leto XXIV.
SSK1 Btf 1l9 IlJI j Bm 8	1	j	1	m:r	voi,Lju«
inozemstvo 75 Ur), za V.	H ■	TOS3F	HW H IBs^ Pj	MM K ftSjffifjir	P9	Gregorčičeva uJiea^Tel.
leta 35 lir, za -/.leta 17.50	d V	^	W	10	'S u? 27 Tel S
Številka 120.
lir, mesečno 6.— lir. Te-	„	_ .	. _
Ho'or n,	v	Rokopisov	ne vračamo.
Plača in toži se v Ljubljani	Časopis	za	trgovino.	industrijof	obrf in den^fništvo	°	**”"
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.95S
C 0 N C E S S I 0 N A R I 0 E S C L U S I V 0 per la pubblicita di provenienza italiana ed estera:	il	IZKLJUČNO	ZASTOPSTVO	ZA	OGLASE l*. Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino)
ISTITUTO EC0N0MIC0 ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.	|	|	in	inozemstvo	ima	ISTITUTO	ECONOMICO	IT	ALIANO-MILANO,	Via	G.	Lazzaroni	10.
Liubliana, petek 12. decembra 19 41-XX
Nova navodila glede prodaie tekstilnih izdelkov
|«|«a ja vsak torek i^iji h i
Imenovanje članov odbora za preureditev zasebnega zavarovanja
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je določil, da se sestavi odbor za preureditev zasebnega zavarovanja takole: advokat Teobald Zennaro, odposlanec Visokega komisarja, predsednik,
dr. Ivan Slokar, predsednik Zveze bančnih in zavarovalnih zave dov, podpredsednik, eav. uff. Costante Pcssato, član in Josip Zotti, namestnik, predstavnika Istituta Nazionale delle Assicurazioni, cav. dr. Albert Rossi, član in dr. Leo Skala, namestnik, predstavnika Assicurazioni Generali, Ferruccio Sbisa, član in Karel Miarin, namestnik, predstavnika Riunione Adriatica di Sicurt^, Ivan Martelanc, član in Avgust Ncvak, namestnik, predstavnika Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani,
inž. Alojz Majcfe, član in Milan Jug, namestnik, predstavnika zavarovalne banke »Slavije« v Ljubljani,
Ivan Lah, član in dr. Josip Dermastja, namestnik, kot izvedenca.
Tajnik odbora, ki ima svoj sedež pri Uradu za nadzorovanje zasebnega zavarovanja pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino (Gledališka ulica 3), je gosp. dr. Milan Bano.
Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 9. decembra 1941-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Prepoved izdelovanja kandiranega maronija,
uporabe jajc pri izdelovanju likerjev in uporabe kostanja v slaščični proizvodnji
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Člen 1. — Prepovedano je uporabljati jajca pri izdelovanju likerjev in katerega koli drugega poslaščevalnega proizvoda; dalje je prepovedano izdelovati kandirane marone in vobče uporabljati kostanj pri kateri koli drugi vrsti slaščične proizvodnje.
Člen 2. — Kandirani maroni in s kostanjem pripravljene slaščice, kolikor jih je na zalogi, se smejo prodajati do 15. januarja 1942-XX.
Člen 3. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju od 500 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev in z začasnim ali dokončnim odvzemom obrtne pravice.
Člen 4. — Ta naredba stopi v veljavo na dan 15. decembra 1941-XX.
Ljubljana, 8 decembra 1941-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Eksport bombaža
iz USA je letos oktobra dosegel rekord 954 tisoč bal, septembra je znašal 876 tisoč bal, lani v mesecu septembru pa 770 tisoč bal. Po zatrjevanju »Pester Lloyda«, ki je objavil te podatke, se bo izvoz znatno znižal zaradi konkurence, ki jo delajo USA države Južne Amerike.
Načelnik VIII. odd. Vis. komisariata je izdal naslednjo okrožnico pod št. 4776/150-41 z dne 5. 12. o porazdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih piedmetov.
