba žal ni bila taka, kot bi bilo ‘pričakovati ob koncertu, kakršnega smo v Celovcu deležni le redkokdaj.
Zahvala pa gre vsekakor tudi Avstrijsko-jugoslovanskemu društvu na Koroškem, ki je kot prireditelj tega večera po razmeroma dolgem času mirovanja spet stopilo na pot dejavnosti. Želeli bi le, da bi v 'bodoče 'bolj redno poskrbelo za prireditve, katere služijo plemenitemu cilju — medsebojnemu spoznavaniu obeh sosednih narodov in s tem prijateljskemu sožitju.
Izšla je nova številka »Mladega roda“
Spel Ije izšla nova številka »Mladega roda", šolskega 'lislta za koroško mladino, ki že .šttniinaljisfo leto prihaja med naše otroke teir ijim doma iin še posebno v šoli nudi mnogo zanimivega iin poučnega. Sedanja številka — za mesec november in december — je posvečena jeseni in zgodnji zimi, zato beremo v njej razne sestavke o tistem letnem času, ko se narava pripravlja na zimski počitek. Je pa !o tudi čas, ko se zlasti za mladino začenja veselje v snegu in na
Dijaki Državne gimnazije za Slovence v Celovcu uprizorijo na praznik 8. decembra in v nedeljo 13. decembra 1964 ob 14. uri ob sodelovanju gledališkega orkestra opereto
Miklavž prihaja
v Mestnem gledališču v Celovcu.
Vstopnice dobite v šolski pisarni.
vitih držav na področju znanosti, kulture in prosvete v prihodnje organizirana čimbolj s posredovanjem OZN. Nekatere države so tej želji že ustregle: tako je švedska vlada dala UNESCO na razpolago pol milijona dolarjev s priporočilom, naj bi ta sredstva uporabili za pomoč afriškim deželam; Francija pa je prispevala sredstva, s .katerimi naj bi zgradiii center za šolanje administrativnih kadrov za prosveto v afriških deželah.
ledu; čeprav je zunaj mrzlo, vsakogar vleče ven v zimsko naravo.
Jesen in zima pa sita privlačni tudi še na drug način: večeri so dolgi, količek ob peči je prijetno fopeil in vabi store in mlade. Kdaj sicer, če me zdaj je prišel tisti čas, ko imamo spet .mnogo več veselja do branja. »Mladi rod" je torej posebno dobrodošel in bo naši mladini izpolnil marsikatero prijetno uro v zakurjeni sobi. Mnogo lepega in privlačnega spel prinaša, kar so napisali znani slovenski pisatelji in pesniki; veliko pa tudi ‘Stvari, katere so prispevali naši učiitellji, da bi mladim bralcem pojasnili ito in ono zanimivost .ter jim odprli Okno v širni svet. Enega bo posebno zanimal spis o mestih v srednjem veku, drugi se bo poglobil v opisovanje termitov ali kozoroga, privlačni so sestavki o zlatu, o Starosti človeka iin o čudovitem svetu živali, aktualno je področje potresov, poskrbljeno pa je tudi za 'ljubitelje pripovedk in otroških pesmic, tako da bo vsak našel tisto, kar ga najbolj zanima.
»Mladi rod" zato spada v vsako našo hišo, nepogrešljiv pa .je seveda v družinah, kjer imajo šolske otroke, katerim tudi v šoli veliko pomaga pri učenju materinega jezika, saj ga je prosvetno ministrstvo posebej odobrilo za uporabo na dvojezičnih ljudskih šolah .in na glavnih šolah dvojezičnega ozemlja na Koroškem.
Posamezna številka Stane samo 3 šilinge iin jo lahko kupite ali .naročite tudi v knjigarni »Naša knijga", Celovec, Wulfengasse.
Skoraj točno pred sedemdesetimi leti — 24. oktobra 1894 — je prvo slovensko pevsko društvo >Lira* iz Kamnika gostovalo v Celovcu, kjer je takratno politično in gospodarsko društvo koroških Slovencev priredilo veliko slavnost v spomin na Andreja Einspielerja in škofa Martina Slomška. O tej prireditvi, ki je privabila v Celovec okoli 2000 Slovencev iz vseh delov Koroške ter številne goste iz Štajerske, Kranjske in Primorske, so takratni slovenski listi objavili obširna poročila, iz katerih povzemamo naslednje odlomke:
Točno ob 7. uri zvečer je začela v Izredno lepo t zastavami in zelenjem bogato okrašeni, čarobno razsvetljeni in do zadnjega kotička napolnjeni dvorani svirati
„J^clu iz JCanm ikn.
po 70 letih spet v Celovcu
godba Celovške .Karntner Nafional-Kapelle”, ki je med 11 komadi svirala tudi več slovanskih skladeb, kar je naredita najbolj!! utis. Ko so se igrale nektere znane slovenske pesni, bilo je občinstvo tako navdušeno, da je pelo z godbo . . .
Ko je predsednik slavnostnega odbora, č. g. Gregor Einspieler pozdravil vse častite goste iz Štajerske, Go-ritke in Kranjske in druge udeležence, ki so prihiteli tz vseh krajev slovenske koroške dežele, zlasti vrle Zilane in Zilanke v narodni noti, da stavijo spomin slavnih dveh mož, kferim se imajo koroški Slovenci zahvaliti, da !e živijo, nastopili so, pozdravljeni z burnim ploskanjem in živio-klici, vrli »Lirati” in izvrstno peli krasni motki zbor Volaričev .Novinci”. Ko so odpeli z veliko točnostjo Hudovernikovo .Nato zvezdo”, pri kateri se je baritonist posebno odlikoval, poklonil je podpredsednik društva, gospod Vekoslav Legat, s primernim ogovorom, vrli .Liri” v spomin na koroške Slovence prekrasno srebrno čašo, na ktere pokrovu je izrezljana lira, in ki nosi napis .Koroški Slovenci” na eni, in „,Llri' v spomin na Celovec dne 24. okt. 1894” na drugi strani . . .
Po dovršenem vsporedu so nas gostje iz Štajerske večinoma zapustili. Tudi udeleženci iz spodnjih krajev koroških so se odpeljali s polnočnim vlakom, ostalo občinstvo pa se je posedlo na okrog tako, da so bili tudi še v tem času vsi gostiknlčnl prostori polni in nlkdo nt več mislil na dom, kajti vse je bilo navdušeno in veselo. Pevci razdelili so se v razne družbe ter z brhkimi Zi-lankami in krepkimi Zilani veselo prepevali po večini narodu našemu znane kn priljubljene domače pesmi. Zadnji gosti zapuščali so veselične prostore te le proti Jutru, vsak posameznik pa, ki je imel priliko, udeležiti se te sijajne slavnosti, je vzel gotovo seboj najboljše utise, kajti preverjeni smo, da bode ta slavnost vsem udeležen-- cem ostala še dolgo časa v najprijetnejšem spominu.
»Mir*, 30. 10. 1894
Velika dvorana pivovarne .Masslgarten”, katera je bila ta večer veliko premajhna, je bila lepo okinčana z zastavami, zelenjem in cvetlicami. . . Zbralo se je proti 7. uri premnogo občinstva, prišlo je okrog 1800 Slovencev in prostori bili so v pravem pomenu besede natlačeno polni. Galerija, postranski prostori — vse je bilo napolnjeno!
Vspored slavnosti bil je jako obširen in je obsegal 25 točk. Izvajal se je precizno, krasno . . . Srčno so se sprejeli .Llraši” iz Kamnika, ki so prevzeli pevski del slavnosti in koje poznamo dobro že od zadnje Leonove slavnosti. Prišlo je 21 gospodov pevcev pod vodstvom gosp. Stele-ta. Peli so vztrajno in dobro, precej točk so morali ponavljati . . .
Vršilo se je vse v najlepšem redu. Nemci morali so kar strmeti, da koroški Slovenci, koje že tako dolgo topijo po črnem morju vodenih svojih člankov In praznih govorov, premorejo tako sijajno, prekrasno slavnost . . .
»Slovenec«, 29. 10. 1894
V teku pol ure napolnila se je vsa glavna dvorana in tudi postranske sobane prostrane pivovarniške gostilne .Masslgarten” in še predno se je pričela beseda, ni ga bita dobiti sedeža, dasi je gostilničarka pripravita — 1300 stolov. Kdor je prišel pozneje, moral se je zadovoljiti s prostorom med miznimi vrstami, v postranskih
(Nadaljevanje na 4. strani)
Dr. Janko Pleterski:
Progresivne težnje med Slovenci
Z dovoljenjem avtorja, dr. Janka Pleterskega, ponatiskujemo v našem listu njegovo razpravo o naprednem gibanju med koroškimi Slovenci, ki jo je pod naslovom »Progresivne težnje med Slovenci na Koroškem* objavil v knjigi »Progresivna Slovenija, Trst in Koroška*. O tem svojem delu pravi avtor v splošni opombi:
Študija o razvoju naprednih orientacij med Slovenci v Avstriji na Koroškem je prvi poskus in ga je treba tako tudi vrednotiti. Arhivskega gradiva je malo in le v posameznih drobcih. Arhive slovenskih organizacij je uničil nacizem, preostanke pa bi bilo treba šele zbrati. Arhivi avstrijskih oblasti niso proučeni, delo v njih za to obdobje je zlasti za tuje državljane otežkočeno. Težava je tudi s tedanjim avstrijskim tiskom, ki ga pri nas ni in bi ga bilo treba pregledati v Avstriji. Posebna težava je v tem, da se obe avstrijski delavski stranki, socialistična in komunistična, doslej nista kaj več zanimali, za svojo preteklost, da je zbiranje dokumentarnega gradiva šele v začetkih, o sistematičnem objavljanju gradiva pa še sploh ni govora. Kar je doslej že napisanega, se pa posebnih razmer na južnem slovenskem in dvojezičnem delu Koroške komajda dotika. Nalogo zbiranja podatkov in njihovega kritičnega vrednotenja bodo lahko zadovoljivo opravili pač le Slovenci v Avstriji sami in treba je upati, da se bodo tega dela kmalu lotili. Nekaj hvalevrednih naporov v tej smeri je bilo že storjenih in smo jih že upoštevali. Brez poznanja izročila naprednih prizadevanj med Slovenci na Koroškem in brez upoštevanja tega izročila je močno otežkočeno prizadevanje za skupen napor naprednih, demokratičnih sil obeh narodnosti na Koroškem na podlagi enakopravnosti.
Bralce prosimo, da svoje morebitne pripombe ali dopolnilno gradivo k tej študiji pošljejo na naš naslov.	Uredništvo
Med nekdanjimi avstrijskimi deželami, ki so s svojimi mejami delile slovenski narod, je imela Koroška nekaj posebnosti. Čeprav ibrez velike industrije in kot močno agrarna dežela je po sorazmernem številu glasov od-
danih za socialdemokratsko stranko dohajala najmočnejše industrializirane dežele kot so bile Češka, Moravska, Šlezija ipd. Socialdemokratska stranka je namreč bila izredno vplivna tudi na koroškem podeželju.

na Koroškem
Vzrokov za to je bilo več. Eden poglavitnih je bila za Koroško značilna razdelitev zemlje. ‘Posebno veliko je bilo srednjih kmečkih gospodarstev, ki so tja do prve svetovne vojne zaposlovala mnogoštevilne hlapce in dekle, razen tega pa tudi dosti itakih kmečkih sinov ‘in 'hčera, ki so ostajali na kmetiji kot delovna sila, ne da bi imeli upanje, da postanejo nekoč samostojni gospodarji.1 Že stenje leta 1880 je opozorilo na to koroško posebnost: medtem ko je držvano povprečje bilo 1,75 hlapca in 2,5 člana družine enega ‘samostojnega kmečkega gospodarja, je na Koroškem na enega kmeta prišlo 4,02 hlapca in 3,07 člana družine, največ med vsemi avstrijskimi deželami.2
Koroška socialna demokraoija se je teh posebnih razmer v deželi že zgodaj zavedala in se začela zanimati za položaj kmečkih delavcev. Že na ustanovnem kongresu avstrijske socialnodemokratske stranke v Haiinfetlidu 'je koroški delegat opozarjal stranko, naj proučuje vprašanje
1)	Prim. razpravo dr. Frana Zwiitra, Koroško vprašanje, Sodobnost V, Ljubljana 1937, tiskano tudi v posebni brošuri.
2)	Statistische Monatschrift Vlil, 1882,
sir. 236—237.
kmečkih delavcev. Kongres v Pragi leta 1896, ki je potem obravnaval to vprašanje, je prav na primeru Koroške prikazal težke stanovanjske in družinske razmere mnogoštevilnih hlapcev in dekel ter pokazal, kije so vzroki izredno velikega odstotka nezakonskih otrok na Koroškem.3
Drug poglavitni vzrok vplivnosti socialne demokracije na podeželju je ibil svojevrstni razvoj koroške industrije. Že sredi 19. stoletja ‘je tukaj obstajala močna železarska industrija, ki je ‘skupaj z rudarstvom in ‘podjetji za obdelavo kovin, oglarstvom in prevozom zaposlovala po sodobnih cenitvah četrtino vsega prebivalstva. Ta industrija pa ni bila zbrana v večjih središčih, ampak je bila raztresena po vsej deželi. Delavsko prebivalstvo se zaradi tega ni hitro zgoščalo v mestih, temveč je živelo v številnih manjših ‘središčih daleč okrog po deželi. V 70. letih je koroško železarstvo zajela kriza in ob koncu 19. stoletja je skoraj vsa ta industrija propadla obenem z nanjo navezanimi gospodarskimi dejavnostmi. Nova industrija je rastla le počasi in najpomembnejša (lesna) spet na podeželju. Tako ni prišlo do močnejšega dotoka prebivalstva v me-
3)	Verhondlungen des Parfeifages der Oster-roichrschen Sozialdemokratie, m sicer:	Hain-
feld (1888—89) str. 65; Praga (1896) str. 146— 147.
