SiSUKs)
Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
Naročnina
stane I gld. na leto.
Posamne številke
po 5 kr.
ean«9
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu
»Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4, —
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj 1
Štev. 28.	V Ljubljani, 10. oktobra 1898.	Letnik IV.
Novi davki.
Vladni načrt o pogodbi z Ogersko, kije predložen državnemu zboru, obsega tudi nove davke. Našteva se, da bo treba naSi državni polovici skrbeti za 50 milijonov gld. novih dohodkov, ker se obeta toliko novih stroškov. Uradnikom so se že zboljšale plače, častnikom — tako se trdi — se bodo tudi morale. Vsled novega dohodninskega davka je treba več davčnih uradnikov. Novi pravdni red zahteva več sodnih uradnikov. Torej: uradnik in uradnik in uradnik — in častnik! Mimogrede omenja vladni načrt, da je treba kaj storiti za poljedelstvo, obrt in trgovino in z jednim stavkom se dotakne tudi s o -cijalno - politiških nalog, češ da je v njihovo izvršitev tudi treba denarja. Seveda preosnova bolniških biagajen in vstanovitev starostne zavarovavnice ne bo brez stroškov, a te stvari šteje vlada med take, ki še lahko čakajo. V prvi vrsti hoče denarja za uradnike in častnike. Petdeset milijonov gld. sem; tako slove njena politika. Sedaj že znašajo stroški v naši državi 722 milijonov gld. na leto; sedaj v jeduem letu je treba 50 milijonov gld. več. Odkod naj se dobi ta denar? Na to ima vlada lahek odgovor. GlaBi se : od ljudstva. Zato, ker ljudstvu preskrbi več uradnikov in ker častnikom za njihovo ,delo‘ dft večjo plačo, naj ljudstvo spravi 50 milijonov gld. novih davkov v državno blagajno. Vladna predloga zvišuje nenarav-nostne davke na špirit, sladkor in na pivo. Na 1 hi. Btopnjo špirita predlaga 50 oz. 60 kr. (za 15 gld. več nego sedaj na 1 hi.) novega davka, na 1 met. cent. sladkorja — 19 gld. in na 1 hi. stopnjo piva — 25 kr. S tem si upa pokriti svoje nove stroške.
Ti novi nameravani davki so skrajno krivični. Najrevnejše ljudstvo zadevajo in za vsa ta ogromna bremena ne dob6 ljudstvo nobene stvari. Niti v kmečkem, niti v obrtnem, najmanj pa v delavskem vprašanju ne pridemo vsled teh novih bremen niti za korak bližje rešitvi. Sedaj, ko bi ob sklepanju nove pogodbe morali razbremeniti našo državno polovico s tem, da bi Ogri plačali večji prispevek k skupnim stroškom (kvoto), se pa za to nobeden ne briga pač pa naša vlada iztuhtava nove davke. Radi bi poznali tistega ljudskega zastopnika, ki bi se drznil glasovati zanje.
Pri nas je sicer vse mogoče, toda če se res najdejo ljudje, ki bodo v tem oziru podpirali krivičnost vladnega načrta, potem naj si sami pripišejo posledice. Ljudstvo jim bo pokapalo, da se no da več slepariti.
Slovenske dežele in novi davki. Po vladnih predlogah, ki so v zvezi z novo ogersko pogodbo, ne bodo smele dežele več pobirati deželne naklade na pivo in žganje. V
veljavi bo samo državni davek. S tem bodo tiste dežele, ki so do sedaj imele od te naklade velik del svojih dohodkov, silno udarjene. Med te dežele spadajo vzlasti tiste, Ifjer prebivajo Slovenci: Štajerska, Kranjska, Istr a, Goriška in Trst. Država hoče po vladni predlogi, da bi popravila to krivico, 10 milijonov in pol iz državnega davka na žganje in pivo razdeliti med posamne dežele. Po vladnem načrtu naj bi dobila: Štajarska 567.400 gld., Kranjska 303.900 gld., Goriška 26 200 gld., Istrija 23.300 gld., Trst 115.300 gld. Te svote pa nikakor ne bodo zadostovale, da bi pokrile tisti primanjkljej, ki bo nastal v deželnih proračunih. Vzlasti Kranjska bo za več nego 150 000 gld. oškodovana. Kakšna bo torej posledica za naše kraje? Slovenci bodo morali plačevati večji državni davek na pivo, sladkor in špirit, in po vrhu bodo morali še plačevati večje deželne doklade vsled primanjkljaja. Na dve strani so torej v veliki nevarnosti, da bodo tepeni, naša sveta dolžnost je torej, da se temu upremo. Samo enkrat nas vidi država, ko je treba kaj plačati. Gospodarsko so naše dežele popolnoma zanemarjene in zato, ker se ni zanje nič zgodilo, naj naše ljudstvo več plačuje. To je v nebo vpijoče! Kotjeden mož se morajo temu ustaviti naši poslanci, sicer se bo njim ustavilo naše ljudstvo I
Ogerska pohlepnost in naša popustljivost. Povedali smo 2e, da se nameravajo novi nenaravnostni davki. To pa še ni vse, kar nam slabega obeta vladna predloga o ogerski nagodbi. Da so Ogri privolili v to, da se odpravi mlinarski promet, je morala naša vlada drugo večjo krivico za nas vstaviti v pogodbeni načrt. Dosedaj se je nenaravnostni davek pobiral in je ostal tisti državni polovici, ki ga je pobirala, oziroma tam, kjer so se tiste stvari, na katere je bil naložen, producirale; ponovi predlogi naj bi bilo drugače. Nenaravnostni davek na pivo, petrolej in sladkor naj bi prišel v blagajno tiste državne polovice, kjer se dotično blago porabi. Kaj bo to pravi?