1. Uvozniki, ki bodo po 30. novembru 1941-XX uvažali tekstilne izdelke, oblačilne predmete in obutev, morajo ob prejemu tega blaga, čigar razdeljevanje je ra-cionirano v smislu naredbe Vis. komisariata z dne 8. novembra 1941, »Sl. 1.« št. 215/90-41, takoj prijaviti uvoženo blago Zbornici za TI in o tem obvest;‘i Vis. komisariat, istočasno pa tudi vpisati to blago v breme v registru za prejem in oddajo.
Računanje točk
2. Če pri računanju točk (odrezkov), ki jih je treba odrezati iz osebne kupčeve nakaznice1, nastanejo ulomki točk (kar se lahko zgodi, če gre n. pr. za ostanek ali za tkanine izpod enega linearnega metra), se taki ulomki ne upoštevajo, če so izpod 5/10 točke, a se računajo kot cela točka, če znašajo 5/10 ali več.
Naslednji primeri kažejo, kako naj se to pravilo uporabi:
1. primer: za 0.20 m muslena (2 točki za linearni meter) 2X0.20 točk = 0 točk.
2. primer: za 3.40 metra volnene tkanine ali imitacije, višine do 100 cm, teže na linearni meter do 200 g (8 točk za meter) je treba oddati:
3X8	točk	=	24	točk,.
0.40X8	točk	=	3	točke,
skupno	27 točk.
3. primer: za 3.45 metra istega blaga:
3X8	točk	=	24	točk,
0.45X8	točk	=	4	točke,
skupno	28 točk.
Boni za dvig
3. Trgovinsko-industrijska zbornica bo izdajala naročnikom število naročenih bonov s točkami, ki si jih želijo za posamezni bon, pod pogojem, da se skupni znesek naročenih bonov po točkah sklada s skupnim zneskom listov za zbiranje oddanih točk.
Tiskovina »bon za dvig« bo tako urejena, da si bo Trg.-ind. zbornica lahko pridržala daktilografi-rano kopijo.
Pojasnilo glede nabavnic trgovcem
4. Z ozirom na odd. I. okrožnice Vis. komisariata z dne 24. novembra VIII. Nr. 4776/107, s katero so bile dostavljene tiskovine za ugotovitev zalog, se pojasnjuje, da se je za tako ugotovitev treba načeloma ravnati po istih kriterijih, po katerih se je sestavila tiskovina za inventar o zalogah dne 29. 9. 1941-XIX.
Poudarja se, da mora prijavitelj predložiti tiskovine v treh izvodih, kakor je predvideno v cit. okrožnici, en izvod se vrne prijavitelju kot prejemno potrdilo Trgovinsko-industrijske zbornice’, ki je pooblaščena sprejemati prijave in mora opremiti tiskovino z žigom in datumom predložitve.
Tiskovino »Seznam in točke tekstilnih izdelkov, oblačil in obutve«
morajo sestavit; vsi industrijci, obrtniki, veletrgovci (z uvozniki vred), detajlisti (s krošnjarji vred) in vsi depozitanti, da je mogoča evidenca o partijah blaga, ki se nahaja pri njih.
Za potujoče blago
je dolžan napraviti prijavo pošiljatelj, razen če mu je znano, da je namembnik blago prevzel. Da se prepreči dvojna prijava potujočega blaga, naj namembniki, ki niso obvestili pošiljatelja o prevzemu blaga in ki so prijavili prejeto blago pred 30. novembrom t. 1., takoj sporoče pošiljatelju, da so prijavili blago kot nahajajoče se pri njih. Pošiljatelj, ki je morda take partije blaga prijavil, bo moral popraviti prijavo.
Tiskovine inventarja
Enako se poudarja, da je treba sestaviti posebno tiskovino inventarja za vsako podjetje, vsako za-logo, prodajalno, skladišče, delavnico itd.
V tiskovinah morajo biti inven-tarizirani vsi obstoječi proizvodi z onimi vred, ki so izven podjetja, tudi zaloge itd., na katero se nanaša inventar, a ki spadajo k njim. S tem je mišljeno, da je treba navesti tudi morebitne zaloge pri privatnikih, trgovskih potnikih in zastopnikih in sploh pri vseh, ki niso bili dolžni prijaviti zaloge dne 30. novembra.