9ta, velik del koroških delavcev se je moral izseliti iz dežele, znaten del pa se je vrnil nazaj v kmečko gospodarstvo, Ikjer pa se je seveda le težko znašel.
Posledica takšnega razvoja je bila dvojna: delavstvo je bilo precej pod vplivom vaškega okolja (obenem je seveda tudi samo na to okolje močno vplivalo), velika negotovost zaposlitve in podvrženost odseljevanju pa sta se povezali z razmeroma majhno pripravljenostjo delavske stranke za vodenje pomembnejših razrednih nastopov. Po prvih stavkah v letu 1890 ni bilo na Koroškem več ‘pomembnejših stavbarskih akcij, ki bi jih začela in vodila socialdemokratska stranka. Izjema je stavka v premogovniku Lese leta 1900, ki je nastala v zvezi z gibanjem na Štajerskem, Češkem in Moravskem. Precej redke druge ‘stavke so se začenjale spontano zaradi hudih življenjskih ‘in delovnih razmer (rudnik svinca Rabelj 1900 in 1904, kovinska industrija Bistrica v Rožu 1908, ‘premogovnik Leše 1908 in 1910).4
(Dalje prihodnjič)
4)	Janko Pleterski, Koroška socialna demokracija in slovensko nacionalno vprašanje na Koroškem do lela 1914, Zgodovinski časopis XVI, Ljubljana 1962, str. 212—218. Odfod so vzeti tudi drugi splošni podatki do prve svetovne vojne, ne da bi to posebej navajali. Tam je tudi nošfeta vsa zadevna literatura.
Župnik dr. Josip Ogris
Loče ob Baškem jezeru so bile koncem tedna zagrnjene v žalost. Po daljšem bolehanju jih je za vedno zapustil dolgoletni dušni pastir, zvesti prijatelj ter izkušen in iskren svetovalec, č. g. župnik dr. Josip Ogris. Z njim je zapustila naše vrste osebnost, ki je bila več kot duhovnik v običajnem pomenu besede. Ko se je v nedeljo širna okolica ob grobu poslavljala od njega, se je poslavljala od svojega učitelja za življenje in od moža, ki je od svojih mladih let stal sredi našega narodnega življenja kot njegov tihi, a dalekovidni usmerjevalec in svetovalec.
Župnik dr. Josip Ogris je svoja otroška leta preživljal v Šmarjeti v Rožu, kjer se je rodil leta 1887. Nadarjeni fantek je kmalu našel pot v celovško gimnazijo, kjer je naletel na dr. Franca Petka kot svojega sošolca. Po gimnaziji, kjer je bil vedno med odličnjaki, sc je posvetil teologiji in prišel leta 1914 v Loče ob Baškem jezeru. Po kratkem času službovanja se je med prebivalstvom že silno priljubil, je bil poklican v vojsko in postal vojni kurat na južnotirolski fronti.
Vrnivšemu se v Loče je v plebiscitni dobi podivjana »Volksuiehr« izropala župnišče, on pa — vnet za sožitje, sodelovanje in kulturno rast prebivalstva — ni iskal maščevanja, marveč je leta 1922 dal pobudo za ustanovitev Slovenskega prosvetnega društva »Jepa* in bil skupno s svojim prijateljem Francem Aicb-holzerjem, sedanjim šolskim ravnateljem v pokoju, vsa leta njegov mentor. V tem času je dokončal tudi svoj študij prava na Dunaju in s tem pridobil dragoceno znanje, ki ga je s stalnim spremljanjem dogajanj v svetu vedno znova izpopolnjeval.
Da je bil kat tak kamen spotike koroškim nacionalistom, je moral medtem večkrat občutiti, najbolj bridko tiste dni, ko je tudi po njega prišla Gestapo, ga odgnala v beljaŠke zapore in izgnala iz Loč najprej v Luggau in potem v Šmohor, človekoljubni dr. Josip Ogris je tudi v izgnanstvu naletel na veliko prijateljev. Toda leta 1945 ga je vleklo nazaj v Loče, ki so si ga ravno tako želele, kot je on želel priti med ljudi, ki so mu po skoraj tridesetletnem bivanju postali domači.
V Ločah je dr. Josip Ogris preživel tako-rekoč dve tretjini svojega življenja, 40 let kot župnik, 10 let pa v zasluženem pokoju. Danes teden je smrt pretrgala nit njegovega plemenitega in vsebinsko polnega življenja. Prenehalo je biti srce dobričine do vseh, ki so ga poznali in se tako ali tako zatekali k njemu. In teh so bile takorekoč tri generacije. V nedeljo so ga v veliki žalosti spremljale na domače pokopališče in mu izkazale poslednjo, res zasluženo čast.
'ul JCcmihiika
(Nadaljevanje s 3. strani)
sobah, na galoriji, ali pa v veli in zunaj ob stopnicah. In na lak način se je ondu zbralo ©kolo dvatisoč ljudij in sicer iz vseh slojev in stanov korolkega Slovenstva, mej katerim smo opazili mnogo vnonjih gostov iz Štajerskega in Kranjskega in iz Primorja. Bila Vam je to kaj pisana in dražestna slika raznovrstnega občinstva, ka-kertnjega fe ni bilo zbranega v Celovci . . . Tembolj nas je torej razveselila ogromna množica kmetskega ljudstva, ki je prihitelo ta večer v sredilče svoje dežele, naslajat se s slovenskimi glasovi bodisi v vezani in nevezani besedi ter se ob njih navdulevat in krepčat za daljno borbo za narodni svoj obstanek . . .
Ko godba odigra drugi komad svojega vzporeda, porazvrsti se na odru zbor pevskega druitva .Lira” iz Komnika, katerega je občinstvo pozdravilo z burnim ploskanjem... Ta večer jih je nastopilo 11 Izbranih pevcev, kateri so pod spretnim, uprav strokovnjaikim vodstvom g. Frana Stele-ta prepevali dolgo vrsto slovanskih pesmi) toli skladnoglasno in umetniški dvorleno, da za vsako pesmijo ploskanja in odobravanja ni bilo ne konca ne kraja, tako, da so morali malone sleherno točko ponavljati ali pa dodati kakino drugo pesem . . .
Prepričani smo, da opisana slavnost ostane v prijetnem spominu vsem udeležencem, katerim kličemo: Na veselo svidenje!
•Slovenski narod«, 29. 10. 1894
Na veselo svidenje z Liraši iz Kamnika smo morali koroški Slovenci dolgo čakati. Dve veliki vojni in leta, v katerih je kulturna izmenjava več ali manj zamrla, so rmnila in leta 1960 je pevski zbor iz Kamnika spet gostoval na Koroškem, kjer je imel nastope v Dobrli vasi, Ločah ob Baškem jezeru in v Podjerberku. Pred dolgimi desetletji vzpostavljeni stiki so bili spet obnovljeni in že leto pozneje — 1961 — se je pevski zbor »France Pasterk - Lenart« iz Železne Kaple in Št. Vida v Podjuni na povratku s pevskega festivala v Celju ustavil tudi v Kamniku, kjer so bili naši pevci deležni izredno prisrčnega sprejema. Lani je kamniški zbor vrnil obisk in bil gost v Železni Kapli, v nedeljo pa bo •Lira« — po sedemdesetih letih — spet gostovala v Celovcu.
Šestdeset let Slovenskega prosvetnega društva na Radišah
Proslave se je udeležil tudi deželni glavar Wedenig
Zadnjo nedeljo je Slovensko prosvetno društvo Radiše slavilo 60-Ietnico svojega obstoja in plodnega delovanja v korist izobrazbe, kulturnega osveščanja in ohranitve materinščine prebivalstva občine Radiš na izpostavljenem mestu pred vratmi Celovca. Proslave se je kot najvišji častni gost udeležil deželni glavar Ferdinand W e d e n i g s soprogo, medtem ko so zastopali: Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu podpredsednik Valentin Polanšek in tajnik Andrej Kokot, Krščansko kulturno zvezo dr. Pavle Z a b I a t n i k , domačo občino pa župan Jernej W i e s e r.
Bogati spored, ki so ga za proslavo pripravili recitatorji domače igralske družine, ansambel .Veseli študentje", zlasti pa društvena pevislka zbora, moški in mešani, je bil v glavnem odsev bogatih sadov šestdesetih let organizirane prosvete na Radišah. Preprosti kmečki fantje in dekleta, delavci in delavke ter možje in žene, ki v društvu sodelujejo že od časa čitafniške dobe, so pod vodstvom svojega predsednika itn pevovodje Šimeja W r u I i c h a peli umetniško zahtevne pesmi, ki so dokaz ču-štev naših lljudi na njihovi nikakor ne rožnati poiti skozi zadnja desetletja.
Kakor vseh naših društev, je bila tudi pot radiškega društva v teh desetletjih težka in trnjeva. Iz njegove zgodovine, ki jo je orisal Jartko T o I m a |j e r v svojem pozdravnem nagovoru, sledi, da je moralo društvo po svoji ustanovitvi leta 1904 začeti na ruševinah dveh svetovnih vojn dvakrat znova in da je društveno življenje na Radišah vedno naglo zaživelo, ker je bilo v njem združeno vse, kar je bilo potrebno: volja, srca in čustva prebivalstva. Radišani niso nikoli klonili. »Potreti nas moreš, a streti nikdar, sovražne usode besneči vihar", so vedno mislili, nikoli popustili in vedno spet začeli znova.
Ko je pred 60 leti Hrastnikov študent, Valentin Lakner, dal pobudo za ustanovitev društva, so se mu Radišani odzvati z enako vnemo, kot so se po prvi svetovni voljni odzvati klicu za obnovo, ki so jo dali Franjo Ogris, tedaj še Kopajntkov študent, ter drvarja Tomo Brejc »n Stefan Koren. Za .njimi so se z deilom postaviti na čelo društva Hanzej Tolmajer, Sirnej Wru!ich, Janko Lampichler in Ludovik Jonk ter nadaljevali delo, ki so ga začeli Ldjz Taler, Šiman Ogris, Jožef Sušnik, Friderik Kobain, Franc Rutntk in drugi, med njimi nekateri že prej imenovani. Da pa je društveno delo zako-
V torek prejšnjega tedna smo na pokopališču v Šmarjeti izročili ik trajnemu počitku telesne ostanke kmeta Blaža Šef er j a, p. d. Jurca na Bivšaku.
S pokojnim smo poLožili v domačo zemljo kmeta-soseda, ki je bil po svojem bistvu z dušo in telesom zakoreninjen v hribovito domačijo davnih prednikov. Kraj, hribovit in skop, ki ga danes mnogi zapuščajo, je čuval ikot dragoceno dediščino, strma polja je s trudom in znojem Obdeloval ter skrbel za vsakdanji kruh za sebe in za družino. Bil je korenina, zgleden značaj in poštenjak ter sila gostoljuben sosed. Z velikim veseljem je postregel vsakemu, ki se je mudil pod njegovo streho, s pristnim domačim kruhom, ki je dozorel na njegovih njivah iz semena, ki ga je sejal z ljubeznijo in spremljal mlado novo rast vse do žetve iz leta v leto. Vedno pa je bil dovzeten tudi za novo v kmetijskem gospodarstvu.
Njegovo obzorje je segalo daleč preko meja njegove domačije. Budno je spremljal razburkana dogajanja doma in v svetu .ter ves čas življenja ohranil zvestobo svojemu slovenskemu ljudstvu. Zaradi svojega neuklonljivega prepričanja je moral prestati v nacistični dobi marsikakšne nevšečnosti, ko so mu grozili celo
remnjeno tudii med današnljo radišiko mladino, je pokazal spef nedeljski nastop mladih prosvelarjev, ki jih je bilo toliko, da so se v občini s 430 prebivalci postavili z dvema močnima zboroma, moškim in mešanim.