V naši državni polovici proizvajamo mnogo več sladkorja in piva in sedaj, ko sta se vstanovili dve novi petrolejski rafineriji v Oderbergu in Dzievicu, tudi petroleja nego na Ogerskem. Zato se tudi od nas izvaža na Ogersko mnogo več tega blaga, nego z Ogerskega k nam. V pojasnilo nekaj uradnih podatkov.
Avstrija je sladkorja
leta izvozila na Ogersko uvozila iz Ogerske
1893	za 12,645.000	gld.	za	5,197.000 gld.
1894	»	10,741.000	»	»	5,026.000	»
1895	»	10,959.000	»	»	4,736.000	»
1896	»	11,048.000	»	»	5,070.000	»
Mnogo več torej izvažamo nego uvažamo.
Ša značilnejše razmerje je pa gledč na pivo. Pri nas se kuha neprimerno več piva. Tako n. pr. je v naši državni polovici bilo leta 1896/97 1555 pivovaren, na Ogerskem pa samo 101. Pri nas se je skuhalo imenovano leto (za pivo se računa leto od 1. septembra do 1. septembra) 19,059.886 hektolitrov, na Ogerskem pa samo 1,595 584 hektolitrov. Velikanska množina našega piva je šla na Ogersko.
Petroleja smo n. pr. mi izvozili 1. 1896 na Ogersko za 5,156 000 gld., Ogri pa k nam za 5,361.000 gld. Ker imamo pa izza zadnjega časa, kot smo dejali, dve novi rafineriji, zato bomo tudi petrolej, ki je prav za prav jedino pri nas doma, v mnogo večji meri izvažali Ogrom, nego Ogri k nam.
Od blaga, ki se je pridelalo pri nas, smo dosedaj pobirali doma davek in ta davek se je porabil za naše potrebe. Sedaj se namerava ta davek zvišati in vth tega pa se bo ves ta davek, ki pride na blago, katero se bo na Ogerskem porabilo, pri nas moral Ogrom izročiti. Ze samo to znaša mnogo milijonov. Skoraj je nemogoče misliti, da bi se res kaka naša vlada drznila na tak način nas oškodovati. Toda tako beremo črno na belo v vladnih predlogih. Torej: za to, da bi se povišal prispevek ogerske polovice k skupnim Btroškom, se ni nič storilo. Ogri ne marajo in mi naj zopet plačujemo po 70 odstotkov, oni pa samo po 30 odstotkov. Ker nam pa oni tridesetletne krivice niti za las nočejo popraviti, zato naj jim mi vsako leto od naših davkov na pivo, sladkor in petrolej vržemo nekaj lepih milijonov goldinarjev v žrelo. Nepopisno I Ali ne mora zavreti kri najmirnejšemu človeku, ko to bere ? In to se upa predložiti avstrijska vlada državnemu zboru pod imenom pogodbe z Ogersko. To ni nobena pogodba, marveč to je samo izročitev naše polovice judovsko-mažarskemu nasilju.
Ali ima predložena pogodba zOgerskokaj dobrih stranijza n a s ? Na to vprašanje moramo odgovoriti, da razven določbe o mlinarskem prometu nobene. Pač je v načrtu o trgovski zvezi nekaj poprav, a te niso samo za nas. Vzlasti dobro je, da bo je sklenilo, da smejo ministri notranjih rečij, trgovine in poljedelstva v inozemstvo pošiljati strokovnjake, da pro-učč tam trgovinske in poljedelske razmere. Tudi to je hvalevredno, da se bo odslej živina, ki se dovaža iz druge polovice, dvakrat preiskala, če je zdrava; najpreje doma in zato sme poslati tudi naša vlada na Ogersko, oziroma Ogerska k nam izvedence; drugič se bo pa zopet tam preiskala, kamor se pošilja. Tako bi se — upajmo — živinske bolezni, ki se pri nas z Ogerskega vtihotapljajo, omejile. Druzega dobrega pa pač ne vemo
Slabih stranij je pa toliko — važnejše smo našteli —, da ne zasluži vladna predloga druzega, nego najodločnejšega odpora!
Kaj pozablja vladni načrt? Glavna stvar, na katero je pozabila naša vlada pri pogajanju z ogersko, je ta, da mora naše ljudstvo svoj denar zaslužiti in da je zaslužka v e d n d manj. Davčna moč pada pri nas, iz citrone našega ljudstva ne bo kmalu nič več izžeti. Ogri skrbč le za-se; naša vlada pa vedno povdarja, da se moramo žrtvovati za državo, za celo* kupno moč itd. To so prazne besede. Če se moramo mi, se morajo tudi Ogri, in če se ne moremo, se tudi ne moramo! Dejanjski se pa ne moremo več dati Ogrom izsesavati tako kot smo se do sedaj in nikakor ne moremo prevzemati vsled napačne politike novih bremen. Ce se bodo nakladali vedno novi davki, bo na zadnje zagrmelo vse po tčh. Teža bremen bo podrla ljudstvo in ta polom bo zadnji prizor v žalostni igri, ki jo je v naši lepi Avstriji v svojo zabavo in korist zaigral prokleti liberalizem.