Kakor pri ugotovitvah 29. septembra, tako so tudi pri ugotovitvi 30. novembra izključene surovine, polizdelki in izdelki, ki niso namenjeni prodaji in ki jih je treba še dalje obdelovati pri podjetju samem. (N. pr. barvar ni dolžan prijaviti blaga, ev. tudi lastnine tretjih oseb, če ga ali jo mora še barvati.) Tako blago, ki 30. novembra ni bilo prijavljeno od nikogar, bo producent ali trgovec prevzel v breme in potemtakem vknjižil kot prihodek tedaj, ko mu ga barvar izroči, po navodilih danih z okrožnico z dne 22. novembra VIII. Nr. 4776/10-41.
Kdor ne daje točnih podatkov, pade pod težke sankcije, predvidene v čl. 4. naredbe z dne 7. 10. 1941, »Sl. 1.« št. 483/82-41.
V »Seznamu in točkah tekstilnih izdelkov itd.«
se ne sinejo vključiti predmeti, izdelani ali pravilno naročeni za vojaške uprave; enako morajo biti izključeni izdelki, vezani na izvoz na podlagi dovolil ali pravilnih dodelitev, izvršenih od kompetentnih organov. Za take izdelke je treba sestaviti ločen seznam in ga poelati Trg. ind. zbornici, ki o tem obvesti Visoki komisariat. Ge se iz katerega si bodi vzroka omenjeni predmeti ne bi uporabili v omenjene svrhe, se morajo naknadno prijaviti v 24 urah od trenutka, ko so postali prosti za notranji konsum.
Za vsako pojasnilo v zadevi predmetne ugotovitve se Trg. ind. zbornica lahko obrne na Vis. komisariat, potem ko je interesente seznanila na vse načine (z okrožnicami, sporočili v tisku itd.) z odredbami, izdanimi s to okrožnico.
Razume se, da bodo tako ugotovljene zaloge z dne 30. novem-
bra tvorile začetno breme do
1.	decembra v knjigah, ki jih morajo voditi podjetja.
Ukrepi za hitrejšo nabavo novega blaga
5.	V zvezi z odd. VI. okrožnice Vis. komisariata z dne 24. novembra 1941., VIII No 4776/107 in toč. 5 z dne 28. novembra 1911., VIII No 4776/114—41 se je ugotovila potreba in nujnost, da se detajlistom dobavijo na novo predmeti, naročeni pred 31. oktobrom 1941., ter se odreja v svrho hitrejšega tozadevnega poslovanja naslednje:
a) Trg.-ind. zbornica se pooblašča, da izdaja dovoljenja za izročitev omenjenega blaga, kadar je iz listin razvidno, da je zaprosilo utemeljeno in zanesljivo.
b) Trg.-ind. zbornica naj pošlje Vis. komisariatu samo one prošnje, katerih priložene listine bi mogle vzbujati dvome.
Trg.-ind. zbornica dobi kar najhitreje tiskovine, ki so potrebne za izdajo omenjenih dovoljenj.
»Sudost-Economist« razpravlja v eni svojih zadnjih številk o vzrokih, ki so zakrivili dvig cen na Bolgarskem. Cene so se na Bolgarskem od začetka vojne pa do konca avgusta 1941. dvignile namreč za 48.7%. Najprej so se dvignile cene vsega uvoznega blaga. Ta dvig cen je povzročil, da so se podražili tudi vsi industrijski izdelki, ki so se izdelovali iz inozemskih surovin. Ker se je uvožena surovina uvažala po različnih cenah, se je dopuščalo, da so se cene izdelkov dvignile. Tako se je dogajalo, da so se prodajali izdelki po višji ceni, dočim so bili izdelki po nižji ceni še v zalogah. Navadno se je dopuščalo, da so obveljale višje cene, večji dobiček, ki je bil s tem dosežen, pa je pobrala država.
Podražitev industrijskih izdelkov je imela za posledico, da je nastalo nesorazmerje cen med deželnimi pridelki in industrijskimi izdelki. Kmet za svoj izkupiček ni mogel nabavljati njemu potrebnih industrijskih izdelkov. Zato se je moralo dopustiti, da so se zvišale tudi cene deželnih pridelkov. Zaradi tega pa so postale mezde delavcev in plače nameščencev prenizke in so se morale zvišati. Zvišanje plač pa je zvišalo tudi produkcijske stroške industrijskih podjetij in ta so morala cene svojih izdelkov znova zvišati. Nastal je pravi circulus vitiosus, iz katerega ni bilo izhoda, zlasti še, ker je povzročil negativne psihološke učinke, da so tudi premožnejši sloji zahtevali za svoje stvari višje cene.
