Strokovne r GDK:61 :(497.12) Trajnostno, mnogonamensko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji, od deklaracije do resničnosti Franc GAŠPERŠ lČ:*.Andrcj BONČ: lNA**. MariJan KOTAR***, Iztok WfNKLER**** lzvleček: Gašperšič, F., Bončina, A., Kotar, M., Winkler, 1. : Trajnostno, mnogonamensko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji, od deklaracije do resničnosti . Gozdarski vestnik, št. 9/200 l. V slovenščini, ci t. lit. 20. AvtOije prispevka je zanimalo, kako je s Pravilnikom o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (1998) opredeljen proces nač.rtovanja, prilagojen za uresničevanje treh temeljnih načel za gospodarjenje z gozdovi, predvidenih v Zakonu o gozdovih: načela trajnosti, mnogonamenskosti in sonaravnosti. Preverjali so, kako so ta načela uveljavljena na ključnih mestih v procesu obnavljanja gozdnogospodarskih načrtov. Ključne besede: gozdnogospodarsko načrtovanje, načelo trajnosti, načelo mnogonamenskosti, načelo sonaravnosti, kontrolna metoda, Slovenija. 1 UVOD Razvoj stroke in znanosti je lažji, če delata z roko v roki in če sta obe izpostavljeni kritični presoji. Pri tem pa se je treba zavedati, da so zlasti osrednje znanstvene institucije dolžne z rezultati svojega strokovnega in znanstvenega dela bogatiti prakso in spodbujati njen razvoj. Na mnogih področjih pa gre tudi za obraten proces, znanost se mora oplajati in usmeljati na podlagi potreb prakse in njenih izkušenj . Sinteza strokovnih in znanstvenih spoznanj je zlasti pomembna, kadar posamezne rešitve oblikujemo dol- goročno, saj se površna in nedodelana izhodišča kaj hitro pokažejo v praksi, popravljati pa jih je težko. Eno takih sintez strokovnih in znanstvenih spoznanj predstavljajo tudi normativni akti, tisti seveda, ki so izven dometa interesov dnevne politike. Zato upravi- čeno pričakujemo, da bodo nastajali ob tesnem sode- lovanju gozdarske znanosti in prakse. Danes žal ni vedno tako. Spomnimo se samo na strokovne pri- pombe, dileme in pomisleke k podzakonskim aktom o varstvu gozdov, koncesijah za gospodarsko izkori- ščanje državnih gozdov. Podobno je tudi na področju gozdnogospodarskega načrtovanja. V tej razpravi smo se osredotočili na temeljne opre- delitve koncepta načrtovanja v Pravilniku o gozdno- *prof dr. F. G., univ. dipl. inž. gozd., 1351 Brezovica pri Ljubljani, SLO **doc. dr. A. B., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za goz- darstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83 , 1000 Ljubljana, SLO ***prof. dr. M. K., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljub- ljana, SLO ****prof. dr. I. W., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire, Večna pot 83, l 000 Ljub- ljana, SLO GozdV 59 (2001) 9 gospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Ur. list RS, št. 5/98), tj. na ključna vsebinska vprašanja v pro- cesu obnov gozdnogospodarskih načrtov. Na področje raznih načrtovalnih pripomočkov in tehnologij nismo zahajali. Za izhodišče smo vzeli v l. členu Zakona o gozdovih (Ur. list RS, št. 30/93) navedena temeljna načela, ki jih je treba zagotoviti pri gospodarjenju z gozdovi: načelo trajnosti, načelo mnogonamenskosti in načelo sonaravnosti. Ker pa gre za gospodarjenje, je tu nujno vključeno tudi načelo gospodarnosti ozi- roma racionalnosti. Ta načela so medsebojno povezana, soodvisna in komplementarna. Načrtovanje je anticipativno (vna- prejšnje) odločanje o usmerjanju razvoja gozdov in gospodarjenja, njegova naloga je urediti gospodar- jenje z gozdovi v skladu s prej naštetimi načeli, ki skupaj nedvomno zahtevajo tudi dvig kulture celotnega ravnanja z njimi. Tako ambicioznih in hkrati aktualnih zahtev za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji doslej ni predvidel še noben zakon o gozdovih. Že to je lahko zadosten izziv za razmišljanje: kako so ta načela uve- ljavljena v pravilniku o izdelavi gozdnogospodarskih načrtov, saj vemo, da je pot do dobrega načrta in naprej do ustreznega gospodarjenja z gozdovi dolga in naporna. Nedvomno je, da morajo biti ta načela funkci- onalno vgrajena in operacionalizirana v proces obnove gozdnogospodarskih načrtov. Žal se pogosto dogaja, da jih sprejemamo le deklarativno, kot neke splošne parole. Samo s parolami paje težko kaj spremeniti. Zaradi svoje kompleksnosti in težke preglednosti je načrtovanje razvoja gozdov zahtevna naloga. Reš- ljiva je v vertikalno organiziranem sistemu načrtova­ nja: območni načrt, načtt enote, gozdnogoj itveni in drugi izvedbeni načrti. Pravilnik ne more in tudi ne 355 Gašperšič . F., Bončina. A .. Kotar, M .. Winkler, 1.: Trajnostno. mnogonamcnsko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi \ .... sme navajati podrobnosti, ne sme pa izpustiti bistve- nega, za količiti mora ključne oporne točke v procesu obnove območnil1 načrtov in načttov gospodarskih enot, ki zagotavljajo uveljavitev prej naštetih teme- ljnih načel, hkrati pa mora dopustiti vse možnosti za ustvarjalno iniciativo. Za primerjavo bomo uporabili prejšnji pravilnik (1987) o vsebini in načinu izdelave gozdnogospodar- skih načttov in o evidenci njihovega izvrševanja ter njegovo konhetizacijo v obliki Strokovnih podlag za obnovo načrtov gospodarskili enot in območnih načr­ tov (GAŠPERŠIČ in sod. 1988, 1989). Naslanjati se bomo tudi na uveljavljeno prakso pri zadnjih dveh obnovah območnih načrtov in njihovih obravnavah v okviru strokovne komisije (GAŠPERŠIČ 1 KOTAR 1986 in poročila o načrtili), kjer se je nedvomno nabralo precej izkušenj. Za vsako od teh štirih temeljnih načel bomo preverili, kako je z novejšim pravilnikom (1998) predvidena njihova uveljavitev na ključnih mestih v procesu obnavljanja gozdnogospodarskih načrtov. 2 NAČELO TRAJNOSTI JN GOSPODARNOSTI (RACIONALNOSTI) Pod trajnostjo si lahko tu poenostavljeno predsta- vljamo stabilnost in zanesljivost pri funkcioniranju gozda in gospodarjenja z njim kot pogoja za trajnost najrazličnejših učinkov od gozdov v kvantitativni in kvalitativni obliki. Naloga območnega načrta je w·editi gospodarjenje z gozdovi v skladu z načelom trajnosti in gospodarnosti, kar vključuje naslednje: - najprej preveriti stanje gozdov in gospodarjenja z vidika trajnosti in opredeliti temeljne razvojne pro- bleme v območju in nato - z izbiro ustreznih strategij usmeriti razvoj gozdov k trajnostnemu stanju. Obe nalogi zahtevata celosten in širokopotezen pri- stop, ki je možen le v okviru gozdnogospodarskega območja, zato sta izrazito vsebovani v območnem načrtu. Pri izbiri strategij pride do izraza princip gospo- darnosti oziroma racionalnosti. Posebnost gozdne pro- izvodnje je v čim popolnej šem izkoriščanju »gratis naravnih sil« ob zelo racionalni in največkrat tudi ome- jeni uporabi finančnih sredstev. V tem je bistvo načela racionalnosti. Zato je treba z izbiro najrazličnejših stra- tegij hkrati s težnjo k vzpostavitvi trajnosti, ki je izra- zito dolgoročna in zato postopna naloga, zagotoviti še čim boljšo izrabo naravnih potencialov, tj. proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč, rastne zmogljivosti sesto- 356 jev, pa tudi drugih potencialnih možnosti za razvoj. Vse našteto so izrazito globalna vprašanja in kot taka domena najprej in predvsem območnega načrta . 