Pogodba z Ogersko.
Državni zbor se je začel posvetovati o vladnem načrtu nove, za prihodnjih deset let veljavne pogodbe z Ogersko. Načrt je ogromen. Vsak zaveden Avstrijec se zanimlje, kakšen je in kakšnega pomena so njegove določbe. Slovenski delavski stanovi ali kar je ravno tisto: slovenski narod je že izrekel svojo sodbo o njih. Pri mnogih shodih, po raznih časopisih se je že prerešetalo naše razmerje z Ogri in povsod se je povdarjalo, da Be morajo v novi pogodbi odpraviti dosedanje krivice. Vladni načrt tega ni storil, marveč hoče starim pridejati le še novih krivic. Da seznanimo svoje bralce s poglavitnimi stvarmi v ti zadevi in v njih vtrdimo prepričanje, da je treba najodločnejšega boja proti vladnemu načrtu, jim podajemo tu nekaj stvarnih podatkov.
Mlinarski promet. Sedaj, ko se v državni zbornici obravnava pogodba z Ogersko, se zopet od vseh stranij govori o »mlinarskem prometu«. Zato hočemo svojim bralcem pojasniti, kako je s to stvarjo.
Dnč 25. maja 1882 se je dovolilo, da se sme k nam in na Ogersko žito uvažati brez carine s tem pogojem, da se samo zmelje in zopet v tujino proda. To se imenuje mlinarski promet. Te pravioe so Be posluževali v velikanski množini samo veliki akcijski ogerski mlini. Svoj čas smo že v »Glasniku« te mline opisali in tudi pojasnili, da so večinoma v rokah judovskih kapitalistov. Ogerski mlini so se zato ložje po-služili omenjene pravice, ker so bližje na žitu bogatim balkanskim zemljam — Roma-niji, Bolgariji itd. Kmalu se je pa pokazalo, da je nemogoče kontrolirati mline, je li res tisto moko, ki so jo zmleli iz brezcarinskega žita, prodajajo v inozemstvo, in ko se je začelo nekoliko bolj paziti na mline, se je pokazalo, da več nego polovica take moke ostane doma. S tem so seveda judovski mlinarji spravili sila dobička; zraven pa so tako tekmovali z našimi avstrijskimi mlini, da so jih veliko uničili. Tudi naši kmetje so bili pri tem zelo tepeni. V predloženem vladnem načrtu je naša vlada vendar toliko dosegla, da se bo — če se vsprejme ta načrt — s 1 januarijem 1899 mlinarski promet ustavil To je jedina stvar, ki je v novem načrtu nam prijazna.
Da izpoznajo naši bralci, koliko škode je napravil mlinarski promet, jim podajemo tukaj
uradne podatke, iz katerih se izprevidi, kako goljufna je ta stvar za naše poljedelstvo.
V mlinarskem prometu se je: uvozilo meterskih centov
leta	žita (m sicer) pšenice	
1888	294 684	266 548
1889	412.427	377.602
1890	488.543	455.844
1891	986.598	970 032
1892	1397.861	1,323.706
1893	2,166491	1,870 836
1894	1.930 330	1,711557
1895	1,140318	1,074563
1886	1.210.455	1,178.518
1897	1,624.267	1,550.730	
izvozno meiersKin cemov		
leta	žita (in sicer) pšenice	
1888 i		
1889 [	ni uradnega izkaza.	
1890 )		
1891	400 797	384 401
1892	671 118	656 054
1893	971.700	952.270
1894	1115.458	1,101.395
1895	1,298.720	1.264 500
1896	1.240,592	1.223,428
1897	881.661	869.339
Leta 1895	in 1896 se	je vsled pritiska
naše vlade začelo bolj paziti na mlinarski		
promet in zato	i imamo iz	tistih let precajšne
številke izvoza,	a tu ne smemo pozabiti, da	
se pri izvozu	ni dalo dokazati, iz kakšne	
pšenico je moka. Vkljub temu, da so vozne		
številke večje.	je bilo torej vsled različne	
žitne kakovosti vendar goljufije dovolj. —		
In da se ta	krivica odpravi, naj bi po-	
pustili pri novi pogodbi		Ogrom na ljubo
mnogo drugih pravici
Ali je delavska internacijonala potrebna ali ne?
To vprašanje si stavijo danes vsi oni, katerim je na srcu poleg delavskega tudi narodno vprašanje, poleg materijelnega tudi narodni blagor delavskih mas. Nemci so v tem pogledu že poskrbeli za se in so danes prepričani, da nemški narodnosti delavsko vprašanje ob sedanji organizaciji ne more škodovati, marveč da jim še le koristi. Saj prav za prav izvira iz Nemcev ideja »delavske internacij onale«, v kateri so si znali pridobiti, z ne ravno poštenimi sredstvi, nekak« odločilno mesto.
Vse drugače pa je v Slovanih.