Bolgarska vlada si je v svoji politiki cen postavila ta cilj, da dvigne cene bolgarskih deželnih pridelkov zopet na višino cen pred izbruhom svetovne gospodarske krize, ki je vrgla cene kmetijskih pridelkov na polovico. Ta politika bolgarske vlade je bila na vsak način upravičena, ker
Cenast 0'60
maaamm imuni kubih
Trg.-ind. zbornica mora poslati dnevno Vis. komisariatu kopijo (v beli barvi), ki je rezervirana zanj.
Od dneva, ko prejmejo to okrožnico, ne bode torej Zbornica za TI stavljala drugih vprašanj, razen v primeru, ki ga predvideva drugi odstavek te okrožnice, Visoki komisariat pa bo rešil tiste prošnje, ki bi bile prej poslane.
Zbornica se naproša, da hiti s proučavanjem omenjenih prošenj, ker je treba upoštevati, da se mora podjetjem omogočiti, da si nabavijo novo zalogo do 31. decembra 1941.
Predhodna naročila detajlistov
6.	Pojasnjuje se, da detajlisti lahko predložijo predhodna naročila proizvajalcu ali grosistu, ne da bi bilo treba, da so v trenutku n a roči Ive že v posesti bonov za dvig.
Bon bo dobavitelj zahteval od naročnika samo, kadar bo blago pripravljeno za odpravo, preden se le-ta izvrši in pred izstavitvijo fakture.
Za Visokega Komisarja: načelnik VIII. oddelka: dr. Trstenjak s. r.
še danes ni dosegel bolgarski kmet za svoje pridelke tiste cene, kakor so jo imeli ti I. 1929. Ko pa se je začela draginja, je bolgarska vlada ustanovila tako imenovani »egaliizacijski fond«, s katerim naj bi se dosegla pocenitev najvažnejših življenjskih potrebščin. Vendar pa vidnega uspeha ta način boja proti draginji ni dal.
Nekateri so zato predlagali, naj se odpove država svojemu dobičku pri dopuščanju najvišjih cen industrijskih izdelkov in naj se v bodoče dovolijo le srednje nabavne cene za industrijske izdelke. Doseženi dobiček naj ne pripade fiskusu, temveč naj se porabi za pocenitev blaga. Potrebno bi tudi bilo, da bi se vse cene revidirale in na novo določile. Avtor članka pa zahteva tudi odločen boj proti špekulaciji. Ta boj pa mora veljati tudi onim kmetovalcem, ki samovoljno zvišujejo ceno svojemu blagu.
Vse kaže, da namerava začeti sedaj bolgarska vlada energičen boj proti draginji, ki pa na Bolgarskem še dolgo ni tako huda kakor v mnogih drugih deželah. To se vidi tudi iz izjave trgovinskega ministra dr. Zahariva. Med drugim je omenil, da je bilo dobro, če je vlada dopustila dvig cen za nekatere inozemske predmete, ker se je na ta način bolgarska preskrba z blagom zboljšala. Če se teh zvišanih cen ne bi dopustilo, bi ostala Bolgarska brez najpotrebnejšega tujega blaga. Nikakor pa vlada ne misli trpeti pretiranih cen in bo zato proti draginji nastopila. Vendar pa je glavni namen vlade, da doseže stabilizacijo cen in šele v drugi vrsti je boj proti previsokim cenam.
Naročajte in širite .Trgovski lisi“l
Gibanje cen na Bolgarskem
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine
opozarja trgovce z manuiakturnim blagom, tekstilnimi izdelki, oblačilnimi predmeti in obutvijo, naj takoj dvignejo v pisarni Združenja v Trgovskem domu predpisane uradine obrazce za prijavo zalog po točkah, pisarni Združenja pa naj se vrnejo pravilno izpolnjeni in podpisani inventarji v treh izvodih.
