5FYtWTA ^se ^ePote t^oje zbrane, Zbudi se! Na kviško lice CiAAfAi&i ^ja pOSOCHj0 s0 ti dane, Sreče sin! ko gluh pravice O Le za malo dobe v pest. Na blazinah zlatiii spiš! istra sapa lice brije Terjal čas bo posodilo, l)e prepozno, z bičem malin j en, (joizda verhe burja vije ^*e^ bo PokoJ za plačilo, Iz blazine v ternje pahnjen, Ti zdihnješ draei cai! Grenke solze za obrest. Tega v stoku ne storiš. Pevce kličem tvoje trate, Slavce -lasne, drnge svate; V Pert mrtvaški je zavito, vr^na UIU \» ,wPn;,9 OihravovV Ki« sn , »Jiv ***«**> Zguba taka v dušo peče, Siromaka zlati up. Star sim, siv, nadloge truden, Proti volji solza teče, Vse Poz»al bo Slbke kalc' V oblačilo sever studen Solza moja, serčna tuL 8e van> fcivca stok v nemar pustili, MoJ« bitJe Prav P^vdan, r . . i'vIa; nari rt.inn ;aGM vfat t lusti Kaie, lo so cuui; Svatov trop m» zvest ni bi. '*,eJ n.a V cvetju se ne da živeti, •¦ . Mar nadene, prav ti bodi, Zima pride, daljee ni. ^° ^ nekdaJ krasno cvetje, Ne obupaj, če boli. Britkc sape ne pozabi, Zrcl° sadJe> vse imetJe? Ko te v svate pomlad vabi, Zimska sapa podrobi, tremitia da i meteči Vnema serea lahko kri' Bc ,e zrak na une stra»e i trenutja daj pietcti, lahko kn. Bpc8 ob|akov t. o Mop bos, de prav je, reci, Žalovanja treba ni! ^ Jedru bltJa »«c,B*f5 Žita isem klasje gladko, Tcp ne zabl te Y^UiC^ Vinograda grozdje sladko, Jablan letnih uv prijazen, fe P«»wdni zor pšenice Mlade cvetlice obraz, V ivju stoka ploda prazen, Vse vtolaz,> Jok ,n *tok- Pisan peri zelene njive, Nima znamnja radosti; Kalile breskve, sočne slive, Nima sence blage za me, Slava tebi, Bog resnice! Rje je cvetje, kje je klas? Uolo glavo, nage rame, Cvet priliodni, zor pšenice, Proti nebu v zrak moli. Vse ozdravi, kar boli. Blaga prazno je torilf, Milost klice zdaj iz neba, ™ trenutja potcrplenja Truplo moje ovenilo, Pred je mislil, de ni treba, Y krasn0 cen0 f> v Jenja - Zlate sklede glinjen roč. Ko je sadja svest si bil. To s0 v morJu kaPle tri! Breskve rahle, slive sočne, Eter tj a breme je nabiral, Slavke sreče opotočne, Spodno zelse zlo zatiral, Koseški. Jih ne najdeš, hodi proč! Vej bogastvo v prah molil.