Ker se v današnji dobi železnic, brzojava in telefona vsaka ideja hitroma razširi po vsem svetu, je samo ob sebi umevno, da je ideja o »delavskem mučeništvu« se zanesla tudi na Slovansko in je tu zgrabila s svojimi zobmi trpeči delavski stan. Kakor prej v drugih narodih, tako se dolgo časa tudi slovanski delavec ni zavedel, da je pravcati mučenec človeške družbe, da on prav za prav trpi, da se zamorejo drugi veseliti in da bi se sploh njegovo stališče moralo »zboljšati«. Jedino to je znal od hipa do hipa slovanski delavec, da je njegovo stanje v mnogem neznosno ter da si želi »izpremembe«. Vender pa ni bilo dolgo časa niti govora o čem drugem, kakor o tem, da delavec je za delo, ker delo mora biti storjeno, in da kdor ne dela, tudi nima pravice do kruha.
H krati pa je prihrumel vihar sem od za-pada tudi med slovansko delavstvo, vihar delavskega preobrata: kakor heroldi nove ideje prišli so Nemci in jeli šepetati Slovanom-delavcem na uho, da se jim godi hudo in da morajo tudi oni z Nemci vred zahtevati človeških pravic ter da se ne smejo pustiti tep-
tati nijeden trenutek več od stopala oholih delodajalcev. V vsem pa da se naj obračajo na Nemce, ker oni hočejo izvojevati pravice delavstva na vsem vesoljnem svetu.
No, klic ta res ni ostal brez odmeva, — v vrstah slovanskega delavstva je istotako jelo vreti in slovanski delavci so jeli pripo-znavati Nemce za avtorito v delavskem vprašanju.
Nemcem je ta točka v javnem življenji bila dokaj dobro došla. V početku so bili nemški delavci sami, ki so v svoji domačiji jeli izražati nevoljo nad prestanimi krivicami in jeli zahtevati zboljšanja delavskih odno-šajev na domačih tleh.
Izražanje te nevolje spada prav v ono dobo že, ko je preširni kapitalizem jel tlačiti s pomočjo brezsrčnih strojev delavca in je s pretirano produkcijo izrinil mase trpečih ljudi od mize mirnega zaslužka. To nevoljo delavstva pa so kolovodje vsenemške stvari h krati izpoznali kot za izborno sredstvo v dosego svojih pangermanskih ciljev ter si mislili: »ho, ta stvar nam utegne še prav mnogo koristiti, lotimo se je, obdelujmo jo z vso marljivostjo!«
Priprostega nemškega delavca so si takoj izbrali, da jim robuj v njihovi pangermanski ideji in idi po svetu kakor apostelj te ideje pod krinko delavskega kolovodje.
Ia res je šel nemški delavec po svetu in res je nesel delavsko misel v druge narode, a glavna cesta, po kateri je korakal ta novodobni apostelj nemštva, vodila je na Slovansko. Tu je našel rodovita tla za setev nemške ideje, vsaj med Slovani avstrijske države, saj med temi je še do danes po večini »delavska terminologija« nemška ali prav grdo po nemški spačena. Nemško je bilo in je skoro vedno še vse, kar se tiče rokodelske tehnike in Nemca je slušal Slovan kakor svojega dobrega mojstra. Od njega je sprejemal vse nauke, dobre in slabe, in naposled se je dal pregovoriti, da je brez nemškega vodstva rešitev delavskega vprašanja nemogoča
In tem potom je nastala t a k o-zvana delavska internacijonala
V	glavah pangermanov deluje aparat za ponemčenje vsega sveta neodmorno, neod-morno se ondi kujejo naklepi, s kakimi sredstvi najhitreje doseči vrhovni pangermanski cilj: vsenemštvo tega sveta.
V	slovanskem delavstvu, katero je že po svojem temperamentu dovzetno za tuji upliv, se je našlo izborno sredstvo. A treba je bilo previdnosti. Treba je bilo slovanskemu delavcu najprej usiliti svoje nauke, potem pa mu vcepiti prepričanje, o katerem se je v nemških tozadevnih listih mrzlično pridno poročalo, prepričanje, da slovanski delavec brez nemške avtoritete ne doseže za svoje pravice ničesar, da je on brez Nemca takorekoč »pravcata ničla«. Ia tako govori in piše nemški delavec in njega politični principal o slovanskem delavstvu še danes in s kako brezobzirnostjo in zlobo, o tem po večini slovanski delavec niti ne sluti.
Kakor slepar, ki svoji pošteni žrtvi ne pusti do besede, tako tudi M«nici ne puste našemu delavcu do sape, da... ji odgovoril, da bi on prav lahko in desetkrat lože izhajal brez nemškega vodstva!
To nemško »vodstvo« je prav Kmalo zaneslo med slovansko delavstvo k&l narodnega renegatstva in napravilo v vrstah naših delavcev v narodnem pogledu tolike škode, da se ne da izračunati. Za svoje »vabnike« so si izbrali nemški zapeljivci v našem delavstvu ljudi, ki nimajo za narodno prosveto nobenega smisla
i n za napredek našega naroda nobenega srca, ljudi, ki se dajo za dober denar porabiti za vsako še tako nizko delo zapeljevanja. Ti ljudje pripravljajo z nalašč v ta namen prikrojeno vsebino svojih časniških glasil slovanskega delavca za upogljivo orodje nemški ideji s tem, da zamorč najprej v njem vse čiste pojme za vzvišene idejale vere in narodnosti in ga tako duševno ubijejo in storč brezčutnega za grebe, ki jib potem doprinaša na najlepših svetinjah človeka: veri in svoji narodnosti.
Da se dobi takih ljudi med Slovani, je jedna žalostna napaka slovenskega rodu, sramotna rana na našem narodnem telesu, ki se že noče zaceliti.
