MS KONFERENCE - JEZIKI V IZOBRAŽEVANJU
p«|
^flABII
Mm
Janez Skela, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko in amerika nistiko
OD GLOBALNIH SMERNIC DO LOKALNIH KONTEKSTOV: UČENJE IN POUČEVANJE TUJIH JEZIKOV V SLOVENIJI
1	Uvod
Poučevanje in učenje tujih jezikov imata v Sloveniji razmeroma dolgo tradi cijo, ki so jo na vseh razvojnih stopnjah v večji ali manjši meri pomembno so oblikovala tuja teoretična, znanstveno-raziskovalna in praktična spoznan ja jezikovne pedagogike oz. uporabnega jezikoslovja. Zato moramo tre nutno stanje (tuje)jezikovnega izobraževanja pri nas videti kot nasledek, preplet in sintezo najpomembnejših zgodovinskih oz. globalnih razvojnih tokov, prizadevanj in stremljenj na tem področju.
2	Formalno izobraževanje in jezik: načela, strateške smernice in teoretični pristopi k načrtovanju jezikovnega izobraževanja
Teoretične razprave o jezikovni politiki in vsi iz njih izhajajoči modeli za njeno analizo in/ali načrtovanje poleg kadrovskega (tj. izobraževanje učiteljev), kurikularnega, didaktičnega in učbeniškega vidika vključujejo tudi t. i. vidik dostopnosti oz. razpoložljivosti (tj. Katere jezike naj poučujemo? Koga? Na kateri stopnji? Kako dolgo?). Glede vidika dostopnosti oz. razpoložljivosti zavzemajo teoretiki jezikovnega načrtovanja dve različni stališči: i) funkcio-nalistično in 2) medkulturno (Mitchell 2009: 84-85).
|0Bf I podpičje
31
"C
2.1 Kurikularni vrednostni sistemi in tuji jeziki
Pri presojanju razlogov za učenje tujih jezikov lahko uporabimo Clarkovo (1987: 91-99) kategorizacijo treh izobraževalnih filozofij oz. vrednostnih sistemov, ki so vplivali na dosedanje oblikovanje kurikulov:
-	klasični humanizem (tj. prenos čislane kulturne dediščine),
-	rekonstrukcionizem (tj. izobraževanje kot instrument družbene spremembe),
-	progresivizem (tj. rast in samouresničitev posameznika).
Klasični humanizem se pretežno ukvarja z razvijanjem splošnih kognitivnih zmožnosti in s prenosom cenjene/spoštovane kulture oz. znanja od ene generacije na drugo. Rekonstrukcionizem se ukvarja z doseganjem soglasja o
106
v | SLOVENŠČINA V ŠOLI, 2014
XVII. letnik, številka 3-4
skupnih družbenih ciljih in s tem, kako ob pomoči izobraževalnega sistema doseči želene družbene in gospodarske spremembe. Progresivizem pa se ukvarja z razvijanjem posameznega učenca kot celostne osebe in s krepitvijo njegove avtonomije ter zmožnosti za učenje. »Klasično humanistični« razlogi za učenje tujih jezikov v okviru formalnega izobraževanja so na mednarodni ravni prevladovali do 2. svetovne vojne, danes pa so v glavnem v zatonu.
2.2 Izbor jezikov v okviru tujejezikovnega izobraževanja: prevlada angleščine
Popolno prevlado v okviru formalnega tujejezikovnega izobraževanja ima angleščina, ki se je je v šolskem letu 2009/10 učilo 73 odstotkov vseh osnovnošolcev, medtem ko je povprečje pri učencih nižje srednje šole (tj. višji razredi naše osnovne šole) in srednješolcih višje od 90 odstotkov (Eurydice 2012).
Po mnenju nekaterih strokovnjakov je razširjenost angleščine danes že tolikšna, da o njej ne moremo več govoriti kot o tujem jeziku, vsaj v tradicionalnem pomenu besede ne. Angleščina je namesto tega postala osnovna spretnost oz. temeljno znanje (Lo Bianco 2008: 13-14).
V okviru Evropske unije je Svetu Evrope uspelo oblikovati soglasje glede načel za razvijanje takšne politike jezikovnega izobraževanja, ki si za svoj temeljni cilj zadaja spodbujanje posameznikove večjezičnosti in (družbene) raznojezičnosti. V 126. členu maastrichtskega sporazuma iz leta 1992 je privzeto načelo, po katerem je jezikovni pluralizem priznan kot dragocen vir, ki ga je treba ohranjati: dolžnost vsakega državljana je, da se poleg svoje materinščine uči še dveh jezikov Evropske skupnosti (The Maastricht Treaty 1992: 28-29).