2.1 Diagnoza stanja v pogledu trajnosti in opre- delitev temeljnih problemov razvoja gozdov v območju Trajnostno gospodatjenje lahko prevetjamo na raz- ličnih ravneh (BONČINA 2001), vendar je območje, in ne gospodarska enota primerna prostorska katego- rija za celostno diagnozo stanja v pogledu trajnosti in opredelitev temeljnih problemov razvoja gozdov. Vrste problemov v malem (v gospodarski enoti) ni mogoče pravilno dojeti in še manj poiskati optimalne rešitve zanje. V območju se šele pokažejo prave dimenzije problemov porušene trajnosti. Nekaj, kar je v malem problem, se izkaže, da v velikem (v območju) sploh ni poseben problem, in obratno. V tem je bil eden pomembnih razlogov razvijanja ideje gozdnogospo- darskih območij v Sloveniji (ŽUMER 1948). Načrte gospodarskih enot obravnavamo sukcesi- vno, tako kot se izteka njihova veljavnost, medtem ko območni načrti s svojo strategijo celostnega reševa- nja območnih problemov nastopajo pri nas v Sloveniji po že ustaljenem redu v začetku novega koledarskega desetletja. Služijo nam kot kritičen obračun gospodar- jenja z gozdovi v preteklem desetletju in kot usmeritev pti tekočem obnavljanju načrtov gospodarskih enot. Sinteza obnovljenih območnih načrtov na državni ravni pa omogoča presojo uresničevanja programa razvoja gozdov v državi in njegovo izpopolnitev oziroma prila- goditev. Če bi o uresničevanju načela trajnosti in gospodar- nosti odločali v gospodarski enoti, bi lahko imeli toliko usmeritev, kolikor je enot, in nobene celostne. Takšne usmeritve bi prihajale tudi v medsebojno nasprotje, saj ne bi imeli pregleda nad celoto, kjer lahko ugoto- vimo izvor in dimenzije posameznim problemom in poiščemo zanje ustrezne rešitve. Zato je zgrešeno, da je diagnoza stanja v pogledu trajnosti v novem pravilniku ( 1998) predvidena na ravni gospodarske enote (36. člen), kar naj se nekako smiselno uporabi tudi na ravni območja (21. člen). Vsebina 36. člena z nekoliko nenavadnim naslovom Oris zakonitosti razvoja gozdov je zelo heterogena. Za gospodarsko enoto in večje gospodarske razrede predvideva naslednje: - analizo preteklega razvoja gozdov po višini in dre- vesnem sestavu lesne zaloge; - prikaz razvojnih teženj gozdov po drevesni sestavi in drugih značilnostih; GozdV 59 (2001 ) 9 G~per;1č , F.. Bončina, A .. Kolar. M .. Winkler. 1.: Trajnostno. mnogonamensko in sooara' no gospodarjenje z go1dovi ' .... - prikaz razmetja med obstoječimi in modelnimi deleži razvojnih faz oziroma debelinskih razredov. Sledi naslednji sklep: »Na podlagi naštetih podatkov in prikazov ter drugih ustreznih podatkov se na ravni gospodarske enote opravi presoja razvoja gozdov v pogledu trajnosti in zagotavljanja biološke pestrosti oziroma sonarav- nosti.« Tu je treba povedati, da je biološka pestrost le eden (sicer zelo pomemben) od bioloških pogojev trajnosti , zato je tu ne moremo uporabljati v takšni besedni zvezi. Sestavljalci pravilnika so se diagnoze stanja v pogledu trajnosti lotili na nepravem mestu, na nepopoln način in brez jasno izraženega namena (cilja). Na ravni gospodarske enote namreč ne moremo uporabiti vrste pomembnih kriterijev pri preverjanju in kasnejšem odločanju o zagotavljanju trajnosti neka- terih učinkov gozdov, iz preprostega razloga, ker je prostorsko premajhna. Potrebe po nekaterih funkci- jah gozdov lahko pravilno dojamemo, da bi jih lahko kasneje ustrezno razvijali, šele v okviru gozdnogospo- darskega območja. Med take funkcije spadajo hidro- loška, biotopska, turistična, rekreativna, lovnogospo- darska in poučno-raziskovalna funkcija. Za preverja- nje ustreznosti gospodarjenja (celotnega integriranega sistema gozdnogospodarskih ukrepov) ter organizacij- ske in kadrovske strukture, ki naj ga omogoči,je okvir gospodarske enote prav tako preozek. O uravnavanju razmerja razvojnih faz sestojev lahko racionalno in konsekventno odločamo šele na ravni območja. Pravilnik mora kratko, vendar tudi zadostno opre- deliti vsebino in način preverjanja stanja v pogledu trajnosti. V starem pravilniku ( 1987) sta bila vsebina in postopek preverjanja trajnosti dovolj podrobno opre- deljena v 18. členu. Omenjeni pravilnik vključuje bio- loške in gozdnogojitvene kriterije pri prevetjanju stanja gozdov ter preverjanje ustreznosti gospodarjenja, zak- ljuči pa s ključno zahtevo, ki je tudi namen diagnoze, z opredelitvijo temeljnih problemov gozdnogospodar- skega območja, ki jih nov pravilnik (1998) sploh ne omenja. V Strokovnih podlagah za obnovo območnih gozdnogospodarskih načrtov je bil ta postopek podro- bneje razdelan. Očitno je, da pri izdelavi novega pra- vilnika {1998) ni bila ustrezno dojeta ena ključnih faz pri obnovi območnega načrta. Kako bi sicer prezrli dej- stvo, da je za trajnost vseh učinkov gozdov, poleg sta- bilnosti gozdov samih, odločilnega pomena tudi ustre- zno gospodatjenje z njinii? GozdV 59 (200 1) 9 2.2 Oblikovanje temeljnih strategij reševanja območnih problemov razvoja gozdov Nov pravilnik ( 1998) ne vsebuje ključne zahteve za območni načrt, tj. zahteve za celostno in široko- potezno oblikovanje temeljnih strategij reševanja območnih razvojnih problemov z vidika trajnosti in gospodarnosti. To paje nenadomestljiv začetni korak na poti iskanja rešitev v zelo nepregledni in kompleksni nalogi načrtovanja razvoja gozdov v območju. Argu- menti so naslednji: - V predhodni fazi ni na ustrezen način predvidena diagnoza stanja v območju glede trajnosti z oprede- litvijo temeljnih razvojnih problemov, zato ni ustrez- nega izhodišča za reševanje območnih problemov razvoja gozdov. - V 22. členu je v petih alineah našteto, kaj zlasti zaje- majo splošne usmeritve gospodatjenja z gozdovi v območju. Na načrtovanje razvoja gozdov v ožjem smislu se nanašata druga in tretja alinea, ki se glasi ta takole: - usmeritve za razvoj gozdov v pogledu sestave dreve- snih vrst, zgradbe sestojev in višine lesne zaloge; - usmeritve za intenzivnost gojenja gozdov in pot- rebe po sofinanciranju vlaganj v gozdove. Splošne napovedi ali priporočila o razvoju gozdov po drevesni sestavi, sestojni zgradbi in lesni zalogi za območje so najbrž nesmiselna. V konkretni obli ki pa je to izrazita vsebina gozdnogojitvenih ciljev, seveda na ravni gospodarskih razredov. O intenzivnosti gojen ja gozdov v območju na splo- šno nima smisla razpravljati, sicer pa v tej fazi nastaja- nja območnega načrta o tem niti ni mogoče razpravljati. Do konkretne in temeljito diferencirane intenzivnosti go jenja gozdov v območju pridemo postopno, začetek v tem postopku pa je prav oblikovanje temeljnih raz- vojnih strategij , o katerih je tu govora. Ugotavljanje potreb po sofinanciranju vlaganj v gozdove ne spada v fazo nastajanja območnega načrta, kjer se šele odpirajo in preverjajo načelne poti reševanja območnih proble- mov, ampak je to zadeva zaključne faze pri obnovi območnega načrta. Tu je treba spomniti, da mora pra- vilnik opredeliti temeljno strukturo procesa odločanja (načrtovati pomeni namreč odločati) pri obnovi goz- dnogospodarskih načrtov, ne pa oblikovno strukturo vsebine (zapisov) načt1ov. Po tej vmesni razlagi lahko ugotovimo, da se nobena od citiranih in tu presojanih alinei ne nanaša na oblikovanje idejnega koncepta za reševanje območnih problemov razvoja gozdov v ožjem smislu. 