BOGATI SADOVI DELA
PROSVETNIH DRUŠTEV
Spričo tega je slavnostni govornik Valentin Polanšek imed drugim upravičeno dejal, da sfa vso zgodovino »moč 'in razvoj društev slonela vsepovsod .na idealizmu in prizadevnosti preprostega delovnega človeka, ki je poleg dela za svoj fizični in gospodarski obstoj našdl tudi še čas za delo za višje ideale. Kjer je naš človek ostal strnjen in organiziran v tem prizadevanju, tam so naša društva prestala tudii najhujše čase, kot je to dolkoz na sončnih Radišah. Tudii radiško društvo je ves čas vodilo našega človdka po poti resnice in pravice in mu vlivalo ljubezen do materine besede in slovenške kulture in ga s tem vzgajalo (tudi v spoštovanju do kulture sosednega naroda, kajti le kdor pozna in spoštuje svojo lastno zgodovino in kulturo, lahko v polni meri spoštuje kulturo noroda — soseda. Dokaz za to so nam naši izseljenci, ki so v taborišču v tujini naprej gojili svojo pesem in svojo ljubezen do materine besede, dokaz za to so oni borci, ki so šli za ideale svojih očetov in mater ter za človečanske ideale enakosti, svobode In bratstva v borbo, dokaz za to pa so tudi Vsi • tisti, ki so doma v ndjhujšem času nasilja tiho ljubili in gojili tiste ideale, ki jim jih je vcepilo v srca domače slovensko prosvetno društvo."
»Če so danes med nami tudi »Veseli študentje" in dijaki slovenske gimnarije, potem se zavedajmo, da ne bi imeli nikdar svoje srednje šole, če ne bi naša društva ohranila in vzgojila našega človeka v Iju-
z ustrelitvijo samo zaradi tega, ker je imel na čelnici čebelnega panja slovenske verze. V nacistični vojaki je zgubil življenje tudi sin, njegov up in nada, kar je bila najbolj grenka kapljica bridkosti v njegovem življenju.
Pogrebnim svečanostim je prisostvovala velika množica žalnih gostov. Zadnjo čast in ljubezen so mu izkazali sosedje iiz bližnje in daljnje okolice, pa tudi zastopstvo občine z županom Kristanom. Pevci so zapeli žalostin-ke, domači župnik Kulmež pa je v poslovilnem govoru v izbranih besedah orisal lepi lik in značaj blagega pokojnika.
Kot predpriprava za Igro bodo prve plesne vaje v nedeljo, 29. 11. 1964 ob 14. uri v prostorih hotela Rutar. Prijave pri predsedniku
SPD »Srce” Dobrla vas
Izdajatelj, založnik in laitnik: Zveza slovenskih organlio-cij ne Korelkem; glevni urednik: Rado Janeiit, odgevernl urednik: Levre PeMfnik; uredniltvo In uprava: Celevec-Klegenfurt, Gesemetergasse 10, telefon 54-24. — Tiskat Zeleiniika in tiskarske drulba k o. j. Drava, Celevec -Berevlje. — Depili naj se poliljejo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124.
bežni in zvestobi do jezika, do zemlje in do naroda, pa tudi do države, ki je po dolgem z ustanovitvijo slovenske srednje šole le priznala delo koroških Slovencev na področju kulture in prosvete. Ko ji ob tem veličastnem jubileju izrekamo zahvalo, izražamo hkrati svojo željo, da bi prišla kmalu nasproti našim željam in zahtevam tudi v vprašanju pravične ureditve osnovnega pouka, da bodo naši najmlajši prinesli znanje pismenega jezika že iz šole v društvo in da se bo društvo v bodoče lahko posvetilo v polni meri vzgoji odraslega človeka, da bo lahko kos vsem velikim problemom in nalogam našega časa."
DEŽELNI GLAVAR V/EDENIG:
NE SRAMUJMO SE SVOJE MATERE — SLOVENKE
Posebno prisrčno so Radišani pozdravili deželnega glavarja VVedeniga, ki je društvu čestital k njegovemu jubileju v imenu koroške deželne vlade. Udeležence proslave je najprej nagovoril v slovenskem in nato v nemškem jeziku: »Čeprav ne zinam dobro slovensko, čutim z vami in mislim, da je s tem vse povedano. Saj jezik vendar ■ni tako važen, važno je čustvo in važen je odnos med obema narodoma. Ne prihajam k vam kot inšpektor, da bi poslušal, kaj boste tukaj govorili, marveč kot vaš zastopnik, zastopnik vseh Korošcev — avstrijskih državljanov obeh narodnosti, kot prijatelj, ki ste mu dali zaupanje, da kot deželni glavar skrbim, da se pravica enakopravno deli obema narodoma. V deželnem zboru so mi nekoč očitali, da sem izdajalec domovine, ker nisem zatajil svoje matere — Slovenke. Mene tega ni in nikoli ne bo sram, zato tudi spoštujem vsakogar, ki se tega ne sramuje. Saj tega se končno tudi ni treba sramovati ali celo bati, kajti danes smo že tako daleč, da ima vsak možnost in pravico, da se lahko pritoži, če se mu godi krivica in zagotavljam vam, da bom v takih primerih zastavil vse, kar je v mojih močeh."
TO IN ONO
v'
od. Smobcva do tlabola
PEČE PRI PODKLOŠTRU. — Zaradi previsdke bližine je zgubil 24-letni Janez Milonig iz Podikloštra oblast nad avtomobilom, ki se je zaradi tega prevrgel in je Milonig odnesel težke poškodbe.
ŠT. JAKOB V ROŽU. — V zvezi / gradnjo naftinega daljnovoda od Jadrana na Dunaj je deželni planiki urad med (drugim tudi Št. Jakob predlagal za kraj, kjer bi naselili petrokemično industrijo. Kot nadaljnji kraji so bili predlagani Borovlje, Žitara vas, Metlova in Pliiberik.
BISTRICA V ROŽU. — Pri manevrih 7. lovske brigade, ki so bili minuli teden od Šmanjete po Rožu gor, je doživela naša vas hud »vojaški napad«, preden je »bila zavzeta«. Do »spopadov« je prišlo tudi še pri Svetni vasi in Borovljah, Šmarjeta v Rožu pa je dobila v tem času začasen most čez Dravo v Podgrad.
MOŠENICA PRI BILČOVSU. — Na poškodbah prometne nezgode, do katere je prišlo 20. septembra v Bilčovsu, je umrl Jože Miškulnilk v starosti 46 let in bil ob veliiki udeležbi pokopan na domačem pokopališču.
PODGORA PRI BOROVLJAH. -Tvrdka Schopf iz Stuttgarta je pričela tu graditi tovarno gradbenih strojev. Poslopje (je sedaj v surovem stanju zigotovljeno.
CELOVEC. — Mostni očetje so bili koncem tedna na uradnem obisku v italijanski Gorici, s katero želijo navezati prijateljske stilke. Ob tej priložnosti so gor iškim mestnim očetom izročili povabilo za protiobisk.
ŽELEZNA KAPLA. — S 1. decembrom bo pričela obratovati avtobusna proga Železna Kapla—Obirška z dirdkmiimi zvezami v Celovec in Velikovec. Prihodnjo pomlad bo občina pričela graditi javno kopališče, verjetno pa tudi obnavljati zdravilišče v Bdi.
DJEKŠE. — Pri delu v gozdu se je smrtno ponesrečil Štefan Petscharnig. Drevo, ki ga je podiral njegov sin Janez, je padlo taiko nesrečno, da je udarilo očeta na glavo in mu razbilo lobanjo.
Lep zgled za pospeševanje turizma
Za uspešen razvoj turizma ni le potrebno, da večamo število turističnih sob in postelj, da večamo in bogato opremljamo gostinska podjetja in da postavljamo bencinske črpalke in espresso-iokale na vsakih par kilometrov, potrebno je tudi, da imamo do gostov kulturen odnos in da so naše vasi po svoji zunanjosti prikupne.
V tem pogledu je dala občina Bekštanj pred kratkim zgleden primer ko je po večletni akciji »Naša občina naj postane lepša" izvedla nagrajevanje lastnikov hiš, ki so se temu pozivu najbolj odzvali. Nagrade so dobili v območju Brnca in Vodiča vas Alojz in Marija Galob ter Franc in Angela Kanduth z Brnce ter Janez in Ana Kofler iz Podbrega. V Maloščah so bili nagrajeni Jože in Elfi Kugy, Hans in Rosa Schalle ter Hans in Edeltraud Odraschka, v Ločah in okolici Vera Kunsti iz Zgornjega Dobja, Otmar in Morija Simčič iz Spodnjega Dobja ter Josef in Josefine Pirker iz Loč. V Bačah so prejeli nagrade Baumgartner-Michori, Emil in Ana Sebor ter Anton in Katica Mi-chelitsch. Poleg nagrojenih je dobila dolga vrsta hišnih posestnikov priznanja za prizadevanje za olepšanje občine.
Zelo lepo in koristno bi bilo, če bi tudi druge občine sledile temu zgledu.
Šmarjeta pri Pliberku
Učili smo se o elektronskih možganih, ko je iz sosednje sobe stopil robot in prižgal televizorje.
»Važna vest«, je rekel.
Na zaslonu se je pokazal šolski upravitelj in spregovoril:
»Dragi učenci, verjetno se spominjate, da je pred desetletji krenila na pot vesoljska ladja, namenjena, da pristane na Veneri. Danes ima naša šola čast, da sprejme pogumne može preživele posadke te vesoljske ladje. Po mnogih težavah, grozotah in strahotah, ki so jih doživeli, se bodo danes vrnili na Zemljo. Vesoljska ladja pristane čez pol ure na ra-ketodromu. Na ploščadi nas že čakajo helikopterji, zato pohitimo, da . ..«
Nadaljnji sprejem so preprečile vremenske motnje, saj je v 450. nadstropju malokdaj lepo vreme, ki bi omogočalo dober sprejem.
Povzpeli smo se na strešno ploščad. Vsaka skupina je stopila v določene helikopterje.
Med vožnjo sem premišljeval samo o sprejemu, kajti meni je bila poverjena naloga, da v imenu zemeljske mladine sprejmem odpravo.
Končno so se pod nami pokazali obrisi ra-
Usoda Venere
ketodroma. Težko smo dobili prostor za pristanek, kajti na raketodromu se je kar trlo ljudi. Postavili smo se k pristajalni rampi. Vsi smo zrli na velik radarski zaslon nad nami. Km^liu je med množico vzvalovilo; na radarju se je pdkazala majhna pika. Neprestano se je večala in že se je slišalo oddaljeno grmenje. Pokazala se je ladja. Iz šob so švigali dolgi bliski zaviralnih rdket.
Ko je pristala, so primaknili k vozilu dolg stolp z dvigalom. Godba je zaigrala Himno sveta. Prijetni zvoki so še povečali -toplo vzdušje.
V konici rakete se je dvignil pokrov. V dvigalo je stopilo šest mož. Ko se je dvigalo ustavilo, je množica pričela vzklikati in ploskati. Posadka je stopila na oder, lepo okrašen in opleten s cvetjem. Astronavti so bili oblečeni v vesoljske kombinezone, pod pazduhami so stiskali čelade. Obrazi so jim bili utrujeni. Poveljnik odprave je bil starejši mož,
Spakovo zlato
Na Brinjem vrhu nad Žirovnico je v starih časih živel škrat, grbasti spak. Nihče ni vedel, kod prebiva, a žirovniški pastirji, ki so na tratah Brinjega vrha pasli ovce, so si pripovedovali, da je spak dupeljnik, ki se skriva v dupljenici, kjer leto in dan dremucka in čuva zlati zaklad, po hosti pa se sprehaja samo enkrat v letu, v kresni noči.
Tako je neko kresno noč mlad ovnar odšel v hosto na potep, da bi srečal grbastega spaka in mu potajeno sledil, kam se bo skril, da bi našel votlo drevo in se domcgel do škratovega zlata. Hodil je in hodil, dokler ni sredi noči, ko je v Žirovnici odbila ura polnoč, zares srečal spaka, ki je zagodrnjal:
n Hodi za menoj, pa boš postal bogat ko medved kosmat..."
Pastir si ni dal dvakrat reči! Šel je za škratom, ki se je ustavil pred starim, votlim drevesom in velel:
.Zdaj pa le sezi v dupljenico in si pastirsko torbo nagati z zlati!”
Pastir je grabil in grabil, a ko je napolnil torbo, je potegnil z glave klobuk in še vanj nagrabil zlata.
Spak pa ga je gledal in gledal in jezljivo godrnjal:
.Kdor ni z majhnim zadovoljen, ta velikega ni vreden!"
Lakomni pastir pa ga ni poslušal, ampak je kar grabil in grabil, dokler ni iz škratove dupijenice nagrabil toliko zlata, kolikor ga je mogel nesti.
Škrat pa je kar naprej godrnjal in godrnjal, dokler ga ni pastir zavrnil:
.Od dobrih besed se nihče ne zredi!”
Takrat je spak izginil, ko da bi se v zemljo vdrl. Pastir pa si je mislil: .Zdaj sem bogat ko kozel rogat.” In je zapustil planino, ker nič več ni hote! ovac pasti, ter se napotil v dolino.
V prvi krčmi se je ustavil ter krčmarju veličavo ukazal, naj mu prinese svinjsko kračo in pijačo.
Kjer je vino, kjer je krača, hitro najdeš pomagača! Tako je tudi oholi pastir vabil k obloženi mizi vsakega, ki ga je pot zanesla v krčmo.
Velik hrup — majhen kup! Ko je pastir hotel plačati, kar je s pajdaši zajedel in
zapil, je segel v torbo po zlatnike. A namesto zlatih cvenkcv je iz nje potegnil _______
suho listje... Krčmar se je razjezil in pastirja napodil iz krčme, še prej pa ga je premlatil ko mlatič izmlačenko.