2.2.1 Vpliv prevlade angleščine na njeno poučevanje in poučevanje ostalih tujih jezikov
Angleščina prevladuje in zapolnjuje prostor v tujejezikovnem razdelku ku-rikulov po vsem svetu ter izpodriva tradicionalne »prve tuje jezike«. Zaradi navdušenja nad angleščino se namreč vedno bolj kaže tudi vse večje nezadovoljstvo s »tradicionalnim« načinom njenega poučevanja (tj. nekaj ur tedensko v razponu nekaj let), ki prepogosto temelji na formalnem jezikovnem sistemu (tj. slovnici) in ne razvija v zadostni meri funkcionalnih in sporazumevalnih spretnosti. Za doseganje večje učinkovitosti pouka tujih jezikov sta bili doslej predlagani in do neke mere tudi uvedeni dve temeljni spremembi, in sicer: 1) zniževanje začetne starosti poučevanja tujih jezikov in 2) povečanje izpostavitve ciljnemu jeziku.
Zniževanje začetne starosti poučevanja tujih jezikov je gotovo ena izmed najpomembnejših sprememb, ki so dodobra prevetrile večino izobraževalnih sistemov od devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej. Zniževanje starostne meje uvajanja učenja angleščine je v največji meri posledica pritiskov in pričakovanj staršev, ki želijo svojim otrokom zagotoviti več časa za učenje, daljše časovno obdobje za razvijanje jezikovnih zmožnosti in seveda možnost, da jih dosežejo na višji ravni.
Druga sprememba, ki se kaže kot odziv na nezadovoljstvo s tradicionalnim in neučinkovitim poučevanjem angleščine, so različni poskusi povečanja
Janez Skela OD GLOBALNIH SMERNIC DO LOKALNIH KONTEKSTOV: UČENJE IN
POUČEVANJE TUJIH JEZIKOV V SLOVENIJI
97
izpostavitve ciljnemu jeziku bodisi z razširitvijo učnega okolja (npr. IKT) ali pa z uporabo ciljnega jezika kot učnega jezika v t. i. programih jezikovne kopeli. Programi jezikovne kopeli imajo različne pojavne oblike. Sem spada na primer medpredmetnipristop, kar pomeni, da pri tujem jeziku obravnavamo vsebine iz drugih šolskih predmetov.
Zaradi posebnega položaja angleščine kot lingue france in zaradi potrebe po uspešnejšem »poučevanju« sporazumevalne zmožnosti se pomen dobre prakse neprestano spreminja. Po celotnem angleško govorečem delu sveta se pojavljajo novi, hibridni modeli poučevanja angleščine, ki - v različnih preoblekah - združujejo značilnosti tako tujejezikovnih kot drugojezi-kovnih teorij in praks poučevanja angleščine ter tako poučevanje angleščine kot drugega jezika postavljajo v okvir poučevanja angleščine kot tujega jezika (Clegg 1999: 79).
^ POVZETEK
Članek osvetljuje nekatera načela, strateške smernice in teoretične pristope k načrtovanju tujejezi-kovnega izobraževanja, ki ga v 21. stoletju povsod po svetu - tudi v Sloveniji - odločilno zaznamuje prevlada angleščine kot svetovne lingue france. Ta prevlada angleščine močno vpliva na standarde znanja in pričakovane dosežke učencev, posledica česar sta vsaj dve temeljni spremembi, in sicer 1) zniževanje začetne starosti poučevanja tujih jezikov in 2) povečanje izpostavitve ciljnemu jeziku.
^Literatura
•	Clark, L. J., 1987: Curriculum Renewal in School Foreign Language Learning. Oxford: OUP.
•	Clegg, J., 1999: Teaching the Primary and Secondary Curriculum through the Medium of English. Kennedy, C. (ur.). Innovation and Best Practice. Harlow: Longman/The British Council. 69-82.
•	Eurydice. (2012). Key Data on Teaching Languages at School in Europe 2012. Brussels: Education, Audiovisual and Culture Executive Agency.
•	Kachru, B. B., 1985: Standards, codification and sociolinguistic realism: the English language in the outer circle. Quirk, R. in Widdowson, H. G. (ur.). English in the World: Teaching and learning the language and literatures. Cambridge: CUP in association with The British Council. 11-30.
•	Krek, J. in Metljak, M. (ur.)., 2011: Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Dostopno na http :// www.belaknjiga2011.si/pdf/bela_knjiga_2011.pdf (pridobljeno 26. maja 2012).
•	Lo Bianco, J., 2008: Systematic planning for overlapping communication needs of 21st century Slovenian-European-World citizens. Ivšek, M. (ur.). Jeziki v izobraževanju: Zbornik prispevkov s konference (Ljubljana, 25.-26. september 2008). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 9-17.
•	Mitchell, R., 2009: Foreign language teaching and educational policy. Knapp, K. in Seidlhofer, B. (ur.). Handbook of Foreign Language Communication and Learning. Volume 6. Berlin: Walter de Gruyter GmbH & C. KG. 79-108.
•	Svet Evrope. (2011). Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport. (Prevod dela: Council of Europe. 2001. Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment. Cambridge: CUP).
•	The Maastricht Treaty. (1992). Dostopno na www.eurotreaties.com/maastrich-tec.pdf (pridobljeno 12. aprila 2012).