Pri prodaji tekstilnih predmetov in obutve naj se trgovci ravnajo po pojasnilih, ki so bila objavljena v »Trgovskem listu« št. 117 dne 2. t. m.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je določil naslednje najvišje prodajne cene za sir v skladju cenami na notranjem trgu:
Clen 1. — Najvišje prodajne cene za sir se določajo takole:
Na debelo:
Iz italijanskega gospodarstva
Pridelek sladkorne repe je znašal v Italiji 38,6 milijona metrskih stotov in je bilo od tega do konca novembra izročenih sladkornim tovarnam 36,1 milijona metrskih stotov. Proizvodnja -sladkorja znaša 14,1 milijona stotov, postranska proizvodnja alkohola pa okrog
650.000 stotov. Potrošnja sladkorja v Italiji je za leto 1941./42. popolnoma krita iz domače proizvodnje
Prvi kongres za pospeševanje pridelovanja zgodnje pšenice v južni Italiji je bil te dni v Rimu. Iz poročil delegatov so razvidni lepi uspehi in med drugim je bilo ugotovljeno, da so se njive zgodnje pšenice na otokih od leta 1926. do letos povečale od 52.000
720.000 ha.
0 prometu v reškem pristanišču
je bil sklenjen sporazum med splošnim skladiščnim podjetjem na Reki in madžarsko družbo prostega pristanišča na Donavi. V pogodbi je določena uporaba pristaniških prostorov za obe družbi, madžarska pristaniška družba pa je dobila pooblastilo za ustanovi tev svoje podružnice na Reki.
Zaloge vina nad 100 lil morajo vsi vinogradniki in trgovci prijaviti svojim občinam, te pa sekcijam za prehrano, ki vse prijave predlagajo ministrstvu za kmetijstvo.
Neracionirana živila se v trgovi nah ne smejo prodajati v količinah, ki jih kupci žele, lemveč tako, -da bo zadoščeno resnični potrebi. Prefekti bodo izdali stroga , navodila o prodaji neracioniranih živil in blaga.
Duplikati oblačilnih izkaznic se po nalogu ministrstva za korpora cije ne bodo smeli izdajati.
Karte za meso so bile uvedene v goriški občini 6. t. m. Na karte se prodaja goveje in svinjsko me so, količine ali obroki pa še niso določeni, ker je razdelitev začas no še prepuščena mesarjem prehranjevalnemu uradu.
Teran je bil uradno proglašen za zdravilno vino. S tem je bilo ustreženo primorskim vinogradnikom, -ki so bili hudo prizadeti, ker teran zaradi nižje stopnje alkohola ni bil uvrščen med boljša vina, čeprav tja spada. Kot zdravilno vino spada zdaj teran v poseben razred, ki pa še nima določene cene. V prodajo pride novi teran šele spomladi.
23. nacionalno razstavo koles in motociklov so priredili v Milanu. Otvoril jo je državni podtajnik za korporacije.
Naivišie	cen
	za kg
	lir
Grana tipico 1939	27.20
Grana tipico 1940	24.75
Emmental in Sbrinz	17.95
Asiago	15.75
Fontina	18.25
Pr9volone	16.60
Mozzarella	15.35
Belpaese in Italico	15.15
Gorgonzola	23.—
Taleggio	14.60
Quartirolo	14.10
Fusi (Roma, Erbo,	
Blu ecc.)	18.40
Pecorino Roma	21.05
V ceno ni všteta trošarina; cene	
se razumejo franko skladišče trgovca na debelo.
Na drobno;
Grana tipico 1939 Grana tipico 1340 Emmental in Sbrinz
za kg lir 31.50 28.80 20.30
Asiago	17.70
Fontina	20.60
Provolone	18.20
Mozzarella	17.60
Belpaese in Italico 18.50 Gorgonzola	27.40
Taleggio	16.70
Quartirolo	16.20
Fusi (Roma, Erbo,
Blu ecc.)	21.—
Pecorino Roma	24.—
V ceni je všteta trošarina; cene se razumejo franko prodajalna trgovca na drobno.
Zgoraj navedene cene morajo biti nabite v prodajalnicah na občinstvu dobro vidnem mestu.