357 Gašperšič. F .. Boni: ma. A .. Kotar. ~1.. Wmklcr, 1.: TraJnostno. mnogonamensko in sonaravno gospodarjenJe z gozdovi \ .... - Očiten dokaz, da nov pravilnik ( 1998) nima zamiš- ljen ega idejnega koncepta reševanja območnih proble- mov z vidika trajnosti in gospodarnosti, je v dejstvu, da sta 22. in 37. čl en, ki pod točko 6 navajata bistveno vsebino načt1a za prihodnje gospodarjet* z gozdovi: določitev ciljev, usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi v območju in v enoti, praktično enaka. V postopku obnove območnega načrta torej ni predvideno nič strateškega, celostnega, območnega. Kje je potem usmerjevalna funkcija območnega načrta? Čemu slu- žita potem območje in območni načrt? Območje se tu obravnava kot velika gospodarska enota. Brez global- nib rešitev na območni ravni ni nobenega zagotovila za uspešnost reševanja problemov na nižjih ravneh. Uresničevanje načela trajnosti in gospodarnosti pač zahteva hierarhijo v odločanju. Brez temeljnih odlo- čitev na območni ravni ju ni mogoče uresničevati . V starem pravilniku (1987) je bila ta hierarhija v 20. in 28. členu jasno postavljena in nato podrobno izpeljana v strokovnih osnovah za obnovo območnih načrtov in načrtov gospodarskih enot. Navsezadnje pa je bil ta postopek tudi uveljavljen pri zadnj ih dveh obnovah območnih načrtov in pri njihovi obravnavi v potrdi- tvenem postopku v okviru strokovne komisije, kar je razvidno iz strokovnih poročil o gozdnogospodarskih načrtih. Na tem mestu je treba nekaj povedati o postopku oblikovanja območnih strategij (temeljnih usmeritev) za usmetjanje razvoja gozdov v skladu z načeloma trajnosti in gospodarnosti, da bi postal bralcem povsem jasen njihov namen. Predvsem je to zelo kompleksna naloga, kjer je hkrati v igri več spremenljivk. Je izra- zito kreativen proces, zelo specifičen od območja do območja, odvisno pač od stanja gozdov in razvojnih problemov, ki so po območjih zelo specifični . Zaradi dolgoročnosti pri vzpostavljanju pogojev trajnosti je ta proces nujno večstopenjski in adaptiven. Gre za izbor optimalnih strategij , ki znotraj določenih omejitev hkrati rešujejo problem trajnosti in gospodarnosti, kar je bistvo območnega koncepta gospodarjenja z goz- dovi. Gre za množico med seboj povezanih globalnih odločitev za usmerjanje razvoja gozdov z ukrepi nege, obnavljanja, varstva in premene gozdov ter drugimi ukrepi, lahko bi celo rekli za neke vrste območno poli- tiko na teh področjih. Ob danih pogojih in omejitvah štejemo za racio- nalno (optimalno) tisto odločitev oziroma strategijo, ki je cenejša, ki več prispeva k izrabi naravnih potencialov (proizvodnih sposobnosti gozdnih rastišč in rastnih zmogljivosti sestoj ev), ki po krajši poti in z manj rizika vodi k cilju (trajnostnemu stanju), skratka tisto, ki je 358 gospodarnejša. Katerokoli strategijo za razvoj gozdov v območju sprejmemo kot ustrezno šele tedaj , ko ugo- tovimo, da se izkaže kot uspešna v celoti, tj. v sistemu medsebojno povezanih in soodvisnih strategij. Strategije vedno oblikujemo znotraj omejitev, ki zožujejo naše možnosti. Čim hujše so omejitve (zadt~ih 1 O let vlaganj v razvoj gozdov očitno kaže da so), tem pomembnejše je izbrati strategije za razvoj, ki znotraj omejitev dajo največji učinek. Ob omejenih ekonom- skih možnostih sta selektivnost in prioriteta pri usmer- janju razvoja gozdov toliko pomembnejši. Temeljito je treba razmisliti, kaj (npr. pri negi gozdov) in kje (odvisno od kakovosti rastišč, zasnov mladih sestojev itd.) bo treba opraviti z nižjo stopnjo intenzivnosti in kaj celo opustiti . Če ne bomo tako ravnali bomo slabo porabili (po prioritetah) že tako pičla sredstva. Na idejni stopnj i pri obnovi območnega načrta, pred njeno konkretizacija po gospodarskih razredih, je mogoče in potrebno temeljno zasnovo za razvoj gozdov v območju izdelati variantna za različne sto- pnje finanČtlih omejitev vlaganj v razvoj gozdov. Vla- ganje v razvoj gozdov je najboljši kriterij pri preizku- šanju različnih razvojnih možnosti. Mejni vrednosti predstavljata: - Optimalna varianta, tj. varianta s potrebno (zadostno) stopnjo intenzivnosti vseh gozdnogojitvenih, varstve- nih in drugih del (pravočasni začetek, ustrezna jakost in ponavljanje), kot jo zahtevajo rastišča in sestoj ne zasnove. Računamo tudi s premeno malodonosnih gozdov, in to v obsegu, ki glede na uravnovešene stanje pretirano ne povečuje deleža mladostne faze sestoj ev v območju. Ta varianta nam prikazuje dejan- sko potreben obseg vlaganj v razvoj gozdov, ki je vsestransko zanimiva informacija. - Spodnja varianta, izdelana za obseg vlaganj v obnovo, nego in varstvo gozdov, ki po naši presoji komaj še zagotavlja uresničevanje trajnosti teme- ljtlih učinkov gozdov oziroma gozdnogospodarskih ciljev. Za vsak sektor lastništva v območju, naprej raz- členjen po sistemih gospodarjenja, po potrebi tudi na boljša in slabša rastišča, razpolagamo s podrobno struk- turiranim stanjem gozdov po najrazličnejših sestoj nih karakteristikah. Del tako strukturiranih informacij smo potrebovali že pri preverjanju stanja gozdov v pogledu trajnosti. Na tej podlagi je mogoče najprej oblikovati temeljne strategije za razvoj gozdov (optimalne za vsako varianto oziroma stopnjo omejitve vlaganj) in jih nato prikazati tudi kvantitativno v obliki etata (z ločenim izkazom deleža iz redčenj v mladih in sred- GozdV 59 (2001) 9 (iašperšu.'. L Bonč ma.:\ .. Kot~r. M . Wmkler l. r ra.lllpodnrJI.'I1Je z gozJL" r " .. skih ciljev, kjer vladajo v načelu enaki odnosi kot med funkcijami v gozdnem ekosistemu, tj. njihova nede- ljivost, hkratnost in upoštevanje njihove medsebojne povezanosti in soodvisnosti. Pojem sistem (ciljev) nadomešča pojme: medsebojna povezanost in soodvi- snost ter dinamika (spreminjanje) odnosov med cilji. Kadarkoli gre za hkratno uresničevanje več medse- bojno odvisnih ciljev na isti gozdni površini, prihaja do konfliktov med posameznimi cilji oziroma interesi pri gospodarjenju z gozdovi . Najpogostejši so kon- flikti med zasebnimi (ekonomskimi) interesi ter jav- nimi interesi, ki predstavljajo učinke splošnokoristnih funkcij gozdov. Čim gre za konflikte, je takoj aktualno vprašanje prednostnih relacij med posameznimi cilji , ki sestavljajo sistem. S prednostnim vrstnim redom med cilji v sistemu opredelimo, katere potrebe bodo zagotovljene v celoti, katere pa le delno. Za ureditev mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi morajo biti gozdnogospodarski cilji prikazani (nujen pogoj) po svoji relativni pomembnosti. Nov pravilnik (1998) za razliko od starega tega nujnega pogoja ne predvi- deva. Gozdnogospodarski cilji morajo biti zlasti v primeru območnega