Žirovčani pa še dandanašnji pripovedujejo, da je lakomni pastir, ki z malim ni bil zadovoljen in grbastega spaka ni poslušal, od žalosti pozabil govoriti. Dokler je živel, je po farah in zelenicah seganjal ovce, vmes pa žalostno bebljal:
.Kdor ni z majhnim zadovoljen, ta velikega ni vreden ...”
Lojze Zuponc
kakor drugi zolo utrujen. Kaj vse so morali prestati?
Kapitan se je opotekel k mikrofonu. Zaželel sem m-u dobrodošlico, mu izročil šopek cvetja in prebral pismo otrok vsega sveta. Potem ga je pozdravil še podpredsednik ‘svetovne federacije in drugi.
Nikoli ne ibom pozabil njegovega prijateljskega stiska in njegovega pogleda. Potem se je v imenu posadke zahvalil za topel sprejem in povedal nekaj 'besed o potovanju: »Težko smo čakali, da se nam bo prikazala Venera. Ta skrivnostni planet je zavit v nekakšne oblake, zato nismo še nikdar videli njegovega površja. Ko smo pristali, smo kar
kipeli od veselja. Uresničile se bodo davne želje, da bi človek raziskal tuje planete. Ko smo se odpravili po Veneri, smo se začudili. Opazili smo porušene stavbe in mostove, ceste in drugo.
Torej m živijo razumna, civilizirana bitja? Toda nikjer ni -bilo žive duše. Vse pusto in samotno, same ruševine in — no, vendar neka bitja, toda ožgana in mrtva. Bila so zelo podobna ljudem. Le kaj jih je zadelo? To vprašanje so rešili Geigerjevi števci, ki so tiktakali iko obsedeni.
Venero je uničila atomska vojna.
Tudi Zemlji je grozil tak konec, toda zmagal je razum!«
Zamaknjen sem premišljeval o usodi Ve-neranov, tako da nisem opazil, 'kidaj je kapitan nehal pripovedovati. Posadko so s helikopterji odpeljali v bolnišnico, da jo pregledajo.
^IIIIII|||1IIIII(|||IIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIII1IIIIIIIIIMIIII1!IIIII|III1:
Divja mačka in jerebica
1	AFRIŠKA BAJKA
DIVJI MAČKI se je zahotelo, da bi pojedla jerebico. Šla je k nji in se ji prižela sladkali. Zelo lepo sfa se razumeli. Razumljivo je, da divja mačka ni pokazala svojih ostrih zob. Prišla je tudi drugič in rekla:
— Tako se ljubimo, da mi svobodno lahko položiš glavo v usta.
Jerebica je poslušala mačko in dala svojo glavico v mačja usta. In zgo-
dilo se je čudo: mačka je sedela mirno in jerebici ni napravila ničesar.
Od tedaj je tudi jerebica imenovala mačko prijateljico in pogosto da-jaia glavo v njena usta. In to vse do tedaj...
Nekoč je mačka stisnila zobe, odgriznila glavo jerebici in jo s slastjo pojedla.
Tiiiiimiimini miiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiimiiiimiiiiiiiiiiHmiiiiiimiimiiiMMiimiiiuiiimmuiiiiiiiiimiimimiiiiiimiiiiiiimiimiiimimiiimir
VLADO FIRM
Oj, ti Rega!
Na zelenem lokvanju, ob robu ribnika, je sedela žaba Rega. Dolgočasila se je in klicala sosede.
„Rega, rega, reg, vse so šle čez breg!" je prihajal odgovor prek ribnika.
Nobena izmed sosed se ni prikazala iz ločja. Tega popoldneva so redke žabe, ki so še žive ostale v ribniku, obiskale botro Kvalko, ki je domovala v mlaki, onstran travnika. Pred nekaj dnevi so štorklje priredile obilno pojedino prav v tem ribniku. Le malokalera je ušla njihovim kljunom.
Zdajci je Rega izbuljila stare oči. Zdrznila se je. Ldkvanjev list, na katerem je sedela, se je močno zamajal. Talko močno, da bi bila skoraij telebnila v vodo, kljer je prežala nanjo ostrozoba roparica ščuka.
„Jo(j, joj, komarjev pik, kalj naj storim? Stara požrešnica me je opazila. Kako le pridem v ločje, joj, joj!”
'Nenasitna ščuka pa je zadovoljno plavala okoli lokvanja, porogljivo udarjala z repom po vodi in se 'poganjala v zrak za sitimi mušicami.
Hom, je šklepnila s čeljustjo in pokazala vrslo ostrih belih zob .
„Le tresi se Rega. Te že Stresem z lista! Nikar se ne grbi, danes te pojem. Slab dan sem imela. Pospravila sem le nekaj vodnih drsalcev in ribo mladico. Le Skoči, le, čakam te!""
Veter ije rahlo valovil vodno gladino, ščuka je nenehno krožila in oprezala. Obupana Rega pa je razmišljala in razmišljala.
Zavila je izbuljene oči in si dejala:" Skočim in jo preskočim. Brž izginem v ločju."
Kar je nad trepetajočo Rego zanihal ribičev trnek s Slastno vabo. Bo ščuka prijela? „Ko bi le," je vzdihovala Rega in čakala.
Ščuka je kmalu opazila vabo, rejenega hrošča. Oči so se ji zasvetile. Hlastnila je in se ujela. Prav nič ji ni pomagalo divje opletanje in udarjanje z repom. Zamah in že jo je imel ribič na suhem. In tedaj? Hop, že je Rega skočila v vodo in izginila v ločju.
Med ločjem je zadovoljno ždela Stara
Rega in pela:	D .	.
3	1	„Pozresna za dva,
pa sem ji ušla, kvak!"
❖o<x><>o<><>ooo<x>o<x><><><>ooo<x><><x>o<>o<>oooo<>ooooooooooooooooo<x><x><>ooo<x>oo<>oo<>oooo<>ooo<>ooooooooooooooooooooooooodooooooo<>oo<>o<>ooooo<>oo^
Okameneli
smehljaj
JOŽE CIUHA
KambodžonCi ali Kmeri, ki jih srečujem na ulicah, so nizki in čokati, z nabrano rjavo kožo in črnimi, valovitimi lasmi. Mnogi so kot grčaste lesene plastike podeželskih rezbarjev. Pravijo, da je v njihovi krvi nekaj indijske primesi. Od njih se po svetlejši in nežnejši koži, gladkih laseh in višji, gracilnejši rasti razlikujejo Kitajcem sorodnejši Vietnamci. Zaradi slikovitih in ljubkih noš so ženške še posebej vpadljive. Odete so v svilene, brezrokavne, do vratu zapete na pol bluze, rna pol halje, ki jim segajo do kolen. Pod temi nosijo dolge svilene hlače. Vitem ko so hlače vselej črne, se zgornji deli oblačila menjajo v živahnih barvah. Skoraj vse so očarljive. Ob Kmerih in Vietnamcih je, kot povsod na azijskem jugovzhodu, še veliko Kitajcev.
V 'letalu sem se bil spoznal s Paulom in Ranam. Pri-hajdta iz Amerike. Paul je arhitekt iz Detroita, star 27 let, Ron pa je pustolovec in nekaj let mlajši od Paula. Oba potujeta okoli svelta. Nihče od nas ni bogat, zato smo v Auberge des Termpels najeli skupno sobo: potem ko smo prepričati upravnika, da je ob dveh običajnih posteljah postovil vanjo še eno, in se sporazumeti za popust pri prenočnini. Soba, ki smo jo dobili, je lepa in pro-
storna, s straniščem in kopalnico. V njej sem naletel na velikega pajka. Kosmat in s podvitimi nogami je mrtev ležal pod prho. Odkar mi je lansko zimo čez noč zabuh-nil obraz, me Idka tihožitja kaj malo ogrejejo.
Auberge des Tempels je edino gostišče v neposredni bližini svetišč. Vanj smo se vselili zaradi upanja, da bo tu oskrba cenejša kot v velikem hotelu v Siem Reapu. Po pregovarjdjnju z upravnikom smo spoznali, da je bil naš up jalov. Vendar pa smo veseli bližine templjev. Od hotela nas loči le šibkih pet minut do Ang/kor vata. Svetišče, ki je med vsemi najmogočnejše, ise razteza onkraj ceste in mogočnega jarka, ki ga obdaja, okoli sto metrov više od našega hotela pa prečka kamnit nasip.
Tempelj smo obiskali pod večer, ko je sonce zahajalo. Svetloba je pozlatila zidove in vodo v jarku. Sence, ki so jo obtežile, so med mogočne stolpe in zidove pričarale videz potapljanja. Pljuskalo je od spodaj navzgor. Noč je hitro vrela iz izvirov teme: kot vedno v teh krajih. Svetle lise na inebu so potemnele in odsevi v vodi so pronikmili v globino: med korenine vodnih rož, alge in blato, po katerem so nekoč rili krokodili. Noč je v nekaj trenutkih sploščila razsežnost zidov in jih strnila v zgoščen obris.
Pravijo, da je Angkor vat največje svetišče na svetu. Stranice pravokotnega jarka merijo 1300X1500 m. Za jarkom ga Oklepa še Obzidje z monumentalnim vhodom, do katerega pelje tlakovan dohod z balustrodomi, ki jih zaključujejo venci peteroglave mitološke „Naga" koče in ob katerih na vsaki strani stojijo kamniti levi: čuvarji.
Središče templja predstavlja pravokotna zgradba s stranicami 215X187 m, vitem ko se njegov osrednji stolp pne 65 m v višino.
Kamniti skladi so bili videti kot potuhnjena prav-
ljična pošast. Brez mesečna noč je dimenzije še povečala. Resnično je postalo neresnično: horizonti so popadali v neodrejeno abstrakcijo neodrejne prostornine.
Po izlizanih stopnicah smo se vzpenjali skozi vhodna vrata. Neki j e pod nadstrešjem so pridušeno cvilili netopirji. Spoznal sem jih po neprijetnem vonju, kakršnega sem bil odkrival v zapuščenih pagodah Pagona, v templjih na Javi in v votlini na Baliju. Piski so bili slišni le v neskončni tihoti: tako kot njihovo gibanje. Pripravljali so se za nočni lov.
Iz teme so nam prišli nasproti otroci s svečami. Ogovorili so nos v olkarni francoščini. Plaho in prijazno so se nam ponudili, ne da bi se bili ponujali za denar in izsiljevali plačilo. Dohod k centralnemu svetišču na notranji Strani, prav tako tlakovan, je dolg 150 metrov. Kamen smo bolj občutili po korakih, kot pa po medli svečavi. Gumijasti natikači so brez odmeva udarjali vanj. Otroci so drsati bosi.
Bližali smo se zidovom: napovedala jih je strmina stisnjene teme. Znava smo se vzpenjali po ozkih, strmih stopnicah. Vonj po netopirjih se je še bolj zgostil, ko da bi bile vse stene prepojene z njim. Sledili smo lučkam in z rokami iskali opore v zidovih. S prsti sem rahlo otipal reliefe. Bili so plitvi in izlizani: po finih dletih in čosu verjetno.
Povzpeli smo se na prvo teraso svetišča: vrsoko nad nami so se zarisala njegova nazobčana slemena. Vtem ko smo se premikali, so spreminjala obrise. Obzornice so se raztezale, nato pa so se v spopodu z navpičnicami hitro razdrobile v čudne oblike: velikanov, proživali, ladij, piramid, fantastičnih rož itd.
Prhutanje kril nam je razodelo, da so netopirji vzleteli v 'lov.
| «-Štev. 48 (1164)	ffl 1 *. |+J ^ 1		tifli	27. november 1964
V prihodnjem letu:
Za potrebe kmetijstva več denarja, kot gaje zahteval pristojni minister
Za pospeševanje kmetijstva v okviru »zelenega načrta« je bilo v vladnem osnutku državnega proračuna danih na razipolago 680 milijonov šilingov prispevkov in 1 milijardo šilingov kreditov. S to dotacijo je vlada kmetijstvu prisodila za 30 milijonov več pospeševalnih sredstev, kot jih je zahteval minister za metijstvo in gozdarstvo. Le-ta je v svojem predlogu zateval 750 milijonov šilingov prispevkov in 900 milijonov šilingov kreditov. S svojo dotacijo za »zeleni načrt« je vlada dokazala, da se zaveda pomena kmetijstva in njegove proizvodnje za neodvisnost države in da ji je jamo, da je treba v sedanjem splošnem razvoju na kmetijstvo gledati z drugimi očmi, kot se je gledalo prej.
S POTI PO JUGOVZHODNI ŠTAJERSKI:
Jugovzhodna štajerska je zelo revna pokrajina. Do zadnjih let je njeno gospodarstvo sestavljalo pravzaprav samo kmetijstvo. Šele sedaj se pričenja v območju okraja Feldboch razvijati industrija, ki pa je zaenkrat tudi še podrejenega pomena. Ti kraji tudi nimajo posebne privlačnosti za turiste.
Kmetijsko gledano šteje okraj Feldbach okroglo 9700 kmetij, od katerih jih je 15% z manj kat 2 ha skupne površine in 32 % pod 5 ha. Le 3,6% kmetij ima več kot 10
Od razpoložljivih sredstev predvideva vladni osnutek proračuna za zboljšanje proizvodnih osnov, to je za raziskovalno delo in pre-skusništvo, za posvetovalno službo ter za vo-dogradnije in kultiviranje zemljišč 98 milijonov prispevkov in 34 milijonov šilingov kreditov.