Člen 2. — Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene, nego sr označene v prednjem členu, vsako zvišanje cen pa mora prej odobriti Visoki komisar.
Člen 3. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. M. s. št. 358.
Člen 4. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino (t. j- 10. 12.).
Ljubljana, 8. decembra 1941-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Italijansko-hrvatski sporazum o poslovanju bank
Med Italijo in Hrvatsko je bil dosežen sporazum o poslovanju podružnic hrvatskih bank na ozemlju, priključenem k Italiji ter o poslovanju italijanskih bank na Hrvatskem.
Po tem sporazumu se ustanovita na k Italiji priključenem ozemlju dve hrvatski banki, ki prevzameta posle vseh podružnic hrvatskih bank. Kapital ene teh novih bank bo popolnoma hrvatski, kapital druge pa italijansko-hrvatski. Seveda bosta poslovali obe banki po veljavnih italijanskih predpisih. Kje bosta sedeža obeli bank, se določi kasneje.
Glede poslovanja italijanskih bank na Hrvatskem pa je bilo dogovorjeno, da se ustanovi v Zagrebu nova italijanska banka, ki bo poslovala po veljavnih hrvatskih predpisih. Podružnici zavoda »Banca Dalmata di Sconto« v Zadru pa se dovoli stalno poslovanje.
Še pa se vodijo pogajanja glede poslovanja italijanskih zavarovalnic na Hrvatskem in hrvatskih v Italiji. Tudi o tem vprašanju je pričakovati skorajšen sporazum.
Ukorišianie
iz kosti in živalskih odpadkov
Visoki Komisar je izdal nared-bo zaradi ureditve uikoriščanja maščob iz kosti in drugih živalskih odpadkov. Glavne določbe naredbe so:
(§1.) — Akcijska družba za kemično industrijo v Ljubljani se pooblašča za pridobivanje maščob iz kosti, rogov, parkljev, kožne mezdre in iz drugih živalskih odpadkov vobče.
(§2.) — Zaloge maščob iz kosti in živalskih odpadkov ter zaloge kosti pri družbi iz § 1. na dan uveljavljenja naredbe (10. dec.) se morajo prijaviti v 3 dneh Vis. komisariatu. Zaloge teh maščob so pod zaporo in Vis. komisariat odreja njih predajo za razkol (raz-miljenje).
(§4.) — Maščobne kisline, dobljene po razkolu, se odkažejo po
razdelilnem načrtu Zbornice za Tl in ki ga odobri Vis. komisariat napravam v Ljubljanski pokrajini.
(§5.) — Kosti, rogovi itd. (§1.) s-e morajo prijaviti neposredno Akcijski družbi za kemično industrijo ali njenim pooblaščencem.
(§6.) — Vsakršna pogodbena zaveza o kakršni koli odsvojitvi ali oddaji maščob iz kosti itd. (§1.) velja za razveljavljeno na dan, ko stopi ta uredba v veljavo.
(§ 7.) — Cene za oddajo proizvodov iz te naredbe določi Visoki komisariat.
(§8.) — Kršitelji te naredbe se kaznujejo z globo do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. Poleg tega se odredi zaplemba blaga.
(§9.) — Ta naredba je stopila 10. decembra v veljavo.
Gospodarske vesti
Zmanišan
orientalskega
in
KNJIGOVEZNICA
L1UDSKE
TISKARNE
I reg. zadr, z o. zav. |
llU B LJ fl N A
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, fournale, šolske zvezke, mape, o d 1 e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd.
Največji producent tako zvanega orientalskega tobaka je bila dolgo dobo Grčija. Na drugem mestu je bila Turčija, na tretjem Bolgarija, pridelek bivše Jugoslavije pa ni prišel dovolj do veljave, ker je bil bolj namenjen domači potrošnji kakor pa izvozu. Teritorialne spremembe, ki jih je na Balkanu povzročila vojna, so pri produkciji tobaka pomaknile Bolgarijo na prvo mesto. Bolgarija je dobila grške in srbske pokrajine, kjer je bila tobačna kultura na visoki stopnji. Po podatkih o pridelku v mirni dobi je Bolgarija računala, da bo v razmeroma kratkem času dosegla okrog 100 milijonov kg tobačnega pridelka. Bolgarski listi so o tem dosti pisali, pričakovanja pa se letos niso izpolnila. Optimistične napovedi je zavrnil vodja tobačnega -oddelka pri bolgarskem poljedelskem ministrstvu, ki je dal objaviti, da letošnji tobačni skupni pridelek lanskega ne bo dosegel in da utegne zaradi slabih vremenskih razmer za njim zaostati za kakih 20%.