Toda teh ljudij potrebuje pangermanska stvar, katere vrhovni nositeiji tudi ne štedijo nekaj denarja, ako ga je treba potrositi za to stvar med Slovani. Toda mnogo ne stane več. Slovanski delavci so tako neumne butice, da z lastnimi pritrganimi božjaki plačujejo cepce, s katerimi njihovi zapeljivci ubijajo v njih glavah in srcih poj m in čut za slovanski napredek.
Ti slovanski delavci se še danes ne morejo ločiti od nazora, da je delavska internacionala med Slovani z vrhovnim nemškim vodstvom potrebna stvar in nočejo izpoznati, da nemška politika le izrablja »delavsko vprašanje« med Slovani za svoje panger-manske namene in da je vse pisarjenje naših 8ocijal-demokratičnih glasil le gola zmama v namen, da se s povdarjenjem »delavskega vprašanja« bega našega delavca in se ga odteguje od verskega in narodnega delovanja.
Ali je toraj delavska internacionala potrebna stvar? Ali je potrebno nemško in od nemštva navdahneno slovansko delavsko vodstvo?
Nikdar in nikoli!
Slovanski delavec mora priti do prepričanja, da on pvoje delavsko vprašanje lahko in lepo redi popolnoma z lastnimi pripomočki in brez vsacega vpliva od zunaj. Slovani smo dovolj prebrisani in izkušeni, da znamo brez tujih in zlasti nemških suflerjev, česa treba našemu delavcu, da postane vreden člen človeške družbe, on pa tudi lahko ma-terijelno izhaja na razsežnih slovanskih tleh brez tujega gospodstva!
Internacionala I
. Delavstvo je že samo po sebi kot tako internacijonalno, ker je — delavsko. Pojm o internacionali delavstva je že sam po sebi nepotreben, kakor je nepotrebno zmešavanje delavskih interesov raznih narodnosti med seboj. Kaj briga Nemca, kar dela Anglež in Francoz, Italijan in Rus, Hrvat in; Slovenec in nasprotno?
Vsaka nerodnost za se reši svoje socijalno in delavsko vprašanje v popolno zadovoljnost trpečih slojev družbe, pa je konec besedi! Dokler pa se spajajo delavci vse zemlje v jedno »delavsko maso«, tako dolgo se nahaja možnost, da hoče prevladovati jedna narodnost drugo, kakor se to baš dogaja od strani Nemcev nad Slovani. V taki vsede-lavski organizaciji je nemogoče, da bi ne izkoriščal druzega naroda politični, narod, komur služi v politične svrhe vsakteri pojav v javnem svetskem življenji.
Delavska i n t er n a ci j o n a 1 a nehaj in to prej ko prej, ker le potem je možna prava rešitev delavskega vprašanja — vsaki narod reši svoje socijalno vprašanje za se in na narodni in verski podlagi, in slovanski narodi kot svoja Bkupina reši svoje delavsko vprašanje! Sedem palic skupaj
zlomiti je nemogoča stvar, & vsako posamezno zlomiti je lahka stvar.
V	tem tiči pravi pogoj za hitro rešitev delavskega in Bploh socijalnega vprašanja in ako se ne rešuje tako, se ne bode rešilo — nikdar !
Politika po svetu.
V	državnem zboru se je na videz pričelo delati. Obstrukcija je za sedaj ponehala. Samo Senererjeva petorica se drži se svojega starega programa: kričanja in razbijanja. Dejanski se pa s tem ni mnogo izpremenilo, ker se ne bo nič doseglo. Vladni načrt o pogodbi z Ogersko se bo sicer obravnaval, toda do kakega glasovanja skorej gotovo ne bo prišlo. Veliko strank na desnici in na levici tudi to naravnost želi. Med levičarji so liberalni veleposestniki in liberalci za pogodbo. A zanjo glasovati ne morejo, ker bi s tem pomagali vladi, ki jo hočejo vreči. Med Cehi in tudi med Poljaki jih je tudi več, ki ne marajo glasovati zanjo, ker so se tolikrat izrekli proti nji. Morda je več takih mož tudi v katoliški ljudski stranki in v kršč. slovenski narodni zvezi. Za se ne upajo, proti tudi ne; kaj torej ? Druzega ne preostaja nego na videz razpravljati; zraven pa zavlačevati konečno sklepanje, dokler ne bo vse skupaj prepozno. Samo krščanski socijalci so dosledni. Ti bodo glasovali proti načrtu in ti bi radi, da bi prišlo do glasovanja, V tem smislu so se sicer izjavili tudi socijalni de-mokratje, toda njihova izjava ni kaj vredna, ker se ne more po njihovem dosedanjem Dostopanju trditi, da bi imeli kaj značaja in doslednosti. O prvi priliki utegnejo zopet s pestjo poskusiti izvrševanje svojih poslaniških pravic. Državni zbor torej ni mrtev; pač pa pred smrtjo igra še nekakšno komedijo. Naj bi jo igral, če bi bila zastonj I Ljudstvo, ki mora plačevati zanjo drag denar, gleda z vedno večjo nevoljo na zbornico in komedij mu bo kmalu preveč!