Za zboljšanje prometnih razmer, to je za pota in žičnice ter za elektrifikacijo bo prihodnje leto na razpolago 174 milijonov šilingov subvencij in 113 milijonov šilingov kreditov. 176 milijonov šilingov subvencij in 205 milijonov šilingov kreditov bo na razpolago za zložitev kmetijskih zemljišč ter za naselitev, okrepitev in povečanje kmetij, končno
hektarjev površine. Svet je zelo valovit in imajo kmetije v povprečju eno tretjino njiv, eno tretjima travnikov in eno tretjino gozda. Pogoji za kmetovanje spričo tega niso ravno idealni. V fazo mehanizacije, kakor smo jo doživljali mi tekom zadnjih 10 let, stopajo ti kraji šele sedaj. V okraju je šele 2500 traktorjev, vendar se sedaj njihovo število poveča tedensko za 10 traktorjev. Ker sestavljajo gozdove v glavnem listavci, je dokaj razumljivo, da si kmetje potrebne stroje ne morejo nabavljati na račun gozda,
pa tudi za gospodarsko preusmeritev in zboljšanje hlevov in gnojišč.
Za pobijanje goveje tbc in bruoelose ter za pospeševanje odkupa in predelave kmetijskih pridelkov je določenih 106 milijonov subvencij in 75 milijonov šilingov kreditov, za gradnjo stanovanj kmetijskih delavcev pa 26 milijonov šilingov subvencij in 25 milijonov šilingov kreditov. Za mehanizacijo malih in gorskih kmetij, za zboljšanje kmetijskih stanovanjskih in gospodarskih poslopij ter za podobne ukrepe je določenih 100 milijonov šilingov suibvencij in 543 milijonov šilingov krediteov.
Kalkor doslej bodo krediti na razpolago po znižani obrestni meri od 1 do 3 %>.
kat pri nas, marveč le s pomočjlo intenzivnejše kmetijske proizvodnje.
V	tem pogledu pa so kmetje v teh krajih napravili v zadnjih letih velike in odločilne korake naprej. Iz avtarkičnega kmetovanja so prešli na tržno proizvodnjo, v kateri jim je »organizirana kvaliteta" prva zapoved. Na večini kmetij dela le še ena do kvečjemu dve osebi. Glavna gospodarska panoga je živinoreja, ki je izvrstno organizirana talko na področju vzreje plemenskih goved (simodolsika pasma) kot v proizvodnji mesnatih prašičev, kjer igra veliko vlogo pred dvemi leti nastali »Siidosf-sfeirischer Ferkel- und Schvveioemastring St. Stefan im Rosenlal".
Poleg živinoreje so kmetije Specializirane tudi v rastlinski proizvodnji. Ta Specializacija se v glavnem odvija v krožkih in skupnostih, ki skrbijo tako za obratno pospeševalno službo in ustrezno mehanizacijo kmetij kot za zagotovljen odkup kmetijskih pridelkov. V tej Specializaciji, ki je organizirana od pričetka proizvodnje do odkupa, igra veliko vlogo sladkorna pesa, ki jo na veliko pridelujejo pogodbeno za tovarne sladkorja. Pogodbeno pridelovanje je nadalje razširjeno tudi na zelenjavo, na sadje, na tobak in na hmelj. Tozadevnim predelovalnim podjetjem garantirajo krožki pridelovalcev kvalitetno blago, medtem ko predelovalna podjetja garantirajo krožkom zanesljiv odkup in solidno ceno.
V	talki organizaciji rastlinske proizvodnje prehajajo krožki tudi že na gradnjo potrebnih objektov za časovno v skladiščenje pridelkov. Krožek pridelovalcev tobaka n. pr. gradi moderno skupno sušilnico. Da po tej poti dobro kmetujejo, spoznamo tudi po tem, da se površina z intenzivnim nizko-debelim sadnim drevjem letno poveča za 50 ha.
Naše najboljše jabolčne sorte
ŠAMPANJKA (Champagner Renet-te) je poznozimsko in vigredno jabolko, ki je drobno. Le v izredno ugodnih pogojih postane srednje debelo in doseže povprečno težo 10 dkg. Sad je rumene osnovne barve, na obsončeni strani je rahlo svetlordeče nadahnjen. Odlikuje ga bolj njegova trpežnost kot njegova žlahtnost. V kleti se drži tudi do junija. Da zaradi tega trpi njegova okusnost, se razume samo po sebi, vendar je tudi še v tem času dosti boljši kot pri nas razširjeni Bobovec ali Veliki Prunar.
ONTARIO je enako kot Šampanjka poznozimsko in vigredno jabolko ploščate oblike in zelo debelo. Ontario doseže tudi težo 20 dkg. Sad je še v pozni pomladi zelo sočen, drži se tja do junija. Jeseni je umazanozelene barve. Tekom zime lepo porumeni, na obsončeni strani pa dobi živordečo barvo. Čim dalj pustimo sad na drevesu, tem lepša je pozneje njegova barva. Pozno obiranje pa zboljša tudi njegovo kvaliteto. Ker sadu mraz ne škoduje, je zaradi tega priporočljivo, da ga obiramo, kar se da pozno. Slaba stran Ontaria je, da je drevo zelo občutljivo za pozebo in da ozebel les takoj napade rak. Zato mora biti ta sorta cepljena na zelo odporen deblotvorec, še bolje pa je, da ga cepimo v drevo, ki je odporno proti pozebi. Ontario prične zgodaj roditi, plodovi so zelo izenačeni in je med njimi le malo drobiža, seveda če mu redno gnojimo in če krono redno redčimo. Cvet je zelo odporen proti pozebi in prenese tudi do 6 stopinj pod ničlo. Takega mraza v času cvetenja ne prenese nobena druga sorta.
Posebno gospodarsko zanimivo področje med jugovzhodinoštajerskimi kmeii je perutninarstvo. Le-to je usmerjeno talko na proizvodnjo klavnih piščancev (dkoli 800 kmetij s tedensko proizvodnjo 20.000 do 30.000 piščancev), kot na proizvodnjo jaljc (300 do 500 kokoši na kmetijo), ki gredo organizirano na trg pod imenom »Steirischer Frisch-eierdienst". Krožki za pitanje gradijo sedaj skupno klavnico.
Svoje gospodarske potrebščine, zlasti gnojila, krmila, semenje ter slamo naročajo kmetje polom krožka, kjer dobijo podobno, ko smo videli na primeru Strojnega krožka v Gleisdorfu, posebne popuste.
Ko so si talko uredili svojo proizvodnjo in vnovčenje pridelkov, pristopajo jugo-vzhodinaštajerski kmetje sedaj k mehanizaciji kmetijstva, k zboljšanju svojih poslopij, gradnji in oskubi naselij z vodo. Pri vsej tej dejavnosti se krožki opirajo v glavnem na mlade kmete in na prizadevnost 30 kmetijskih strokovnjakov, ki jih ima nameščene Okrajna kmečka zbornica Fetdbach in ki delajo stalno po voseh.
■
£
:
s
:
Jutri, soboto, se srečamo v Celovcu, kjer bo ob 9. url dopoldne v dvorani I Delavske zbornice
Občni zbor
Slovenske kmečke zveze
z naslednjim dnevnim redom:
Poročilo Upravnega odbora Poročilo Nadzornega odbora Odobritev obeh poročil
^ Agrornopolitični razvoj in bodoče naloge SKZ	— referent Blaž Singer
Opoldanski odmor ^ Sodobna mehanizacija kmetijstva v očeh praktičnega kmeta
— referent Hans Strammer, Maschinervring Gleisdorf % Aktualna vprašanja pri kmetijskih gradnjah
— referent ing. Nace Nachbar 0 Delo in naloge kmečkega zastopnika v občini
— referent Mirko Kumer, podžupan občine Pliberk
Organizirana pomoč v soseščini, organizirana kvaliteta in organizirana prodaja kmečkih pridelkov
Pod tem naslovom smo zadnjič začeli poročilo o ekskurziji Nadzornega in Upravnega odbora Slovenske kmečke zveze na jugovzhodno Štajersko v območje Strojnega krožka Gleisdorf in okrajne kmečke zbornice Feldbach.
V prvem delu tega poročila smo zadnjič na tem mestu na kratko opisali ustroj in praktično vlogo strojnega krožka v Gleisdorfu, danes pa hočemo podati glavne vtise o razvoju kmečkih gospodarstev n ajugovzhodnem Štajerskem, kakor nam je bil prikazan s strani strokovnjakov okrajne kmečke zbornice Feldbach.
AOOOOOOOOAOOOOOCKSOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC*^^
Za otroki z medlimi lučkami smo se pomikali po široki galeriji. Dosegli smo Skupino menihov, ki so posedali na robeh iz peščenca Sklesanih klad. Bili so iz bližnjega samostana. Ogovorili smo jih, a se niso dosti zmenili za nas. Ne s francoščino ne z angleščino jim nismo mogli do živega. Potem ko so komunikacijska sredstva odpoved ata, je tudi njihov živahni 'klepet zamrl.
Tropsko nebo je bilo posuto z zvezdami. Sem pa tja so ga parali utrinki. Zgovornost tišine govori vsakemu človeku drugače. Tihota je zgladila razlike med menihi in nami, dokler ni Paul, prevzet po trenutnem razpoloženju, začel govoriti o čudnih nesorazmerjih v čustvovanju današnjega sveta.
»Pri nas," je rekel, »smo indnu9trializirali deželo, zdaj pa mehaniziramo človeka: v mislih imam njegovo du-hovnonst. Vrag ve, po kakšnem zakonu in po čigavi volji. Večkrat sem v zvezi s tem pomislil, da bi moral prebrati zapise o pojavih množične histerije v različnih zgodovinskih obdobjih. Tu mora biti neka zveza. Tako nekako me je že obšlo, ko sem gledal Millerjevo dramo ,Lov na čarovnice'. Ljudje sploh dvomimo v neizbežnost, ker se tako težko sprijaznimo iz njo. Tu, med kamni, v temi in tišini pa čutim, da sem iz enega samega kosa. Tega v Ameriki nisem nikoli občutil."
Angkor vat je najpopolnejši primerek kmerSke arhitekture. Zgraditi so ga v prvi polovici XII. stoletja. V času, ko so v Evropi gradili Notre Dame in katedralo v Chartresu. Angkor vat ni lupinasta, kipeča Stavba, vendar pa po razkošju in prostornosti prekaša ambicije gatske Evrope. V organizaciji prostora je enostaven in simetričen ter ne izpričuje tiste tenkočutnosti v prostorninski obdelavi kot sočasna zahodna arhitektura. Njegova dovršenost je v njegovi plastični učinkovitosti in v nepogreš-
ljivem občutku za mero. Detajl je vselej dopolnilo celoti. To vetja tudi za plastiko In reliefe.
Templje v Tajski in na Javi sem odkrival kot Kolumb Ameriko. Vedel sem zgolj nekaj imen, ki so mojim ušesom zvenela tuje. V neizoblikovani predstavnosti ni bilo nič otipljivega. Odkar sem se bil odpravil na pot in s pogledi sledil tolikim novim odkritjem, zares nisem občutil potrebe, da bi si bil za nepoznane stvari izmišljal nadomestne podobe.
Takrat pa ni tako. Skozi pripovedovanja drugih ljudi se mi je legenda o izgubljeni kulturi v osrčju pragozda odkrila, kot se odkrije otraku najlepša pravljica. Ko sem zapustil Rangun, sem poleg neobhodno potrebnega perila imel v popotni torbi dve zajetni knjigi o Angkorju. Na srečanje z njim sem se temeljito pripravil. Zdaj ga odkrivam s posebnim ugodjem v zavesti, da sem se vnaprej spoznal z elementi In zgodovino kmerske omike.
Tudi tu se vse, kar je pogreznjeno v neodgonetno davnino, začenja s pravljico:
Simbola, trgovec iz Simbakalpe, je bil na morju, ko je ladje, ki so bile pod njegovim poveljstvom zalotil vihar in jih potopil pri Tomradvipi — Bakrenemu otoku. Po božji milosti Avalokitesvare, ki ga je Simbola posebno goreče častil, so se mornarji rešili na obale Tomradvipe. Na otoku so živeli velikani Rakšasisi, ki jim je bilo dano, da so se lahko po mili volji spreminjali. Ko so ugledali brodolomce, so se spremenili v čudovite nimfe. Te so s hlinjenim sočutjem pomagale reševati ponesrečence, se z njimi poročile in jih odvedle na svoje domove.
Neko noč, ko so že vsi pospali, je Simbola opazil, da se svetilka v sobi smeje. Vprašal jo je, čemu je tako »Nimfe, s katerimi živite, so v deklice spremenjeni Ijudožerski velikani. V veliki nevarnosti site. Ce hočete
pobegniti, boste našli na obali konja z Imenom Baloha. Na razpolago vam je. Zajašite ga, vendr ne odprite oči prej, preden ne pristanete na drugi strani morja."