načrta diferencirani, ločeni vsaj za državne in zasebne gozdove, saj gre vendar za bistvene razlike v strukturi nekaterih zahtev do gozdov, še bolj pa v gozdnogospodarskih možnostih. To pa hkrati pomeni, da mora biti celoten proces naČI1ovanja razvoja gozdov ločen vsaj na ti dve lastniški kategoriji. V starem pravil- niku ( 1987) je bilo to izrecno določeno s prvim odstav- kom 15. člena. Nov pravilnik (1 998) pa obravnava vse lastniške kategorije skupaj, kar je z več vidikov nespre- jemljivo. Zelo različne socioekonomske razmere v zasebnem sekt01ju narekujejo glede gozdnogospodarskih ciljev v območju še nadaljnjo diferenciacijo. Zgolj v ilustracijo nekaj primerov, ki zgovorno kažejo, da takih razlik pri načrtovanju ni mogoče obravnavati v okviru enot- nih gozdnogospodarskih ci ljev niti za zasebni sektor v območju, kaj šele v okviru nekega splošnega cilja gospodarjenja z gozdovi v območju, ampak je treba znotraj območja v ta namen oblikovati relativno homo- gene stratume: - velika gozdna posest v obliki celkov na Pohorju in razdrobljena posest Slovenskih goric v mariborskem območju; - zasebni gozdovi na ceUskem delu Pohmja (celki) in zelo razdrobljeni zasebni gozdovi na Kozjanskem; - zasebni gozdovi na Idrijskem in Cerkljanskem (velika posest- celki) in mala gozdna posest v agramem pro- storu Vipavske doline in Goriških brd; 360 - zasebni gozdovi na Brkin ih, na Krasu in v Istri kra- škega območja. Raznolikosti znotraj gozdnogospodarskih območij se moramo lotiti že na ravni gozdnogospodarskih ciljev. Diferenciranje pomeni iskanje specifičnih razvojnih poti za gospodarjenje z gozdovi. Stari pravilnik ( 1987) je to diferenciacij o predvideval in je bila v nekaterih območjih z veliko notranjo raznolikosljo tudi uveljav- ljena. Z našim podeželjem, s kmetijstvom in gotovo tudi z gospodarjenjem z zasebnimi gozdovi, zlasti s prevla- dujoča drobno posestjo, se bo moralo marsikaj spre- meniti. Specifično oblikovane gozdnogospodarske ci Ue moramo sprejeti kot temeljno izhodišče pri utiranju razvojnih poti iz sedanje stagnacije pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi. Gozdnogospodarsko načrtovanje je v vlogi urejanja občutljivih razmerij med družbenim razvojem (družbe- nimi potrebami) in naravo gozda ter med javnimi in zasebnimi interesi. Če naj bo v tem uspešno, mora biti odprto javnosti, kar doslej ni bilo. Prav oblikovanje gozdnogospodarskih ciljev je zato naloga, ki presega okvir gozdnogospodarskega načrtovanja in zahteva poseben postopek. Švicarji (BERNASCONI et al. 1991 in drugi) ugotavljajo, da gozdarska služba ne more zastopati vseh interesov gozdov, zato je pri njih obliko- vanje gozdnogospodarskih ciljev v določeni meri javna zadeva. Očitno je, da imajo cilji, za katere je dosežen nek širši konsenz, in na njihovi podlagi izdelani načrti večjo avtoritativno moč. Tu imamo v misl ih javni značaj gozdnogospodarskih načrtov in njihovo vlogo v procesih prostorskega planiranja. V primeru območ­ nega načrta bi moralo biti v našem interesu zbrati spo- sobne in kom peten tne predstavnike, s katerimi bi kva- litetno opravili to nalogo. Gozdnogospodarski cilji predstavljajo zasnovo gos- podarjenja z gozdovi, uravnavajo celoten režim gos- podarjenja (sistem operativnih ciljev in ukrepov) in ga podrejajo hierarhičnemu položaju v sistemu gozdno- gospodarskih ciljev. 3.2 Kako opredeliti mnogonamensko gospodarje- nje oziroma integriran sistem gozdnogospo- darskih ukrepov? K vali teta funkcij gozda je odvisna od njegove ekosi- stemske strukture. Strukturo gozda oblikujemo in vzdr- žujemo z gospodarjenjem (z ukrepi) in s tem posredno uravnavama režim njegovega funkcioniranja (kvaliteto funkcij). Podobno kot v primeru gozdnogospodarskih ciljev gre tudi tu za nedeljivost kakršnihkoli ukrepov v GozdV 59 (2001 ) 9 Gaspcrštč, F., Bonč ina. A .• Kotar. M .. Winkler. l. Trajnostno, mnogonamcnsko in sonaravne gospodarjenJe z goLdovi v ... gozdu. Zaradi ekosistemske narave gozda ni mogoče z ukrepi ločeno vplivati na posamezne funkcije gozda. Zato je rešitev v integrira nem sistemu premišljenih in medsebojno usklajenih ukrepov, ki vključuje vse dejavnosti v gozdu, tj. gojenje gozdov, varstvo gozdov, tehnologijo pri sečnji , izdelavi in spravi lu lesa, gradnji gozdnih cest in vlak, lovnogoj itvene ter eventualne druge ukrepe. S tem dosežemo, da je delež ti. stran- skih (škodljivih) učinkov najmanjši. Izostanek ali pa neusklajenost kateregakoli sicer potrebnega ukrepa v sistemu prizadene celovitost pri uresničevanju ciljev (GAŠPERŠIČ 1987). Pojem gospodarjenje z gozdovi je integralne narave, ni ga mogoče uporabljati izolirano le za neko funkcijo oziroma cilj gospodatjenja, tudi tedaj ne, ko je ta fun- kcija oziroma cilj gospodarjenja v samem vrhu po rela- ti vnem pomenu. Nujno potrebno izhodišče za oblikovanje celotnega sistema ukrepov je sistem gozdnogospodarskih ciljev, prikazanih po hierarhičnem pomenu. Vsak od gozdno- gospodarskih ciljev v sistemu ima svoje, ekosistemsko pogojene zakoni tosti reprodukcije in zato postavlja posebne zahteve, omejitve in celo prepovedi pri izbiri gozdnogospodarskih ukrepov. Upoštevamo jih glede na njegov hierarhičen položaj v sistemu. Tukaj moramo omeniti zelo motečo rabo pojma ukrep za možni posek (etat) in načrtovani obseg goj itveruh del v 23. in 38. členu pravilnika. Ključnega pomena za ureditev mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi je nujna zahteva v pravilniku po temeljiti medsebojni uskladitvi ukrepov vseh dejavnosti v gozdu za hannonično doseganje gozdno- gospodarskih ciljev. Gre za opredelitev mnogonamen- skega gospodarjenja (sistema dobro premišljenih in medsebojno usklajenih ukrepov) za konkretno kombi- nacijo gozdnogospodarskih ciljev. Vsaka ciljna kom- binacija s specifično hierarhijo ciljev zahteva temu pri- lagojeno gospodarjenje, tj . specifičen sistem gozdno- gospodarskih ukrepov. Če upoštevamo veli ko pestrost ciljnih kombinacij v prostoru, v kar nas prepriča že pogled na karto funkcij oziroma vlog gozdov, vidimo, da nastaja na ta način izredna pestrost (bogastvo) oblik pri gospodatjenju, z njo pa tudi višja raven kulture pri ravnanju z gozdovi. Kot vidimo, prihaja v tem posre- čeno do izraza visoka stopnja komplementarnosti med mnogonamenskostjo in sonaravnostjo pri gospodarje- nju z gozdovi. Veljavni zakon o gozdovih daje za tako zamišljeno mnogonamensko gospodarjenje dovolj osnov, najbolj neposredno v 6. členu. Star pravilnik ( 1987) je v 13. in dodatno v 20. ter 28. členu izrecno predvidel medse- Gozd V 59 (2001) 9 bojno usklajenost gojen ja in izkoriščanja gozdov, kjer smo pod izkoriščanjem gozdov razumeli tudi tehnolo- gijo gradnje vlak in gozdnih cest ter usklajeno ureja- nje odnosov gozd - divjad.Te ključne zahteve za ure- ditev mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi novi pravilnik (1998) ne vsebuje. Če manjka taka ključna opredelitev za notranjo ureditev mnogonamenskega gospodatjenja z gozdovi, ki ni kar sama po sebi razum- ljiva, se lahko vprašamo: Kako bomo sodelovali v pro- cesih prostorskega