Naša politika. Slovenski poslanci so tam, kjer so bili. Vkljub krepkemu nastopu kranjskih katoliških zastopnikov, izmed katerih sta si pa samo dr. Krek in Pogačnik ostala dosledna do konca, vkljub temu, da vlada Slovence vedno buta v lice, niso vender druzega sklenili v svoji ,zvezi‘, kot vodeno izjavo, ki nima mnogo več pomena, nego vsak drug popisan popir. Večkrat smo že rekli, da ne pričakujemo od sedanjega državnega zbora in njegovih poslancev ničesar. To ponavljamo. A sedaj bo kmalu stvar še hujša. Po sedanjih razmerah se gre zat6, da se državna kriza reši. Državni zbor je ne more rešiti. Samo jeden je zmožen, da poseže vmes in polagoma uredi razrite razmere. Ta jeden je ljudstvo. Dokler ne bodo vladajoči možje vpoštevali ljudstva in izprevideli, dajejedina rešitev v tem, da se pokliče ljudstvo v za-konodavski zastop po splošnem, jednakem, direktnem in tajnem volivnem pravu in da se s tem vržejo stari privilegiji, ki se ne dadč več vzdrževati, tako dolgo ne bo nič. Poslanci, ki imajo kaj smisla za dobro stvar, bi morali torej delati na to, da pomagajo ljudstvu kot prvemu politiškemu činitelju do veljave. Tega pa ne morejo nikakor storiti, če so v vladnem taboru. Zato se ne bojimo izreči, da bodo slovenski poslanci s svojim postopanjem zaigrali mnogo, nazadnje tudi Bami sebe in da s tem le socijalni demo-kr i' kujejo orožje za njen pogubni, proti-ver« in protinarodni internacionalni mate-rijalizem. Žalostna je torej naša politika. Ker z Dunaja ne izvemo nič dobrega in nič pravega, zato*je naša tem svetejša dolžnost, da vsaj mi po
svojih močeh storimo to, kar bi morali prav za prav storiti naši poslanci. Vzgajajmo, or-ganizujmo naše ljudstvo v odločnih, nepo-pustnih načelih krščanskega socijalizma in tako je pripravljajmo da bo v odločivnem trenotku vedelo, kam ima stopiti z besedo in z d e j a n j e m.
Naša organizacija.
Slovensko katol. delavsko društvo v Ljubljani je v 26. do 38. tednu izplačalo 111 gid 30 kr. za podporo svojim obolelim članom. Ker se približuje mrzla zima z raznimi boleznimi, se društvena bolniška blagajna prav toplo priporoča vsem prijateljem delavskih trpinov.
Pri Sv. Jurju pod Kumom je imel v nedeljo, 18. m. m., post. dr. Žitnik volilski shod. Zbralo se je okoli 400 vrlih Kumljancev, kateri so pazljivo poslušali poročilo o delovanju v dež. zboru. G poslanec našteval je različne stroške za šole, muzej, gledišče, deželno bolnišnico, ceste i. t. d. in povedal, s čim dežela pokriva stroške. Razložil je tudi pomea deželne zavarovalnice za davkoplačevalce in poudarjal, kako potrebna je kmečka organizacija , ki obstoji v snovanji posojilnic in zadrug. »Kmet pomagaj si eam, ker malo imaš prijateljev! Združite sel V slogi je moč!« tako je končal svoje zanimivo in poučljivo poročilo g. poslanec. Nato poprosi za besedo zagorski delavec Anton Koder. Ker je Zagorje na tako slabem glasu, domeniti so se kmetje, da ga precej vržejo z govorniškega odra, ako jim ne bode prav govoril. Toda kmalu so spozaali v njem neustrašenega krščanskega socijalista, boritelja za pravice kmečkega in delavskega stanu. Koder je posebno poudarjal polrebo skupnega postopanja obeh stanov, ker obema se slabo godi, oba sta zatirana. Ako pa naši tlačitelji enkrat uvidijo, da nas je ko listja in trave, in da smo organizovani, morajo nam dati, kar nam gre. Začudeno in navdušeno so možje vsprejeli besede priprostega moža-delavca. Zagorski kapetan Škerjanec pa je kmetom kazal nevarnost in pogubljivostsocijalne demokraeije, katera skuša tudi po Zagorski okolici razpenjati svoje mreže. »Po njih sadu jih boste spoznali.« Socijalni demokratje imajo zapisano na svoji rudeči (krvavi) zastavi:	Vera je privatna
(zasebna) stvar. Jud ali Turek, pogan ali kristjan, to jim je vse eno. Najljubši so jim še Judje, ker ti jih vodijo na »cungelju«. Cerkev jim ne diši, molitev in sv. zakramenti ne. To vidimo na našem »kaprolu« in njegovem »generalštabu« pod hruško. Ker se za Boga ne menijo, še manj spoštujejo vsako oblast, bodi posvetno ali duhovsko. Kdor hodi dosledno po tej poti, postane anarhist in morilec kronanih glav, kar smo ravno pred par tedni doživeli, ko je zverina v človeški podobi, Luccheni, umoril blagosrčno in usmiljeno presvetlo cesarico Elizabeto. Kakšen sad rodi to malopridno drevo, jaz opazujem v Zagoriu že jedno leto posebno na mladini; »jabelko ne pade daleč od drevesa.« Zato ne dajte se zapeljati tem slepil-cem in krivim prerokom! Združite se med seboj, pridružite se kmečki organizaciji, ker zadnji čas je, da si pomagamo sami. Od drugod nimamo pričakovati mnogo pomoči. — Shod se je izrekel tudi za slovensko vseučilišče in višje sodišče v Ljubljani. Po gospodu poslancu je izrazil svojo udanost in sožalje presvitlemu in ljubljenemu vladarju. Ko je med tem par mokračev ščuvalo može, da ni treba glasovati, skupili bi jo bili, da niso urno pobrali kop't po bregu navzdol. — Izrekli smo tudi zahv,no in popolno zaupanje g. dr. Žitniku. Sedaj pa povabimo še zagorskega preroka in postopača Cobala, kateri se tako rad baha, da smo vsi kmetje dve iu tri ure na okoli njegovi, naj pride, da bo videl in skusil, kako smo mu udani, da bo tudi pri nas »nabral« kaj grošev (morda počenih), ker zagorski delavci mu meuda vedno bolj poredko nosijo svoje krvavo zaslužene novce, da on ložje lenari.	Kumljanec.