Simbola je zbral svoje tovariše lin jih prepričal, da so ravnali po napotkih svetilke. Zajahali so konja in se vzpeli pod nebo. Konj pa mi bil nihče drug, kot božanska ink označi j a A val ok i t esv are.
Legenda je z mnogimi drugimi napisi vred vklesana v kamenine svetišča. Pravljica o Simboli in njegovih mornarjih, ki jih je božanSki karij prinesel na novo obalo, malo pove o stvarnih začetkih kmerske civilizocije. Po imenih pa lahko presodimo njeno poreklo. Prišla je iz Indije kot vera, z njo pa tudi miselnost, estetika, filozofija in vse drugo, kar je falko odločilno vplivalo na formiranje kmerske kulture.
Od prvih stoletij našega štetja pa vse do konca trinajstega stoletja, ko je kraljestvo začelo razpadati, so se ti vplivi prepletali z vse bolj samosvojimi prvinami ikmerskega ustvarjalnega genija. Civilizacija, vzrasla na tleh, ki so jih obšli hudourniki svetovnih dogajanj, je v odmaknjenosti umrla, ko je bila v odmaknjenosti tudi spočeta. Podobno kot kulture Egipta, Japonske, Inkov in Aztekov, je bila kljub svojemu blišču in mogočnosti vezana na ozko geografsko področje. Prav zato, ker ni prestopila svojih meja, je nemara ostala tako dolgo pozabljena.
Ko je država razpadla, je prestolnico na severu Velikega jezera porasla džungla. Omenjajo jo zapisi portugalskih frančiškanov in dominikancev ob koncu šestnanj-stega Stoletja. Vtem ko se je med pragozdom in zidovi Angkorja bil neizprosen boj, se je zgodovina spremenila v legendo: in še ta je tonila v pozabo.
(Nadaljevanje sledi)

oooooooooo<x>ooooooooo<xx>oooooo<x>ooooooooooooooo<>o<x>ooo<x> oooooo
g T. O. RELLI
| Uvijatelj človeštva
a	Gospodinja Amalija je v kuhinji godrnjala predse:
g	»Je to sploh življenje?	Mož ne zna nikoli	povedati, kdaj bo prišel.	Ampak ta-
O	koj	ko prestopi prag stanovanja, zahteva, naj bo kosilo že na mizi. Pri	tem seveda
g nima pojma, koliko dela zahteva pripravljanje kosila. Potem je spet juha prevroča, g	zelenjava pretrda, premalo	mesa — nikoli mu	ni prav. Kaj sem jaz pri	hiši? Otro-
O	ška	negovalka za Nina in	kuharica in čistilka	za gospoda soproga! Če	pa bi kdaj
g rada imela nove čevlje ali novo obleko.. .«
Do sem je prišla Amalija v svojem samogovoru, ko je zaslišala Ninovo vpitje. »Daj mir!« jc zavpila iz kuhinje. »Takoj pridem!«
Pokrila je lonec in zmanjšala plamen na gorilniku. Tedaj je pri vratih pozvonilo. Stekla je k vratom in jih odprla. Pred njo je stal skromno oblečen starejši možakar in se ji prijazno smehljal:
»Oprostite, draga gospa, ker sem pri vas pozvonil. Ampak jaz sem prijatelj človeštva. Ali se čudite?«
Amalija je bila zmedena:
»Kaj ste?«
»Da. Ste me že prav razumeli, jaz sem prijatelj človeštva. Izvolite me samo minuto poslušati. Ljubim svojega bližnjega in ga rad vidim srečnega, veselega in brezskrbnega. Dobro vem, kakšne misli obidejo gospodinjo, ko zazvoni pri vratih zvonec. Najprej prav gotovo pomisli: to je inkasant za elektriko, pa nimam pripravljenega denarja zanj, ali možakar, ki pobira pristojbino za radio. Lahko bi bil tudi opomin zaradi neplačanega obroka ali opomin zaradi neplačanega davka, če ni uslužbenec davkarije že kar prišel rubit, morebiti pa zbirajo za sirotišnico. To niso prijetne zadeve, mar ne? Same nadloge, ki povzročajo gospodinjam nevoljo in jezo...« »Povejte že, kaj želite... res nimam časa,« je dejala Amalija precej neprijazno. »Prosim, dovolite mi, da vam povem do konca, kar sem hotel povedati,« je ponovno zaprosil prijazni mož. »Kaj torej hočem? Čisto nič! Samo zvonim pri vratih in tistim, ki mi pridejo odpirat, povem, da so si po nepotrebnem delali skrbi, kajti jaz nisem niti inkasant niti rubežnik in tudi nisem prišel pobirat obrokov ali davkov — ne, sem resnično samo prijatelj človeštva, ki vam je prišel iz srca voščit dober dan!«
»Uh, pojdite k vragu!« je divje siknila Amalija, zaloputnila prijatelju človeštva vrata pred nosom in stekla k svojemu tulečemu Ninu.
O
0
O
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Stare, .zaprašene zavese -so -zam-račeva-le vse prostore vile. Povsod je vladal leden mraz, le v (kuhinji je bilo malo topleje.
Kristina je sedela pri mizi. Z leti so postale njene -modre oči vodene in njena rožnata koža siva ter ovela. Na krožniku so ležale oglodane kokošje kosti, poleg njih polna čaša viskija.
-Kristina je dvignila čašo in jo izpraznila v treh dolgih požirkih. Hip nato so se na stopnicah zaslišali koraki. Vedela je, da so Ray-mondovi, koraki njenega -svaka, moža umrle sestre.
Skrila je kozarec v kredenco in sedla nazaj k mizi. Vrata so se odprla. Raymond je stopil v -kuhinjo in pozdravil z rahlim pr-iklo-
H A D A L S O N
Zaklad
v
zaboju
nam glave. Kristina je komaj zaznavno prikimala, vendar je bila zadovoljna, da jo je obiskal.
Sedel je na stol nasproti nje. Spet -je pila, si je dejal, ko jo je natančneje 'pogledal.
»Šel sem tod mimo, pa sem te prišel pozdravit. Upam, da ti ni-sem v nadlego.«
»Kje neki, Raymond. V tvoji družbi se dobro počutim. Ko bi vedel, kako težko sem se navadila na samoto -po nekdanjih letih banketov in sprejemov!«
»Verjamem ti,« je odgovoril Raymond in se spomnil Filipa, njenega -moža, ki je umrl pred desetimi leti. »Pasji mraz imaš v hiši. Kafko sploh zdržiš v teh ledenih prostorih?«
»Kam pa naj -grem, Raymond? Ogenj v peči je ugasnil. Premog je talko zanič. Danes pač...«
In začela je žalovati za dobrimi, starimi časi, ko je bil celo premog boljši kot današnji. Raymond jo -je pustil govoriti, -saj je iz izkušnje -veddl, da bo tako hitreje -končala.
Ko je naposled obmolknila, ga je povabila v jedilnico in prižgala petrolejsko pečico. Jedilnica je predstavljala pravcat muzej, poln antičnih, verjetno sila dragocenih iki-pcev. Filip nikoli ni štedii z denarjem, če je šlo za kak lep predmet.
»Mnogo jih -je, ikaj-ne?« je dejala Kristina, ■ko je ujela njegov pogled. »Ne morem se brigati za vse. Nimam več moči.«
»Zakaj jih ne prodaš?«
»Ne,« je vzkliknila žena in ga ostro pogledala. »Vse, kar je v jedilnici, bo ostalo v njej. Denarja ne potrebujem .. . čeprav nisem bogata,« je pr-i-stavila, Iko je videla, da uperja oči v diamantni prstan, ki ga je nosila na roki.
Nasmehnil se je, -kot -da bi verjel -vse, kar mu je povedala. Ni je hotel razjeziti.
»Bi morda kozarec piva?«
»-Prosim.«
Starka se je dvignila na svoje tanke, negotove noge. Raymond je počakal, da je odšla v kuhinjo, nato -je vstal -in stopil v najtemnejši kot jedilnice. Na polici je stalo več kipcev. Ni -imel časa za izbiro. Vzel je dva najbližja in ju strpal v žep.
V naslednjem trenutku je že zaslišal -Stankine koraike. Ko je vstopila, si je ogledoval kristalne čaše.
Kristina je postavila kozarca na mizo in ju napolnila.
»Občudujem tvoje kristalne čaše, Kristina,« je dejal Raymond in spet sedel na svoj stol.
»Filip mi jih je -poklonil takoj po poroki,« je vzdihnila Kristina. »Tiste čaše so bile polne vina iz Italije, Španije ...«
Ko -sta izpraznila steklenico do dna, je Kristina vprašala Rapmonda, ali je morda še žejen. Raymon-d je pritrdil. Segla je v žep svoje halje in izvlekla iz njega ključe.
»Pivo je v kleti. Pojdi ga sam iskat. Tu imaš ključe.«
R-aymond je stopil v klet in se med potjo čudil njenemu -nenadnemu zaupanju.
Ob kletnem zidu je stalo nekaj zabojev, v sredi prostora pa je bilo polno starega pohištva, na njem petrolejke, stare vaze, kipci.
Raymond -je stopil skozi vrata v naslednji, manjši prostor. -Na policah so stale zaprašene steklenice. Vzel (je dve -in se vrnil v jedilnico.
»Mislila sem že, da si se izgubil,« je rekla Kristina s smejočim se glasom.
»Malo je manjkalo, pa bi se res. Kako le najdeš pot med -vso to ropotijo?«
»-Kako praviš? Ropotijo? Stvari so res stare, toda ne brez vrednosti. V kleti imam spravljene najdragocenejše reči.«
-Ko sta bili steklenici prazni, se je Raymond dvi-gnil.
»Na svidenje, Kristina. Jutri te spet obiščem.«
Kristina je gledala za njim. Bil je že na pragu, ko je zaklicala:
»Raymond, ključe od kleti!«
»Oprosti, Čisto sem pozabil nanje.«
Vražja čarovnica, na -ključe -le ni pozabila, si -je dejal, ko je stopal po cesti. Toda -prevaril -jo je . vendarle. V žepu ji je odnesel kipca in ju prodal v antikvariatu po petnajst dolarjev.
Naslednji večer jo je spet obiskal. Kot običajno jo je našel v kuhinji, vendar je takoj opazil, da je slabe volje. Bila je bela kot kreda.
»Kaj se je zgodilo, Kristina? Ali si bolna?«
»Pomisli, dva kipca sta izginila.«
»Kipca? Ali misliš, da ju je kdo ukradel? Pojdi no, Kristina. Verjetno si ju premestila, pa se ne spominjaš več kam.«
»Ne!« je vzkliknila. »To ni mogoče!«
Raymand je skomignil z rameni. »Morda ju je res kdo ukradel. Vendar ti nisi več ... kako bi rekel.. . osemdeset let imaš in tvoj spomin ni več takšen, kot je bil nekoč.«
Opazil je vznemirjenost na njenem obrazu. Nekaj časa je molčala, naposled je zamrmrala:
»Kdove. .. morda sem ju res premestila.«
»No, vidiš. Za gotovo vem, da ju boš našla.«
»In če ju ne najdem?«
Stvari so se -razvijale, kot -je Ravmond pričakoval.
»Ne jezi se, -Kristina. Popijva raje kozarec piva. Dobro ti bo delo.«
-Stanka se je potolažila in Raymond je odšel v klet z zavestjo -zmagovalca. Preden pa je stopil v majhno čumnato, je zavil k velikemu zaboju z ogromno ključavnico. Srce mu je zai-gralo. Tu -notrai so torej njeni -najbolj dragoceni predmeti, je pomislil.
Komaj se je ločil od zaboja, -vzel štiri steklenice piva i-n se vrnil v jedilnico.
Pivo in viski sta Raymonda dobro zagrela, vendar je bil še toliko trezen, da je vedel, kaj počenja. Nasprotno pa Kristina ni -mogla niti -vstati s stola. Oči so se ji kar -same zapirale. Nenadoma ji je glava padla na prsi. Zaspala je.
»Grem, Kristina.«
Nobenega odgovora. Raymond se je nasmehnil in vstal. V žepu je imel ključe od kleti, vendar je potreboval še tistega, ki bo odprl zaboj. Ždelo se mu je, da je videl v -kuhinji viseti rna steni šop ključev. Ni se zmotil.
Spustil -se je v -klet in stopil k velikemu zaboju ob steni. Vtaknil je prvi ključ v ključavnico, drugega, -tretjega, toda zaboj je ostal zaprt. Še enkrat je -poSkusi-1. Zaman.
Razdražen si je obrisal pot s čela, stopil v sobico poleg velike kleti i-n -spil v dušku stdklenico piva. Nato se je spet lotil dela. Ko je sprevidel, -da s ključi ne bo odprl zaboja, je poiskal kladivo. Prisluhnil je. Vse naokrog je vladala tišina... Pri prvem udarou je ostala ključavnica zaprta. Tudi pri drugem. Potil se je -in drhtel od jeze in razburjenja. Tretjič je udaril z vso močjo. Ključavnica je popustila.
Dvignil je pokrov in pogledal v notranjost. Kakšno razočaranje! Zaboj je -bil prazen.
Za seboj je zaslišal korake. Kristina je prišla za njim. S svojimi vodeno modrimi očmi ga je začudeno gledala.