planiranja, tj. pri reševanju konflik- tov pri rabi prostora, če se še na svojem področju ne znamo organizirati, pri odpravi svojih notranjih kon- fliktov, ki lahko postanejo tudi zunanji? V 17. členu pravi lnika (1998) je govora o uskla- ditvah vseh funkcij gozdov. Konflikti nastajajo med rabo različnih funkcij (med interesi), to pa je tipično vprašanje ureditve mnogonamenskega gospodatjenja z gozdovi, ki mora biti celostno rešeno v tistem delu pravi lnika, kamor ta vsebina spada, tj. v 22. in 37., ne pa v 17. členu. Novi pravilnik (1998) ne sledi temeljni zahtevi, da je za opredelitev mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi potreben celosten pristop. Navedli bomo le dva tipična primera: - Tako imenovane splošnokoristne funkcije so v pra- vilniku obravnavane iztrgan o iz ekosistemske in goz- dnogospodarske celote- gozda. Ukrepe za razvijanje posameznih funkcij gozdov obravnava posebej, in to že v fazi ugotavljanja stanja oziroma prikaza funkcij gozdov ( 17. in 29. člen), ne pa integrirano v celostno zasnovancm sistemu gozdnogospodarskih ukrepov, ki obravnavajo gospodarjenje z gozdovi kot sistem- sko celoto. To bi moralo veljati tudi za ti . dodatne ukrepe za razvijanje posameznih funkcij. Mnogo- namenskost je nova kvaljteta pri gospodarjenju z gozdovi, ki zahteva višjo stopnjo intenzivnosti in v končni konsekvenci tudi višjo stopnjo kulture pri celotnem ravnanju z gozdovi. Redukcija mnogona- menskosti pri gospodarjenju z gozdovi na površine gozdov s l . in 2. stopnjo poudarjenosti splošnokori- stnib funkcij, kot lahko razberemo iz 17. člena, je za to idejo (načelo) nevarna. V Sloveniji skoraj ni hektara izrazito enonamenskega gozda. Pravilno poj- movanje in opredelitev rnnogonamenskega gospo- darjenja z gozdovi sta kapitalni vsebinski vprašanji, ki morata biti v pravill1iku ustrezno rešeni. To ni bilo storjeno, kar je na več mestih šibka stran tega pravil- nika. Od integralnega gospodarjenja z gozdovi iztr- gano pojmovanje splošnokoristnih funkcij je mogoče zaznati tudi v 44. členu pravilnika (1998). 361 Gašperšič. F .. Boneina. A .. Kotar. M .. Winkler. 1.-Tr3jnostno. mnogonamcnsko in ' onaravno gospodarjenje z gozdovi' .... S 17. členom za območni nač1t opredeljeno načrto­ vanje ukrepov za razvijanje splošnokoristnih funkcij ima še dodatno napako. Ne upošteva logike načr­ tovalnega procesa, saj iz začetne faze ugotavljanja stanja funkcij gozdov preskoči vrsto faz in ključnih vmesnih odločitev in se neosnovano loti kar načrto­ vanja konkretnih ukrepov v detajlu. - Za razvoj zelo pestrim okoliščinam prilagojene tehno- logije pri pridobivanju lesa so z novim pravilnikom (1998) predvidene le splošne usmeritve, celo za načrt gospodarske enote, ki mora biti konkretnejši, medtem ko je stari pravilnik (1987) za območni načrt v 20. členu predvidel v integralno celoto usklajen načrt razvoja te dejavnosti. Načrt tega področja mora biti izdelan do določene stopnje konkretnosti, ki omogoča medse- bojno usklajevanje (upoštevanje medsebojne pogoje- nosti ter posebnih zahtev in omejitev) in s tem vklju- čitev v integralni sistem gozdnogospodarskih ukre- pov. Le splošne usmeritve tega ne omogočajo. Navse- zadnje gre za proces usklajenega naČitovanja razvoja na tem področju. Ali ni npr. tehnološko področje kljub sedanji organizacijski ločenosti še vedno del te stroke in pomemben pogoj za skladen in hkrati uspešen razvoj mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi? 3.3 Analiza preteklega gospodarjenja z gozdovi Pravilnik tudi na tem področju ne dela razlike med območnim načttom in načrtom gospodarske enote, kar ni dobro. Enak pristop k analizi je ustrezen le za kvan- titativno analizo realiziranega (posek, gojitvena in var- stvena dela) nasproti načrtovanemu. Z novim pravilnikom (1998) predvidena analiza preteklega gospodarjenja z gozdovi ne vključuje kri- tične ocene kvalitete in medsebojne usklajenosti celot- nega sistema gozdnogospodarskih ukrepov (vseh deja- vnosti) v gozdovih z vidika bam10ničnega uresničeva­ nja gozdnogospodarskih ciljev. V primeru območnega načrta pride v poštev tudi kritična analiza gozdnogo- spodarskega načrtovanja (obnov, sprememb in prila- goditev načrtov gospodarskih enot) in kvalitete sprem- ljave gospodarjenja z gozdovi in razvoja gozdov. V tej analizi so namreč vsebovani vsi pomembni kriteriji in indikatorji za kritično preverjanje ustreznosti prete- klega gospodarjenja z vidika trajnosti. V neposredni zvezi z oceno kvalitete preteklega gospodarjenja je preverjanje njegove uspešnosti. Pris- topa k tej analizi v enoti in v območju gotovo ne moreta biti povsem enaka. Iz tega, kar je navedeno v 2. odst. 35. člena (»primerjava načrtovanih in izvedenih ukre- pov in njihovih učinkov«), ne moremo razbrati, za kakšen postopek naj bi šlo. 362 Preverjanje uspešnosti si predstavljamo na nasled- nji način: na začetku in na koncu načrtovalnega obdo- bja razpolagamo na podlagi najrazličnejših infom1acij z dokaj podrobno strukturiranim stanjem gozdov za območje in enoto, vključno po gospodarskih razredih. Na istih ravneh imamo tudi informacije o realiziranih sečnjah, gozdnogojitvenih in varstvenih delih itd. v medobdobju. S primerjavo stanj na začetku in na koncu načrtovalnega obdobja lahko z različnimi kvantitativ- nimi in kvalitativnimi kazalci na samem načrtovalnem objektu- gozdu, od ravni gospodarskega razreda naprej, presojamo, ali gre, sodeč po teh strukturnih premikib, za uspešnost in kakšna je. V območju nas morajo zanimati tudi globalni premiki v strukturi gozdov, ki kažejo na uspešnost uveljavljanja temeljnih strategij p1i reševanju območnih razvojnih problemov. S sintezo območnih načrtov na državno raven je mogoče in potrebno v kvan- titativni in kvalitativni obliki presoditi uresničevanje programa razvoja gozdov v državi. Ob zamisli analize preteklega gospodarjenja z goz- dovi v novem pravilniku (1998) se zastavlja naslednje vprašanje: Kako je mogoče v vsebinskem (kvalitet- nem) pogledu kritično presojati preteklo gospodarjenje z gozdovi in preverjati njegovo uspešnost skupno za vse gozdove v območju, ob popolnem zanemarjanju odločilne vloge lastništva v preteklem razvoju in sedan- jem stanju gozdov ter v pogojih gospodarjenja? Kako je v tej analizi mogoče skupno obravnavati takšne skraj- nosti, kot so urejene razmere pri gospodarjenju v držav- nib gozdovih do skoraj stihijskih pri parcelnem gospo- darjenju na prevladujoči skrajno razdrobljeni zasebni posesti v Sloveniji? Absurd neupoštevanja lastn.ištva v celotnem vsebinskem delu procesa načrtovanja, ki ga uveljavlja nov pravilnik (1 998), je tu očiten. 4 UVELJAVLJANJE NAČELA SONARAVNOSTI Z GOZDNOGOSPODARSKIM NAČRTOVA­ NJEM 4.1 Načelno izhodišče Načelo sonaravnosti je z gozdnogospodarskim načr­ tovanjem mogoče v največji meri uveljaviti v obliki ti. sistemsko-evolucijskega oziroma kontrolnega pri- stopa k načrtovanju. Kontrolni pristop predpostavlja našo »iznajdljivost« v stalnem procesu iskanja boljših možnosti za gospodarjenje z gozdovi v kompleksnih pogojih razvoja gozda in njegovega družbenega okolja. Načrtovanje na principih kontrole razumemo kot evo- lucijski proces stalnega učenja v dialogu z gozdom in družbenim okoljem ter preverjanja ustreznosti na ta način spoznanih rešitev. GozdV 59 (2001) 9 Gašperšič. F .. 