Zavarovavnica za starost in onemoglost, za vdove in sirote in zavarovanje dot. Od države nimamo še dlje časa pričakovati, da bi ustanovita neobhodno potrebno zavarovavnico za starost. Zato smo
sklenili, da si jo osnujemo sami. Na temelju zakona o pomožnih blagajnah smo že sestavili pravila in nadejamo se, da jih kmalu lahko priobčimo v »Glasniku,« da bodo naši bravci lahko trezno razmišljali o njih. Osnovati nameravamo zadrugo, kot jo zahteva imenovani zakon in sicer zadrugo, ki ho 1) zavarovala za starost in onemoglost 2) zavarovala vdove in sirote in 3) zavarovala dote. Predno se dajo pravila v potrdilo, se moramo izkazati. da imamo pri vsakem zavarovanju vsaj 200 članov. Svoje somišljenike zato že danes prosimo, naj se pečajo s to zadevo in naj vsako naSih organizacij izbere vsaj po jednega zaupnega moža, ki bo nabiral člane in nam pomagal, da se čim najpreje oživi ta prtkoristoi zavod. Pojasnila v tej zadevi mu drage volje doposljemo. V prihodnji številki pojasnimo ob kratkem načela, po katerih se ima vršiti navedeno zavarovanje, ki bo po naSem prepričanju ogromnega pomena za vse slovenske delavske stanove. Ce se le količkaj oprimemo, pojde dobro. Pri bolniških blagajnah imamo do sedaj na Kranjskem zavarovanih blizu 20 000 oseb. Vrh tega bo novi zavod v vebko korist tudi kmečkemu stanu. Če se združi jedna dvajsetina v to poklicanh, pa je vspeh sijajno zagotovljen. Vse z Bogom za krščansko ljudstvo!
Socijalne zadeve.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu. V Trstu so tamoSnji Slovenci in Slovenke ustanovili zavod, ki je za slovenske deklice, prišedše v Trst iskat službe, največjega moralnega in socijal-nega pomena. Ko pridejo nase mladenke v tržaško mesto, izpostavljene so tisoč nevarnostim, duSnim in telesnim. V tujem mestu iskati Bi službe kot dekla, postrežnica ali kaj tacega, ui lahko. Veliko morajo prestati revščine, prej ko pridejo do kruha. Zraven jim pa Se nesramni židovski agentje nastavljajo mreže, kako bi jih vjeli in kot blago prodali v Aleksandrijo. Vsem tem nedostatkom ima pomagati novi zavod sv. Nikolaja. Dokler kaka Slovenka ne dobi službe, stanovala bo lahko v tem zavodu in bo z vsem preskrbljena ; zavod bo tudi skrbel za primerne in poštene službe. Vsako nedeljo zbirale se bodo naSe deklice, ki so bile dosedaj prepuščene brez obrambe Škodljivim vplivom tržaškega življenja, v okrilje tega zavoda, kjer se bode gojilo versko in družabno življenje. Na čelu tega prepotrebnega zavoda stoji gospa Ponikvar, ki ima za ustanovitev tega zavoda veliko zaslug. Vsa slovenska županstva so naproSena, da blagovolč opozarjati v Trst odhajajoča dekleta na zavod svetega Nikolaja, ki ima svoj sedež v ulici Stadion St. 19, I. nadstropje.
Drobtine.
Mestna policija in otroci. Dobiti smo pritožbe, da ljubljanska policija vsled nabiranja divjega kostanja aretuje majhne, komaj 5 do 10 let stare otroke obojega spola. Znano je, da revni otroci m stare ženice vsako leto pobirajo divji kostanj, katerega prodajo za male novce, da si kupijo morda koSček kruha. Odobravamo, da se prepoveduje kostanj klatiti, ker se s tem poškoduje drevje in so pasaatje v nevarnost'. Ali da bi se aretovali tako majhni otroci, proti temu mora biti vsaka normalna človeška pamet. Otrok se preBtraSi in si s tem lahko nakoplje dosmrtno bolezen. Tudi se s tem otroci naravnost pohujšujejo, ker vsak se boji policije in zapora le toliko časa, ko je prvikrat aretiran, oziroma zaprt. Ko so ga enkrat vlekli na rotovž, gotovo ga morajo potem se večkrat in to posebno nekatere otroke. NaSi policiji, oziroma g. Hribarju, bi svetovali, da se v takih slučajih opozorč stariSi na Bvoje otroke, da jih oni kaznujejo, ne pa policija. Radi tega trpč tudi stariSi občutno Škodo,
vaebloa 6<
gramov.