S kladivom v rokah je stopil k -njej. »Kaj hočeš od mene? Kaj iščeš -tukaj?«
»Daj mi ključe,« je dejala Kristina s tihim glasom in se mu približevala.
»Dal ti jih bom takrat, ko mi boš izročila denar in nakit, ki ti ga je zapustil Filip.«
»Vrni mi ključe,« je ponovila Kristina z
JOHN REV AL	KolN/clIlT V
Noben moški ni zgodaj zjutraj posebno lep. Tudi jaz nisem. Tisto -jutro so se mi zdele moje gube nekoliko globlje. To mi Ije potrdilo ogledalo. Žal pa ne samo ogledalo... Tudi ona! Videl sem -jo takoj, ko sem vstopil v tramvaj. Bila je zelo mlada, plavolasa, zelo lepa! Prerinil sem se skozi (polno zasedeni voz v njeno bližino, obstal i-n jo zelo -prijazno pogledal. Im potem -se je zogdilo ...
Nasmehnila se je, dvignila, pokazala z roko na svoj prostor 'm dejala: »Prosim!"
Moj smehljaj je oledenel. In moje srce
tudi.
„Ne, ne!" sem naglo dejal. .Prosim, ostanite!"
Obotavljala se je. Tedaj sem -položil svojo roko na njeno ramo in jo potisnil na sedež.
IZREKI
O Ljubezenl Na začetku so velike besede, potem so majhne besede, na koncu pa je veliko besed.
(Pailleran)
O Če ste nesrečni, spomnite se tistih, ki so nesrečnejšl od vas; to je preizkušen recept. (M. de Maintenon)
O Človek ni nikoli niti tako srečen niti tako nesrečen, kot si domišlja.
(Le Rochefoucould)
istim hladnim glasom. Stopila je tesno k njemu in ga močno dregnila s komolcem.
Raymcind je zaradi popitega viskija in piva komaj stal na nogah. Izgubil je ravnotežje in pa-del z glavo inaprej v zaboj. Ko se je hotel dvigniti, ga je Kristina udarila s pivsko steklenico po glavi. Razbila se je na drobne koščke i-n Raymond je padel nazaj v skrinjo. Kristina je potisnila vanjo še noge in zaloputnila s ipakrovom.
Iz zaboja ni bilo slišati nobenega glasu. Nekaj časa je stala ob njem brez besede, nato je dvignila kazalec.
»Predrzni kradljivec, nagnusen in nehvaležen!« je dejala. »Izpustila te bom tedaj, ko mi boš povedal, kje imaš kipca!«
Napela je ušesa. Tišina.
»Prav. Ce nočeš govoriti, ostani v zaboju, idakler se ti ne razveže jezik.«
Stopila je v čumnato po stdklenico piva in -se vimi-la v jedilnico. Napolnila si je kozarec in sedla. Skozi zaprašene zavese je prodirala siva svetloba.
Naredila je dva požirka in pogledala okrog sebe. Tišina, ki je vladala okrog nje, je bila -težka kaikor svinec.
»Le kje hodi Raymond. Včeraj mi je obljubil, da bo prišel...«
tramvaju
Odkrito priznam: globoko me je -pretreslo, da mi je ponudila prostor. Brž sem se spomnil na šale, ki se vse pričenjajo z besedami: Kdaj mož opazi, da se stara?...
Verjetno je to opazila, kajti rekla je: »Oprostite, ampak ..."
S kretnjo roke sem jo prekinil. »Gospodična," sem dejal i-n se sklonil k njej, »ne pozabite, da je samo od dame odvisno, kako se moški vede do nje!"
Nekoliko zmedeno me je pogledala.
»Tako je," sem nadaljeval, ko sem se prepričal, da se v tramvaju nihče ne zmeni za naju, »tdko je, kot sem rekel! Ali ste morda vi za brezpogojno enakopravnost?"
»To ne," -je dejala negotovo in njene čudovite oči so mirno begale sem in t(ja.
»No vidite!" sem vzkliknil, kajiti opazil sem, da se mi vrača samozavest. »In zato le mirno sedite na svojem mestu! S tem si boste pridobili spoštovanje moških pa tudi žensk. V -tramvaju in tudi v življenju!"
Malce je zardela. »A-mpdk jaz..." je zopet pričela, se vgriz-nila v spodnjo ustnico in ponovno skušala vstati.
»Napačno -ste me razumeli!" sem nadaljeval vsiljivo in jo zopet rahlo potisnil na sedež. Ko se je tramvaj ustavil na postaji, sem se nekoliko zasmejal in se oprijel njenega ramena.
»Prejle vas vendar nisem hotel karatiI" sem nadaljeval. »Hotel sem vas le opogumiti I ’
»Ah," je rekla samo. Zvenelo je kat vzdih ptiča, -ki si ne upa vzleteti.
»Razen -tega,” sem pristavil zaupljivo, »razen tega bi utegnilo biti za moškega boleče, če bi mu ponudili prostor!"
»To res nisem hotela," je dejala obupano.
»Že mogoče, ampak tako je bilo videti! Moški bi vas lahko napačno razumel. Ne morda jaz, ampak morda kdo drug, ki stoji na meji med moškostjo in starostjo.”
Tramvaj se je zopet ustavil. V zadnjem hipu sem se oprijel držaja. Z drugo roko sem jo pokroviteljsko objel bkoli ramen, zakaj pri škripanju koles je skočila kvišku.
»Vidite,” sem dejal, »če bi zdajle stali, -bi prav gotovo padli!"
»Že mogoče," je dejala, »ampak..."
»In jaz bi si večno očital, da sem kriv vašega padca!" Pokroviteljsko sem se smehljal. »Če takšno očarljivo dekle vstane, da bi mu ponudilo prostor, potem se moški mora počutiti Starega. Tega pa vendarle niste hoteli, mar ne?"
„Ne," je dejala in sukala svoijo torbico v rokah. Nenadoma sem opazil solze v njenih očeh.
»To vendar ni razlog za jok!” sem jo pričel tolažiti. »Glavno, da tega ne boste nikoli več storili!"
Tramvaj se je zaustavil. Potniki so se pričeli prerivati proti izhodu.
»Kaj pa naj storim?” je vprašala.
»Kar sedite na svojem mestu! Sedite i-n se lepo z menoj pogovarjajte! Ali vam morda govor ni prijeten?"
„Že," je dejala, .ampak..."
»Ampak? Mar vam nisem vedno zagotavljal, da vam pred noben-im moškim ni treba vstati?"
-Namesto odgovora je vedno znova skušala vstati. S težavo sem jo zadrževal. Pomislil sem, da je gotovo imela težko mladost. Oče jo je pretepal, bratje so jo zapast avllj ali. Kako dobro, da je srečala mene, ki ji bom povrnil njeno žensko dostojanstvo!
In nato sem na svoje presenečenje opazil, da je jokala. Solze so ji tekle po nesrečnem obrazu.
»Za božjo voljo!" sem dejal nežno. »Mar je tako hudo, če srečate Vljudnega dostojnega moža?"
»Da!" je hlipala in si brisala z roko svoja lica.
»Zakaj pa, otrok molj?"
»Že ko ste vstopili, bi . .."
»Bi? kaj bi tedaj?"
»Že tedaj bi morala izstopiti. Vi pa me niste pustili. I-n zdaj moram teči tri postaje nazaj..."
Debela ženska, ki je stala ob meni, je zmajala z glavo. Nato pa je rekla:
„Ja, ja, današnji kavalirji! čim starejši so, tem hujši so!"

RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00 22.00 Dnevno oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže —
11.45	Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi
—	12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert
—	14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobola, 28. 11.: 8.05 Domači vrt — 14.45 Pozdrav nate
—	15.30 Križana dekla — 15.45 Aktualna reportaža —
16.30	Koroški knjižni kotiček — 17.00 2elje sanj — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20.15 Kdo je storilec? — 22.20 Glasba po naročilu.
Nedelja, 29. 11.: 8.05 Oddaja iz Bremena — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem skozi svet, križem skozi čas — 18.05 Nič kot veselje z
Nedelja, 29. 11.: 8.15 Kaj je novega? — 10.00 Tedensko ogledalo domočega tiska — 15.00 Sto let koroške pevske zveze — 17.05 Inozemski tisk koncem tedna — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 20.15 Melodije za nedeljski večer — 22.20 Komorna glasba.
Ponedeljek, 30. 11.: 8.10 Glasba na tekočem traku —
13.30	Ob 10-letnici smrti Wilhelma Furtwdnglerja — 16.00 Otroška ura — 17.15 Brali smo za vas — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Pevski mojstri nurnberški, opera.
Torek, 1. 12.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Pomembni orkestri —
15.30	Plesni in zabavni orkester iz Brna — 16.30 Starati se, ostati mlad — 19.30 Poleti z nami — 21.00 Robert Stolz dirigira lastne skladbe — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 2. 12.: 8.10 Da, to je moja melodija — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Bestselerji preteklih dni — 15.30 Zabavni zvoki iz Avstrije — 17.15 Iz raziskovalne dejavnosti naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teen-agerji — 20.15 Vseh devet.
PADIO PROGRAM
glasbo — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Moderno operno gledališče.
Ponedeljek, 30. 11.: 8.00 Domača književnost — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladina in gledališče —
20.15	Brati in razumeti — 20.30 Zborovski koncert —
21.45	Koroška domovinska kronika.
Torek, 1. 12.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 13.05 Proračunska debata v parlamentu — 15.15 Knjige za božično darilo — 15.45 Kulturne vesti — 18.00 Proračunska debata v parlamentu •«— 19.00 XY ve vse — 20.15 Hamlet, tragedija.
Sreda, 2. 12.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 13.05 Proračunska debata v parlamentu — 15.30 Dunajski akademski orkester — 18.00 Proračunska debata v parlamentu — 20.15 Koncert Dunajskih filharmonikov.
četrtek, 3. 12.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Proračunska debata v parlamentu — 19.00 XY ve vse
—	20.15 Tirolska, podoba dežele — 21.15 Koroška lovska ura.
Petek, 4. 12.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 18.00 Pri koroških godbah na pihala — 18.35 Kaj pravi undustrija? — 19.00 XY ve vse
—	20.15 Seine-Donava — 21.00 Glasbene šarade.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00.
Dnenrne oddajo (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer —■ 21.55 Športni komentar.
Sobota, 28. 11.: 8.20 Zabavna glasba — 9.30 Bodite Čisto tiho — 13.55 Pet minut agrarne politike — 14.00 Pariški ABC — 15.50 Sola in dom — 16.00 Za delovno ženo — 17.25 Avstrijska hitparada — 19.10 Oddaja vi-cekanclerja — 19.30 Velika šansa — 20.15 Giacomo Puccini, zadnji mojster .Melodie Italiana’ — 22.20 Mala komorna glasba.
Četrtek, 3. 12.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Koncertna ura — 14.35 Kako sem prišel tja, pripovedka — 15.30 Glasba s trikom —	16.00 Razgovor o erotiki, spolnosti, prijatelj-
stvu in človekoljubju — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Okoli operete — 21.00 Tehnika spreminja svet.
Petek, 4. 12.: 8-10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere —
15.30	Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.25 Othelo, tragična opera — 21.30 Mi in gore.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 28. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Na dom obujaš mi spomin.
Nedelja, 29. 11.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 30. 11.:	14-15 Poročila, objave, pregled
sporeda — Za vsakega nekaj — 18.00 športni obzornik.
Torek, 1. 12.: 14,15 Poročila, objave — Ljudski koledar.
Sreda, 2. 12.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite zaigramo.
Četrtek, 3. 12.: 14.15 Poročila, objave — Bolje je paziti, kot zdraviti se — Odrsko ogledalo.
Petek, 4. 12.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh — Žena in dom — ABC finančnega poslovanja.
Izredno močan padec cen za pralne stroje in sesalce pri podjetju za elektrotehniko
ing. A. Schlapper
v Št. Jakobu v Rožu
HOOVER - proizvodi so izvrstni v kakovosti in senzacionalni v ceni.
Neobvezna predvajanja ob vsakem času
Ta teden vam priporočamo:
Za ljubitelje zgodovinskih romanov
/
Joseph Bedier: ROMAN O TRISTANU IN IZOLDI, viteški roman iz 12. stoletja, 228 str., iiustr., pcrlusnje 64 šil. Aleksej P. Čcnpigin: STENKA RAZIN, zgodovinski roman iz stare Rusije,
700 str., ppl. 54 šil.
Kasimir Edscbmid: SIMON BOLIVAR, zgodovinski roman o osvobodite liju
Južne Amerike, 532 sitr., pl. 57 šil.
Gerhart EHert: ATILA, zgodovinski roman iz obdobja preseljevanja narodov, 284 str., ppl. 70 šil
Fran S. Finžgar; POD SVOBODNIM SONCEM, zgodovinski roman o starih Slovanih, 464 str., palosnlje 86 šil. Vlado Firm: USKOŠKA NEVESTA, zgodovinska povest iz 16. stoletja,
212 str., br. 22 šil.
Anafole France: BOGOVI SO ŽEJNI, roman iz francoske revolucije,
304 str., pl. 25 šil.