13oncina. A., Kotar. M., Winkler. 1.: Trajnostno. mnogonamcnsko in sonara~no gospodarjenje 7 go/.dovi v ... 4.2 Izhodišča za koncept gozdnogospodarskega načrtovanja v Zakonu o gozdovih in v Pro- gramu razvoja gozdov v Sloveniji Prvi osnutki sedaj veljavnega Zakona o gozdovih so ponujali slabe rešitve, ne le za gozdnogospodarsko načrtovanje, ampak tudi za ureditev gospodatjenja z gozdovi sploh. Prihajalo je tudi do politizacije povsem strokovnih zadev. Gozdnogospodarskemu načrtovanju so celo nataknili negativno oznako socialističnega pla- niranja. V takih razmerah je Oddelek za gozdarstvo BF na pobudo prof. l. Winklerja leta 1992 izdal brošuro Dileme prihodnje ureditve gospodarjenja z gozdovi. Tu je Winkler med temeljnimi načeli za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji izpostavil: načelo mnogonamen- skosti, sodobno vlogo gozdnogospodarskih območij in posebej kontrolno metodo za načrtovalno delo z gozdom kot naravnim sistemom. V nadaljevanju je v tej brošuri (GAŠPERŠIČ et al. 1992, od strani 13 naprej) izpostavljeno kognitivno bistvo kontrolne metode, tj. kontinuirana spremljava gospodarjenja z gozdovi kot proces neprestanega učenja v dialogu z gozdom in adaptivno prilagajanje v skladu z novimi spoznanji in izkušnjami, pridobljenimi v tem dialogu. Posebej je tu poudarjeno, »da brez tako zamišljene spremljave gospodarjenja z gozdovi ne moremo govoriti o ekosi- stemsko (sonaravno) oblikovanemu gozdnogospodar- skemu načrtovanju. Brez te komponente bi bilo načrto­ vanje sterilno (birokratsko), vedno znova demantirano, torej neživljenjsko. Pri svojem delu z gozdom se brez spremljave ne bi ničesar naučili , ponavljali bi stare napake in kar naprej tamali o dragem načrtovanju, ki ne opraviči zanj porabljenih sredstev.« Med drugim so gotovo tudi ta stališča Oddelka za gozdarstvo BF pripomogla, da je v 10. in Il. členu Zakona o gozdovih predvidena uporaba kon- trolne metode v gozdnogospodarskem načrtovanju. Tu je določeno: »Cilji, usmeritve in ukrepi za doseganje ciljev se določijo na podlagi stanja gozdov, analize pre- teklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v območju oziroma v enoti.« Zakonitosti razvoja gozdov, anaLize preteklega gos- podarjenja in pridobljena spoznanja pri spremljanju razvoja gozdov nedvomno pomenijo ugotavljanje spre- memb in posebnosti v razvoju gozdov, potreb po spre- membah pri gospodarjenju, torej se moramo z vsemi v 1 O. in Il. členu našteti mi elementi gozdnogospo- darskih načrtov prilagajati temu spreminjanju. Gre očitno za zahtevo po adaptivnem načrtovanju - kon- trolni metodi. GozdV 59 (2001) 9 Zanimivo je, da je v Programu razvoja gozdov v Sloveniji ( 1995, str. 29), kjer so posebej navedene zahteve za metodologijo načrtovanja v pogoj ih sona- ravnega gospodarjenja z gozdovi, eksplicitno in ned- voumno rečeno: »Načrtovanje mora omogočiti dina- mično prilagajanje naravnim procesom, vlogam gozdov (v bistvu zelo različnim in spreminjajočim se družbenim potrebam, op. avtorjev) in različnim mot- njam pri gospodarjenju z gozdovi.« Nobenega dvoma ni, da tako Zakon o gozdovih kot Program razvoja gozdov v Sloveniji zahtevata kon- cept načrtovanja na principih kontrolne metode, kar za Slovenijo ni nobena novost. Žal gre po 15-letni polemiki o tem konceptu za razmere, ko je treba stvari ponovno postaviti na svoje mesto, tudi zato ker je sedaj v Zakonu o gozdovih prvič postavljena zahteva (načelo) sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, kon- trolna metoda pa je ena ključnih opornih točk. 4.3 Pravilnik o gozdnogospodarskih načrtih v luči uresničevanja načela sonaravnosti pri gospodarjenju z gozdovi 4.3.1 Pripravljalna faza v procesu gozdnogospo- darskega načrtovanja Proces obnove gozdnogospodarskih načrtov na principih kontrolne metode se začne s pripravljalno fazo. Proces načrtovanja v gozdu kot evolucijskem sistemu se nikoli ne zaključi . Pripravo obnove načrtov je treba zato snovati na rezultatih s istematične sprem- ljave gospodarjenja z gozdovi in razvoja gozdov v pre- teklem desetle~u. Za seboj imamo desetletne izkuš- nje in nova spoznanja, do katerih smo se dokopali z obnavljanjem načrtov gospodarskih enot in z gospo- darjenjem v okviru gospodarskih enot pri reševanju najrazličnejših problemov v detajlu (npr. z gozdnogo- jitvenim načrtovanjem). S pripravljalno fazo si vnaprej odpremo možnosti za usmerjeno raziskavo stanja in razvojnih procesov v gozdovih in v njihovem družbenem okolju ter za kasnejše reševanje problemov, zato je ustvarjalno izre- dno pomembna. Vsako gozdnogospodarsko območje in ravno tako enote znotraj območj a imajo zelo različne razvojne probleme, ki terjajo njim ustrezen pristop, ta pa se mora izoblikovati prav v pripravljalni faz{ v obliki programa za obnovo načrta . V Strokovnih podlagah za obnovo gozdnogospodarskih naČltov (GAŠPERŠIČ in sod. !988, 1989) je bilo posebej poudarjeno, da je treba odgovornemu nosilcu obnove načrta pustiti vso ustvarjalno iniciativo pri reševanju specifičnih 363 Gašperš ič. F, Bončina, A .. Kotar, M .. Winkler, 1.: Trajnostno, mnogonamensko in sonaravno gospodarJenje z gozdovi v .... problemov v posameznih območjih in enotah. Tega ni mogoče rešiti z nobenim pravilnikom ali še tako podrobnimi navodili. Za pametno razmišljanje pač ni navodil. Brez ustvarjalne iniciative nosilca obnove goz- dnogospodarskega načrta tu 11i mogoč noben napre- dek. Ob vsebinski zasnovi obnove načrta se v priprav- ljalni fazi rešuje tudi pomembno vprašanje optimiranja odnosa med uporabno vrednostjo načrta in stroški za njegovo izdelavo. Novi pravilnik (1998) bolj kot ključne zahteve, ki bi jih morali upoštevati v načrtovalnem (misel- nem) procesu, predpisuje konkretno strukturo vsebine načrta, kar je napačno, saj to preusme1ja pozornost od problemsko-načrtovalne vsebine k obliki načrta, pelje k poenotenju, ki duši ustvarjalno iniciativo in k opor- tunističnemu obnašanju. Lažje je zadovoljiti pravilnik kot pa ustvmjalno razmišljati in pri tem kot odgovomi nosilec obnove načrta tudi kaj tvegati, saj gre pogosto za zahtevne odločitve, ki ne smejo ostati brez odgovora. Tako zasnovan pravilnik napeljuje tudi k uradniškemu potrjevanju nač1iov gospodarskih enot. Najlažje je pre- sojati skladnost izdelanega načrta s pravilnikom, veliko težje pa vsebinske rešitve, ki so bistvo pri potrjevanju načrtov. Izredna problemska pestrost gozdnogospodarskih razmer v Sloveniji terja prav tako pestro paleto reši- tev. Ustvarjalnost je v izkoriščanju pestrih možnosti, ki nam jih ponuja razvoj gozdov in njihovo družbeno okolje. Z neupoštevan jem osnovnih oblik lastništva kot ključnega dejavnika smo si že vnaprej (s pravilnikom) zaprli možnosti za mnoge ustvarjalne rešitve. V pestrih slovenskih razmerah je normalno, da so tako območni načrti kot načrti gospodarskih enot znotraj območij skoraj do nerazpoznavnosti različni. Poseben problem novega pravilnika (1998) je v pretiranem poenotenju izdelave načrtov in v tem, da je pretirano podroben, s čimer onemogoča spremembe in ustvarjalno prilaga- janje pri izdelavi načrtov. Stari pravilnik ( 1987) je v Il . členu izrecno pred- videl pripravljalno fazo v procesu obnove gozdnogo- spodarskih načrtov. V strokovnih podlagah za obnovo območnih načrtov in načrtov gospodarskih enot je bila njena vsebina dokaj podrobno obrazložena in argu- mentirana. Kakšni so razlogi, da je bil ta ustvarjalno tako pomemben člen v procesu obnavljanja načrtov v novem pravilniku (1998) opuščen, in to kljub dolo- či lom 1 O. in 11. člena Zakona o gozdovih, ki ga vsaj smiselno zahtevata? Razlog je lahko prav v opisanem prejšnjem odstavku, v prisiljenem utesnjevanju zelo pestre problemske vsebine v togo predpisano formo načrta, v zamenjavi vsebine s formo. 