To se je res zgodilo v starih bolgarskih pokrajinah, v novih, bivših grških pokrajinah pa je bil letos obseg tobačnih nasadov zmanjšan za 50 do 60%. V okolišu Skoplja in Bitolja se nasadi sicer niso skrčili, a je tudi tam neugod no vreme precej zmanjšalo pridelek. V vsej Bolgariji ne doseže
letošnji tobačni pridelek niti 60 milijonov kg in je tako sedanji naj večji producent orientalskega tobaka daleč zaostal za produkcijo, ki je mogoča in ki je bila z za n e sl ji vestjo p r ičakovana.
O grškem tobačnem pridelku še ni točnih podatkov, gotovo pa je, da je pridelek močno zmanjšala vojna, ki je množice pridelovalcev odtegnila od dela in so se zaradi tega v vsej deželi močno skr čili tobačni nasadi.
0 pridelku tobaka na Hrvatskem piše zagrebški tednik »Neue-Ordnung«: Na Hrvatskem je že bivša jugoslovanska monopolska uprava omejila tobačne nasade. Prej je bil dovoljen nasad 305 milijonov tobačnih rastlin, za letos pa 299 milijonov. Nasadili pa niso niti teh količin, marveč samo 223 milijonov sadik, kar je dalo pridelek blizu 6 milijonov kg posušenega tobaka.
Ta pregled kaže, da je letos pridelek tobaka na Balkanu pre
Trgovina z igračami v Nemčiji
Berlinski tednik »Das Reich piše, da letošnji Božiček ne bo imel zvrhanega koša otroških igrač kakor prejšnja leta. V zadnjem predvojnem letu 1938. je bilo v Nemčiji prodanih otroških igrač za kakih 150 milijonov RM Na trgovine, ki prodajajo samo ali po večini le igrače, je prh od tega nad 20%. Takih posebnih trgovin z igračami je v Nemčiji okrog 2700. Največ igrač se v Nemčiji proda za Božič. Od vsega letnega prometa te trgovinske panoge pride 49 do 50% na prve tri tedne decembra.
V vojni je trgovina z igračami sprva naraščala, ker so oblačilne nakaznice precej omejile praktične darove. Leta 1940. je bilo prodanih igrač za blizu 200 milijonov RM. Letos pa bo Božiček bolj skromno založen, ker se je proizvodnja igrač omejila. Največ lesenih igrač se je izdelalo v domačem obrtu, ki je bil pritegnjen k vojni industriji. Izdelovalniee igrač niso več tako založene z lakom in klejem, iznajdljivi izdelovalci raznih mehaničnih igrač imajo zdaj važnejše delo, spretne šivilje, ki so prej krojile in šivale lutke, pa delajo zdaj oblačila za vojake. Zaradi vojnega gospodarstva so prikrajšani seveda tudi jmanjši, ki so imeli najrajši igračke iz celuloida in gumija.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šeleuburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Nemčija ima zadosti tekočega goriva
Že 1. 1938. je proizvedla Nemčija 1,7 milijona ton sintetičnega bencina. Od takrat je zgradila še celo vrsto novih tovarn, da je danes proizvodnja sintetičnega bencina v Nemčiji nekajkrat večja ko 1. 1938. Sintetični bencin toDaica na jjcunaiiu h^ | pa se je p0jeg tega zboljšal tudi
cej manjši, kakor pa j p , v , | p0 kakovosti. Naravnega petrole-
Novi hrvaški trgovinski minister dr. Toth se je odločno izrekel za zasebno iniciativo v gospodarstvu. Seveda pa gospodarstveniki ne smejo misliti predvsem na svoje osebne interese, temveč mora biti njih delovanje v soglasju z interesi celote.