Oskar Hudales: KRIŽAR LENART, zgodovinski roman iz 13. stoletja,
568 str., ppl. 87 šil.
Alois Jirasek: PROTI VSEM, zgodovinski roman iz husitskih bojev,
600 Str., pl. 60 šil.
Josip Jurčič: JURIJ KOZJAK, zgodovinska povest iz turških časov,
144 str., iiustr., br. 17 šil.
Andre Molraux: UPANJE, zgodovinski roman iz španSke državljanske
vojne, 444 str., pl. 30 šil.
Prolkoipilj iz Cezareje: POD JUSTINIJANOVIM ŽEZLOM, prikaz viharnih dogodkov iz starega grškega imperija, 388 str., slik. priloge, ppl.	60 šil.
Wl. St. Reymont: LETO 1794, zgodovinski roman iz stare Poljske,
848 str., pl. 78 šil.
Walter Scott: IVANHOE, zgodovinski romam iz viteških časov,
384 Str., br. 34 šil.
Henrik Sienkievvicz: KRIŽARJI, zgodovinski roman,
dve knjigi skupaj 772 Str., pl. 99 šil.
Stendhal: PARMSKA KARTUZIJA, zgodovinski roman iz Napoleonove dobe,
500 str., ppl. 95 šil.
Rasemary Suteliff: ŠČITNI OBROČ, zgodovinski roman iz stare Anglije,
264 str., iiustr., ppl. 28 šil.
Tukidides: PELOPONEŠKA VOJNA, prikaz bojev med Atenami in Šparto,
560 str., iiustr., pl. 87 šil.
Amna Wambrecbtsamer: DANES GROFJE CELJSKI IN NIKDAR VEČ, zgodovinski roman, 608 str., pl. 114 šil
»Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse
NOGOMET
Jugoslavija in Sovjetska zveza sta zadnjo nedeljo v Beogradu odigrali nogometno tekmo, ki se je končala z neodločenim rezultatom 1:1. Oba gola sta bila dosežena v prvem polčasu tekme, v katerem je okoli 35.000 gledalcev kljub močnemu dežju doživelo izvrstno igro, potem pa je raven igre nekoliko padla. Najprej so prevladovali domačini in se ima sovjetska ekipa zahvaliti le svojemu izvrstnemu vratarju Jaširnu, da ni utrpela poraza; pozneje so iniciativo prevzeli sovjetski igralci, ki so poskrbeli za več kritičnih trenutkov pred svetiščem jugoslovanskega vratarja Škoriča. Sploh sta bila oba vratarja najboljša igralca in je predvsem njuna zaisluga, da se je srečanje končalo brez občutnega poraza enega ali drugega moštva.
HOKEJ NA LEDU
Kalkor smo poročali že v zadnji številki našega lista, je celovško moštvo KAC igralo na Jesenicah proti tamkajšnjemu hokejskemu klubu in utrpelo poraz 3 : 6, nato pa sta se pomerili državni reprezentanci Avstrije in Jugoslavije v Grazu, kjer je Jugoslavija slavila zmago 3:1.
Dvakratni poraz, in to proti nasprotniku, ki so ga v Celovcu smatrali le za »Jausen-gegner«, je bil za celovške živce očitno preveč, kajti ob povratni tekmi, ko so Jeseničani prejšnji teden gostovali v Celovcu, je prišlo do neljubih izgredov, ki niso ravno najboljše spričevalo za celovško publiko. KAC se je ob tej priložnosti revanžkal za poraz na Jesenicah in je jeseniško moštvo premagal s 5:2; to je bilo povsem v redu in športno. Toda nekaterim gledalcem to verjetno še ni zadostovalo, kajti v trenutku, ko je beljaški sodnik
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz Poročila: 5-15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro —
11.00	Za avtomobiliste — 12.05 KmeUjskd oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svefu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik.
Sobota, 28. 11.: 8.05 Poje Sentjernejski oktet — 9.25 Mladinska glasbena srečanja — 9.45 Četrt ure s ham-mond orglami — 12.15 Nekaj domačih — 14.05 Iz oper jugoslovanskih skladateljev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.35 Ceslifke za 29. november — 18.30 Praznik mladosti — 20.00 Modrostni zob, mladinska oddaja — 21.00 Z naših javnih radijskih oddaj — 22.i10 Odaja za naše izseljence.
Nedelja, 29. 11.: 8.00 Veseli tobogan, mladinska oddaja — 10.00 Osma ofenziiva — 1|1.25 Novost iz naših študijev — 12.05 Čestitke k Dnevu republike — 14.00 Danes popoldne — 16.00 Iz naše operne ustvarjalnosti —
17.05	Balada o trobenti in oblaku — 20.00 V nedeljo
zvečer —	21.00	Literarna oddaja	—	21.30	Komorna
glasba.
Ponedeljek, 30. 11.: 8.00 Zaklad urnih veveric, mladinska oddaja — 9.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 10.00 V nove zarje — 11.00 Jugoslavija in mednarodno gospodarstvo —	12.05 Narodno zabavna
glasba —	13.30	Domači zvoki —	15.30 Od	Celja do
2alca — 16.00 Ob robu festivala .Opatija 64" — 18.00 Za kulturnimi vrednotami — 20.00 Slovenski pevci in instrumentalisti v zabavni glasbi — 22.10 Plesna glasba.
Torek, 1. 12.: 8.40 Mladina poje o revoluciji — 9.00 Po kurirjevi sledi — 9.20 Naši poslušolci čestitajo In pozdravljajo — 11.00 Planinska reportaža — 13.30 Komorni zbor RTV Ljubljana in Slovenski oktet — 14.05 Za vsakogar nekaj — 15.30 Trubadur, opera — 18.00 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Konjiček, radijska igra —
21.15	Serenadmi večer.
Sreda, 2. 12.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb —
9.45	Med domačimi in tujimi solisti	—	10.45	Človek in
zdravje —	1(2.45	Pred domačo hišo	—	15.30	Tako poje
naša dežela — 17.05 Slovenski produktivni umetniki v preteklosti in danes — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Zbor madrigalistov iz Kotna — 22.10 Igramo za ljubitelje zobavaih zvokov.
Četrtek, 3. 12.: 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 9.25 Palček, glasbena pravljica — 12.15 Na kmečki peči —
14.05	Pojo hrvaški operni pevci — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Literarni sprehod —
17.05	Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori —
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Izročilo XX. stoletja — 22.10 Plesna glasba.
Petek, 4. 12.: 8.05 Od uverture do rapsodije — 8.55 Pionirski tednik — 10.35 Novo na domači knjižni polici
—	12ji5 Cez hrib in dol — 12.30 Odlomki iz francoskih in nemških oper — 15.30 Narodna glasba iz Bolgarije
—	17.05 Petkov simfonični koncert — 18.45 Kulturna kronika — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Vloga zbora v evropski glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomoščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza.
RADIO TRST
Sobota, 28. 11.: 1|1.45 Neapeljski motivi — 12.15 Pogled na svet — 15.00 Za avtomobiliste — 15.30 Rdeči mak, dramatizirana zgodba — 18.00 Radijska univerza
—	19.15 Družinski obzornik — 20.30 Teden v Italiji —
21.00	Vabilo na ples.
Nedelja, 29. 11.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Goriški slovenski zbori — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — 15.45 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine — 18.00 Po društvih in krožkih — 24.00 Vabilo na ples.
Ponedeljek, 30. 11.: 12.15 Iz slovenske folklore — 18.00 Znanstveni leksikon — 18.30 Naši mladi koncertisti — 20.35 Cavalleria rusticana, opera.
Torek, 1. 12.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Italijanščina po radiu — 19.15 Pisoni balončki — 21.30 Slovenske novele devefnajslega stoletja — 22.00 Solisti naše dežele.
nekaj minut pred koncem tekme zgubil pregled nad igro, so navalili na jeseniške igralce in je prišlo do pretepa, talko da je morala policija napraviti red. Glavni povzročitelj tega neljubega pripetljaja je bil obsojen na 14 dni zapora.
Doslej najlepšo tekmo letošnje sezone so številni gledalci v celovški Mestni hali (zbralo se jih je 4000!) videli zadnji torelk, ko je imel KAC v gosteh češko ekipo Vklkovice. Obe moštvi sta pdkazali izredno lep in dozorel hokej ter sta publiko v polni meri zadovoljili. V prvi tretjini igre so Celovčani vadili 1 : 0, druga tretjina je minila brez za-detika, v zadnjem delu igre pa so češki igralci pokazali svojo evropsko raven ter so zasluženo zmagali z rezultatom 3 :2. Pičli poraz proti takemu nasprotniku je za KAC nedvomno velik uspeh.
Včeraj zvečer pa je KAC igral proti francoskemu moštvu St. Gervais, vendar ob zaključku lista rezultat srečanja še ni bil znan.
Šport med našimi dijaki
Zadnjo nedeljo se je izbrana ekipa Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva pomerila v šahu z ustreznim zastopstvom celovškega Jugendsportkluba. Naši dijaki so slavili visoko zmago 7,5 : 2,5 točke; po dve zmagi so dosegli Polanšek, Brurrtnik iin Sturm, Diemšnik je eno partijo dobil, drugo pa zgubil, medtem ko je Travnik enkrat remiziral in enkrat izgubil.
Ob tej priložnosti so naši dijaki nastopili tudi v talko imenovanem »namiznem nogometu«, kjer so bili še bolj uspešni: zmagali iso v vseh petih partijah in dosegli izreden količnik »golov« — 38 : 3.
Sreda, 2. 12.: 12.15 Brali smo za vas — 19.45 Higiena in zdravje — 20.30 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi.
Četrtek, 3. 12.: 11.45 Ameriški odmevi — 12.45 Po društvih in krožkih — 18.00 Italijanščina po radiu — 19.15 Lepo pisanje, vzori in vzgledi mladega rodu — 21.00 Direkten prenos slavnostne otvoritve .Kulturnega doma* v Trstu.
Petek, 4. 12.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Bilo je nekoč — 19.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe.
TVL€VlZU3i
AVSTRIJA
Sobota, 28. 11.: 17.00 Skrivnostni divji lovec — 18.00 Za družino — 18.33 Bazar — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Kaj vidimo novega? — 21.55 Črni Jack, kriminalni film.
Nedelja, 29. 11.: 15.30 Reportaža iz Amsterdama —
17.00	Pustolovščine v	afriških	puščavah	—	18.00 Svet
mladine — 19.00 Sedem dni časovnih dogajanj — 19.30 Družina Leitner — 20-15 Ozdravljeni pivski brat — 21.50 Kaj menite o tem?
Ponedeljek, 30. 11.: 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Revija ugibanja — 19.30 Cas v sliki — 20-10 Oče in nevesta — 21.45 Evropa tukaj in danes.
Torek, 1. 12.: 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Razmišljanje	prinaša obresti	— 19.30	Cas v sliki — 20-10 In-
strumentalni koledar — 20.25 Svabske pripovedke — 21.25 Intervju s časom.
Sreda, 2.	12.:	11.00	Spored	za	delavca na izmeni	—
11.15	Oče in nevesta	— 17.00	Listamo	po	slikanici —
17.25	Za mladino —	17.45 Za	družino	—	18.33 Tečaj
francoščine — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki
—	20.10 Lidija mora umreti — 21.35 Smejati se prepovedano.
Četrtek, 3. 12.: 1i1.00 Hongkong, upanje na Daljnem vzhodu — 12.00 Kaj lahko postanem — 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Športni kaleidoskop — 19.30 Cas v sliki
—	20.10 Iščemo ministra.
Petek, 4.	12.:	11.00	Lidija	mora umreti — 18.33	Pogled po deželi	— 19.00 Trg	ob	koncu tedna — 19.30
Cas v sliki — 20-10 Don Carlos, droma.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 28. 11.: 17.40 Pravljice in bajke — 18.25 Obzornik — 18.45 Ime in priimek — 19.30 Vsako soboto —
20.00	Dnevnik — 20.40 S kamero po svetu — 21.10 Me-dajloni — 22.00 Dick Powell vam predstavlja.
Nedelja, 29. 11.: 9.30 Gozdni čuvaji — 10.00 Kmetijska oddaja	—	10.30	Igrani	film	— 15.00 Evropsko	pr-
venstvo v namiznem tenisu — 19.00 Narodna glosba —
20.45	Televizijski deseteroboj.
Ponedeljek, 30. 11.: 18.45 Risanke — 19.00 Dokumentaren film — 19-15 Tedenski športni pregled — 20.30 Barve, balet — 20.40 Dekle s tremi očeti — 21.40 Naš teleobjektiv.
Plemenski sejem v Št. Vidu ob Glini
Zadnji plemenski sejem v Št. Vidu ob Glini za krave, telice in bike simodolslke pasme je bil izredno dobro obiškan. Tudi kupčija je potekala dobro. Biki so dosegli ceno med 8500 do 30.800 šilingov, krave so v povprečju plačevali po 12.700, breje telice po 10.800, nelbreje telice pa po 6600 šilingov.
Naslednji plemenski sejem za bike, krave in telice simodolske pasme bo v Št. Vidu ob Glini v sredo, 2. decerrtbra 1964. Ponudba bo znašala 30 bikov ter 200 visokobrejih krav in telic.	|;