364 4.3.2 Neupoštevanje jasnih zahtev Zakona o gozdovih Zakon o gozdovih v 10. in JI. členu nedvomno zahteva koncept načrtovanja na principih kontrolne metode, kar za Slovenijo ni nobena novost. V novem pravilniku (1998) so sicer omenjeni pojmi: analize preteklega gospodarjenja z gozdovi, razvojne težnje gozdov, zakonitosti razvoja gozdov in drugi, ki v 10. in Il . členu Zakona o gozdovih nedvomno zahtevajo določen koncept načrtovanja. Vendar je iz tega nastal vsebinsko heterogen in nejasen 36. člen z ambicioznim naslovom Oris zakonitosti razvoja gozdov, ki vključuje več vsebin: - analizo pretekle razvojne dinamike gozdov; - prikaz razvojnih teženj gozdov po drevesni sestavi in drugih značilnostih ; - presojo razvoja gozdov v pogledu trajnosti in zago- tavljanja biološke pestrosti oziroma sonaravnosti. Na podlagi razpoložljivih podatkov lahko do neke mere prikažemo preteklo razvojno dinamiko (zgodo- vino) gozdov, ki je nedvomno zanimiva, ne daje pa nam možnosti sklepanja o neposredni razvojni usmerjenosti gozdov. Do vzorcev, ki nam z neko verjetnostjo nakazujejo razvojno usmerjenost gozdov, pridemo s skrbno inte- raktivno spremljavo gospodmjenja z gozdovi in razvoja gozdov (napotilo 1 O. in 11. člena Zakona o gozdovih) v konkretnem gospodarskem razredu, česar pa se tu ne omenja. Orisati kar zakonitosti razvoja gozdov na podlagi prej naštetih kazalcev pa je najbrž preveč ambi- ciozna naloga. Posebej nas je zanimalo, kako je ta, s 36. členom predstavljena dinamična komponenta uveljavljena v nadaljnjih fazah procesa obnove gozdnogospodarskih načrtov, zlasti območnega. Za območni načrt so v 22. členu predvidene »splo- šne usme1itve za razvoj gozdov v pogledu sestave dre- vesnih vrst, zgradbe sestojev in višine lesne zaloge«. Že v poglavju 2.2 smo ugotovili, da takšne splošne usmeritve na ravni območja ne morejo imeti posebne vrednosti, saj je to v konkretni obliki šele stvar obliko- vanja gozdnogojitvenih ciljev po gospodarskih razre- dih. Konkretne možnosti oblikovanja gozdov v obmo- čju po drevesni sestavi, sestoj ni zgradbi, kakovosti se v mejah naravnih možnosti izhodiščno odpirajo najprej z oblikovanjem temeljnih strategij (temeljnih odlo- čitev) pri globalnem reševanju območnih razvojnih problemov, kjer moramo upoštevati številne omejitve, vključno finančne. Gozd V 59 (2001) 9 Gašperšič , F .. Bonč ma. A.. Kotar, M .• Winkler. 1. : Trajnostno. mnogonamcnsko in sonaravno gospodaljenJC z gozdovi v .. .. Kljub izpostavljanju dinamike razvoja gozdov (36. člen) so sestavljalci pravilnika ( 1998) v 23. in 38. členu vseeno pristali pri stati ki, pri že 15 let kritiziranem statičnem pojmovanju gozdnogojitven.ib ciljev. Opti- malnega oziroma idealnega modela gozda ter gozdno- gojitvenega cilja, za katerega je treba določiti obdobje, v katerem naj bi bil dosežen, ne moremo razumeti dru- gače kot statično, kar je v popolnem nasprotju z zahte- vami 1 O. in l l. člena Zakona o gozdovih oziroma z načrtovanjem na principih kontrole, o čemer je že bilo obširno poročano (GAŠPERŠIČ 2001 ). Kje je tu tisto dinamično prilagajanje naravnim procesom, vlogam gozdov in razl ičnim motnjam pri gospodarjenju z goz- dovi (Program razvoja gozdov v Sloveniji)? Deklara- tivno torej prisegama na načelo sonaravnosti, razmiš- ljamo pa po starem. Program razvoja gozdov ( 1995) sta izdelali isti instituciji kot novi pravilnik (1998). Kako to, da so v programu stvari pravilno postavljene? Pro- gram razvoja gozdov Slovenije je navsezadnje sprejela vlada, kar ni brez pomena. 4.3.3 Spremljava gospodarjenja z gozdovi in razvoja gozdov Interaktivna spremljava gospodarjenja z gozdovi in razvoja gozdov je osrednja kvalitetna zahteva za načrtovanje na principih kontrole in izziv, na katerega se doslej pri gozdnogospodarskem načrtovanju v Slo- venij i še nismo ustrezno odzvali. Pod spremljavo gospodarjenja z gozdovi smo doslej razumeli le spremljavo izvajanja gozdnogospodarskih načrtov, ne pa tudi vsebinske spremlja ve gospodarjenja in razvoja gozdov ter družbenega okolja kot trajnega eksperimenta pri iskanju boljših rešitev za gospodar- jenje z gozdovi in njihovega preverjanja v praksi. Tega pomembnega elementa novi pravilnik (1998) ne vse- buje, torej ne sledi zahtevam 1 O. in Il. člena Zakona o gozdovih. O vsebini spremljave gospodarjenja z gozdovi in razvoja gozdov je bilo že marsikaj napisano, tudi v obliki priporočil v času oblikovanja Zakona o gozdovih in Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitve- nih načrtih (GAŠPERŠIČ in sod. 1988, 1989, GAŠ- PERŠIČ 1 KOTAR 1 WINKLER 1992, GAŠPERŠIČ 1 KOTAR 1 MLINŠEK 1 POGAČNIK 1993, GAŠPER- ŠIČ 1994a, 1994b, l995 oz. 1997). Za spremljavo gospodarjenja z gozdovi in razvoja gozdov na območlli ravni bi moral biti odgovoren vodja službe za gozdnogospodarsko načrtovanje v območni enoti Zavoda za gozdove, za spremljavo po gospo- darskih enotah pa vodja krajevne enote Zavoda za gozdove, ki bi moral biti praviloma zadolžen tudi za GozdV 59 (2001) 9 obnovo načrtov gospodarskih enot. V kvaliteti spremljave gospodrujenja z gozdovi in razvoja gozdov bi se morala pokazati strokovna uspo- sobljenost, razgledanost in ustvarjalna uspešnost (domi- selnost) vodje krajevne enote Zavoda za gozdove. 