Zajednica za tehnične masti živalskega in rastlinskega izvora se je ustanovila v Zagrebu po odredbi ministra za obrt, veleobrt in trgovino. V zajednici morajo biti včlanjeni vsi proizvajalci, predelovalci in prodajalci tehničnih maščob ter mila.
Urad za cene in mezde je začel poslovati v Zagrebu. Urad je že maksimiral cene za ovčje, kozje in druge kože.
Predpisi o enotni vrsti kruha so bili izdani v Zagrebu. Peki bodo smeli peči kruh iz mešanice pšenične in koruzne moke, vendar pa smejo pri tem uporabljati največ 50 o/o enotne pšenične krušne moke. Zamenjati pa jo morejo tudi z rženo moko ali soržico.
Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je odredilo splošno štetje živine, da se ugotovi, koliko ima Hrvatska odvisne živine za izvoz.
Bivša družba Jugoslov. Shell, katere delnice so bile v nizozemski posesti in ki je sedaj pod nemškim vodstvom, se je spremenila v Hrvatski Shell d. d.
Pridelek soje se letos na Hrvatskem ceni na 75 do 80 tisoč stotov.
Sadilci tobaka na Hrvatskem morajo po posebni uredbi proizvajati tobačno seme v količinah, ki jih določi finančni minister. Tobačno seme bodo dobivali proizvajalci olja, da ga uporabijo za izdelovanje olja.
Družba Telefunken je dobila v Grčiji izključno pravico za postavljanje in obratovanje radijskih postaj.
Potrošnja prozornega okenskega stekla je bila v Srbiji racionirana.
V Nemčiji zaposleni srbski delavci so poslali od septembra naprej domov 9,935.251 din.
Na Madžarskem so začeli boj proti slamnatim možem v gospodarskih podjetjih. S tem se naj zlasti prepreči, da bi namesto Zidov prišle na vodilna mesta osebe z visokimi imeni, a brez strokovnega znanja.
Letošnja madžarska vinska trgatev se ceni na 2 milijona hektolitrov.
Romunski uvoz riža, ki je še leta 1938. znašal 95.000 ton, je v 1. 1940. padel na 11.600 ton. V zadnjem času je naročila Romunija v Ita liji 2 milijona kg riža.
Med zasedeno Francijo ter Madžarsko, Romunijo, Bolgarsko in Slovaško je poštni promet obnovljen.
Zaradi vedno večje draginje so
morali na Grškem znova in v znatni meri zvišati vse plače.
Grška vlada je dovolila carine prost uvoz vseh živil.
Potrošnja žganja je v Nemčiji omejena na eno četrtino potrošnje v 1. 1939. To se je zgodilo, da se zagotove vojski potrebne količine, da se zagotovi dovolj špirita za tehnične potrebe in da se prihrani krompir za prehrano ljudstva, ker se največ špirita izdeluje iz krompirja.
Turčija je predložila v podpisovanje novo železniško posojilo v višini 5 milijonov turških funtov.
Sueška družba je zaradi silno zmanjšanega prometa v Sueškem prekopu ustavila plačila.
A.SMUBON&CO.
UDBUAHft 4
Uvoz kolonljalne robe
Veletrgovina s Špecerijo
ska kapaciteta -balkanskih dežel.
| ja je pridobila Nemčija 1. 1938.
približno pol milijona ton. Od ta-
I krat pa so nova vrtanja omogočila povečanje proizvodnje. Poleg Denarni sosvet je ustanovila slo- ie mogla začeti Nemčija izko-vaška vlada. Sosvet bo posvetoval-ni organ za vsa vprašanja slova-
Denarttvo
organ škega denarništva.
29 nemških kreditnih in gospodarskih zadrug je bilo v novembru registriranih na Hrvatskem.
riščati tudi gališke in poljske vrelce. A tudi romunski vrelci so Nemčiji na razpolago. Tako ima danes Nemčija zadosti teko-Ičega goriva.
Velet
MIIbI zadlSav«
Glavna zaloga rudninskih vodš
Brzojavni naslovi
ŠARABON LJUBLJANA Telefon St. 26-6«
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merk
ur<,
d. d., nien predstavnik Otmar Mihalek, v§i v Ljubljani