5 ZAKLJUČKJ Mnogonamenskost in sonaravnost pri gospodarjenju z gozdovi zahtevata temeljite preusmeritve od tradicio- nalnih predstav in drugačen način razmišljanja. Večkrat je bilo opozorjeno, da je ta razvojna preobrazba goz- dnogospodarskega načrtovanja in z njim gospodarjenja z gozdovi najprej in predvsem stvar vsebine in šele nato zadeva raznih metod, pripomočkov in tehnologij. To se je pokazalo tudi pri oblikovanju Pravilnika o gozdno- gospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (1998), saj manjka vrsta ključnih elementov za ureditev gospodar- jenja z gozdovi v skladu z načeli trajnosti, gospodarnosti, mnogonamenskosti in sonaravnosti. Novi pravilnik (!998) usmerja pozornost bolj v obliko načrtov kot v načrtovalni miselni proces reše- vanja problemov. S težnjo k poenotenju in opustit- vijo individualne priprave obnove gozdnogospodarskih načrtov je nedvomno zelo prizadeta iniciativa odgo- vornih nosilcev za obnovo načttov pri ustvarjalnem reševanju problemov. Prezrta je bila ključna vloga območnega načrta pri uresničevanju načela trajnosti in gospodarnosti, tj. obli- kovanja območne politike reševanja problemov razvoja gozdov. Načeli mnogonamenskosti in sonaravnosti zahtevata med drugim tudi višjo stopnjo kulture pri celotnem rav- nanju z gozdovi, ki ni že sama po sebi razumljiva. Naloga gozdnogospodarskega načrtovanja je, da vse dejavno- sti v gozdu, vključene v mnogonamensko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi, za ta namen ustrezno organi- zira, tj. medsebojno temeljito uskladi (odpravi konflikte), kar še zdaleč ni enostavna ali celo samoumevna zadeva. Te nujno potrebne zahteve ni v pravilniku. Kontrolna metoda predstavlja že tradicionalno teme- ljno idejno podlago konceptu gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji. Adaptivno prilagajanje razvoju gozdov in družbenega okolja se je v praksi pri načrtovanju že uveljavilo, zato je toliko bolj nerazumljivo, da je novi pravilnik (1998) izdelan v nasprotju z idejo kontrolne metode oziroma z zahtevami Zakona o gozdovih. Novi pravilnik ( 1998) uvaja praktično v celotnem načrtovalnem procesu enotno (skupno) obravnavo vseh gozdov ne glede na večstranske in velike razlike ter posebnosti med državnimi in zasebnimi gozdovi, kar je zlasti usodno v primeru območnega načrta. 365 Gašper~ ič . F .. Bončin~/\., Kotar. M .• Winkler. l.: Tmjnostno. mnogonamcnsko in so naravno gospod;u:jcnjc z goldovi v .... Na več mestih je mogoče skozi spodrsljaje v pra- vilniku zaznati sicer splošno razšitjeno nesistemsko gledanje na funkcije gozda, ki so gozdu imanentne in nedelj ive, ter na vzajemen odnos med funkcijami gozda in njegovo ekosistemsko strukturo. V tem je izhodišče neustreznega razumevanja odnosa med potrebami po funkcijah gozdov in gozdnogospodarskimi ci lji (realno zahtevano kvantiteto in kvaliteto funkcij = učinkov gozdov), odnosa med gozdnogospodarskimi cilji in gozdnogojitvenim ciljem, tj. (ekosistemsko) struk- turo gozda, ki naj zagotavlja gozdnogospodarske cilje. Podobno nesistemsko gledanje je tudi na mnogona- mensko gospodarjenje v ožjem smislu, tj. na integriran in medsebojno temeljito usklajen sistem ukrepov vseh dejavnosti v gozdu za harmonično uresničevanje kon- kretnega sistema gozdnogospodarskih ciljev. Posledica tega je iz celote izvzeta obravnava splošnokoristnih funkcij. Na nekaterih mestih v pravilniku (1 998) ni upoštevan izrazito dialektičen odnos med strukturo dru- žbenih potreb do gozdov, cilji gospodarjenja (vključno z gozdnogojitvenimi) in celotnim sistemom gozdno- gospodarskih ukrepov. Problem pri izdelavi pravilnika (1998) je tudi v poz- navanju načrtovalnega procesa, zlasti procesa odloča­ nja v sistemu gozdnogospodarskega načrtovanja (načrt območja, enote, detajla) in s tem razmejitev med posa- meznimi ravnmi. Vzroke spodrsljajev pri oblikovanju pravilnika moramo iskati tudi v neupoštevanju opozoril in zane- marjanju izkušenj, ki si jih je to področje klub mnogim pomanjkljivostim nedvomno nabralo v preteklosti. Kako naj razumemo opustitev vrste ključnih elementov za ure- sn ičevanje načela trajnosti, gospodarnosti, rnnogona- menskosti i.n sonaravnosti (kontrolna metoda), ki jih je vseboval že stari pravilnik ( 1987) in v izpeljani obliki Strokovne podlage za obnovo gozdnogospodarskih načr­ tov? Končno pa je bilo veliko tega že utečena praksa, zlasti pri zadnjih dveh obnovah območnih načrtov in njihovi obravnavi v potrditvenem postopku. Če bi se držali preizkušenega starega načela »predhodnik (tu je mišljen pravilnik) je nasledniku most«, bi bil novi pravilnik zagotovo boljši. Da bi večkratno sklicevanje na stari pravilnik ne bilo napačno razumljeno,je treba ven- darle omeniti, da ga niso sestavljali avtorji tega članka. V svojih razmišljanj ih ob novem pravilniku (1998) smo več ali manj našteli le dej stva. Kako od tu naprej ·in ali sploh kam, je stvar pristojnih na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je zadolženo za izdajo ustreznih pravilnikov s področja gozdnogospo- darskega načrtovanja. 366 Viri BERNASCONJ, A. / FUEGLISTER, R. / lSELI, R. / MORlER, A. , 1991. Waldfunktionenplanung.- Z. Forstwes. Schweiz, 8, s. 202-209. BONČINA, A., 2001. Načelo trajnosti v gozdarskem načrtovanju.- Zb. gozd. in Les., 63, s. 279-3 12. GAŠPERŠIČ, F., 1987. Temeljni principi polifunkcionalnega gozdnogospodarskega načrtovanja.- Gozdarski vestnik, 45. 6, s. 265-276. GAŠPERŠ IČ, F., !994a. Pogled na prihodnj i razvoj gozdnogo- spodarskega načrtovanja v Sloveniji.-Zb. posvetovanja Zveze gozd. društev Slovenije, Ljubljana, s. 5-14. GAŠPERŠIČ, F., 1994b. Organsko-probabi lističn i koncept v načrtovanju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.- Zb. gozd. in les., 44, s.l 79-2!4. GAŠPERŠIČ, F., !995, !997. Gozdnogospodarsko načrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi.- Oddelek za gozdarstvo BF, Ljubljana, 403 s. GAŠPERŠIČ. F .. 2001. Ponovno o kontrolni metodi v gozdno- gospodarskem načrtovanju.- Gozdarski vestnik, št. 5. GAŠPERŠIČ, F., in sod., 1988. Strokovne podlage za obnovo načrtov gospodarskih enot.- VTOZD za gozdarstvo BF, Ljub- ljana, 124 s . GAŠPERŠIČ, F., in sod., 1989. Strokovne podlage za obnovo območnih gozdnogospodarskih načrtov.- YTOZD za gozdar- stvo BF, Ljubljana, 136 s. GAŠPERŠIČ, F. 1 KOTAR, M., 1986. Zaključno poroč ilo o območnih gozdnogospodarskih načrtih v Sloveniji.- Stro- kovna in znanstvena dela 95, VTOZD za gozdarstvo BF in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 66 s . GAŠPERŠIČ, F. / KOTAR, M., 1 WINKLER, l., 1992. Dileme prihodnje ureditve gospodarjenja z gozdovi .- Oddelek za goz- darstvo BF, Ljubljana, 35 s. GAŠPERŠIČ, F. / KOTAR, M. / MLINŠEK, D. 1 POGAČNIK, J., 1993. Dileme nadaljnjega razvoja gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji.- Oddelek za gozdarstvo BF, Ljub- ljana, 50 s. REŽABEK, E. J ., 1986. Obščestvennoje proizvodstvo i ispol 'zovanije ekologičeskih otnošenij v celjah razvitija.- Vzaimodejstvije obščestva i prirody, Filozofsko- metodolo- gičeskije aspekty ekologičeskoj problemy, Nauka, Moskva, s. 48-73. WINKLER, 1., 1992. Družbeni in ekonomski vidiki mnogona- menskega gospodarjenja z gozdovi.- Zb. gozd. in les., 40, s. 99- 122. ŽUMER, L., 1948 . Gozdnogospodarska področja Slovenije - njihova utemeljitev, vloga in pomen.- Elaborat, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 40 s. Pravilnik o vsebini in načinu izdelave gozdnogospodarskih načr­ tov in o evidenci njihovega izvrševanja.- Ur. list SRS, št. 33 1 1987. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtib.­ Ur.list RS, št. 5 / 1998. Pripombe k osnutku pravilnika o vsebini načrtov za gospodarjenje z gozdovi in o postopkih za njihovo sprejemanje.- Oddelek za gozdarstvo BF (J 997), s. 8. Program razvoja gozdov v Sloveniji.- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Gozdarska založba, 1995, 58 s . Zakon o gozdovih.- Ur. list RS, št. 30 1 1993. GozdV 59 (2001) 9