• *^asla^ •
«Polnih irnth.
taftateleve lome za sladnnfavo
OunqJ-Monnkovo

V Mojo lsstrtO korist naj zahtevajo in^
Vjeialjcjj«* kupavsrfpi lo Uk* izvirne, zavoje.

ker zamudč s hojo na rotovž mnogo časa, kar bi ne bilo treba, ako bi se opozorilo stariSe na njihove otroke. Pravijo, da je v policijski pisarni kaj čudno videti, ko prihaja toliko otrok z listki v roki — kakor bi Sii k birmi.
Z Dunaja. Po uradnih podatkih je bilo I. 1896. rojenih na Dunaju 34.8S6 zakonskih in 16 685 nezakonskih otrok. Ce se pri tem pomisli, kako živi veliko število ljudi na Dunaju v nenravnosti, ki se ne da v številkah povedati, potem moramo reči, daje »proste« ljubezni več nego preveč. Revežev je pa tudi toliko, da Dunaj potrosi na leto nad 8 milijonov gld. zanje. Greh spravi narode v revščino pravi sv. pismo.
Anarhisti in framasoni. Nekako pred osmimi leti so stali pred nekim sodiSčem na Švicarskem anarhisti N i c o 1 e t in tovariši ker so nabili rovarske plakate. Kot vrhovni pravdnik Švicarske zveze je bil navzoč framason Stock-mar. Anarhist Nicolet se je sam branil. Naposled je 6e prosil porotnike, da bi smel pre-čitati neko pesem. Nje vsebina je bila taka le: »0 vi kralji, kdaj bo prišla ura, ko bodo narodi stegnili roke, ko se bode maščevala ljudska vest, ko bodete vi uničeni, ko bodo strti prestoli in žezla in meči in krvavi odri, ko bo krvava čaSa terjala zadnjo kapljo krvi. In ta kri bode vaša, tirani! Človeštvo pa bo hitelo k visokemu smotru, k bratstvu!« — »Sodniki, porotniki, dejal je na to Nicolet, vpraSam vas, ali niso ti verzi mnogo bolj revolucijonarni, kakor pa naS oklic ? In glejte, napisal je te verze mož, ki je tukaj navzoč — glejte ga, Stockmar je tisti mož! Dne 1. nov. 1871 je objavil to pesem z njegovim imenom neki list. Ce ste pravični, posadite pravdnika Stockmarja z nami na zatožno klopi On nam je dal zgled, mi smo le njegovi učenci in posnemavci! Učinek tega zagovora je bil velikanski. Stockmar je sedel bled, vsi navzoči so ploskali Nicoletu, porotniki so ga oprostili. — Ali se ne bi morda Luccbeni, morilec naSe pokojne cesarice, tudi lahko tako branil ?
Voditelj 80Cljalnlh demokratov Vaclav Meši’ak se je nedavno ustrelil. Sploh ču-jemo vedno čeSče o nesrečnem koncu so-cijalistiških poglavarjev.
Kakšnega pomena je novi delavski sta-tistiški urad? Poročali smo že, da se je pri trgovskem ministerstvu vBtanovil statistiški delavski urad. Njemu v pomoč se je postavil pomožni svet. V delavskem uradu so uradniki, ki naj poizvedujejo o vseh razmerah, ki se tičejo delavskih stanov v obrlu in pri rokodelstvu, pri gospodarstvu in poljedelstvu, trgovini in prometu. Preiskavati mora tudi, kako se izvršujejo zakoni, ki so v prid delavskim stanovom. Pomožni svet imenuje trgovski minister. 24 članov ima; 8 izmed delavcev, 8 izmed delodajavcev in 8 iz strokovnjakov. Vrh tega so v tem svetu zastopniki notranjega, finančnega, poljedelskega, železniškega in trgovskega ministerstva. Ta svet ima podpirati statistiški urad.
Brez ovinkov moramo reči, da je ta vsta-novitev lep napredek v naši državi. Drugod v ameriških Zveznih državah, na Angleškem, v Švici, na Francoskem, Nemškem, v Belgiji, na Španskem, Danskem in celo na Ogerskem imajo že precej urejeno delavsko Statistiko; pri nas pa dozdaj še ni bilo nič. To je bil poglavitni vzrok, zakaj ni naše socijalno-politiško zakonodavstvo napredovalo in zakaj smo še pri teh zakonih, ki se tičejo bolniškega in nezgodnega zavarovanja capljali za Nemci. Nemogoče je namreč vsako zborovanje, če ni zanesljivih podatkov. Treba je vedett število, starost, umrljivost itd. Sedaj je nekaj delavske statistike iz boln. blagajen, a te obsegajo le del delavcev, ne vseh in vrh tega vzlasti o starosti, o samskem ali zakonskem stanu itd. nimajo nič podatkov. Torej Bedaj bo pa bolje. Iskreno želimo, da bi novi urad krepko izvrševal svojo nalogo in naj bi vzlasti kmalu nabral potrebnih podatkov, da se vst&novi državno zavarovanje za starost in onemoglost.
Darovi:
Za zastavo »slovenske krščansko-socijalne zveze« darovali so: gg. konkurentje 16 gld., gosp. I. Rozman, urednik »Mira* 1 gld, g. I. Okič, urednik »Kneipp-B atter 1 gld. — Bog plačaj in obudi mnogo posnemalcev
Prijatelji slovenskih delavskih slojev!
Ob vedno razširjajoči se politični organizaciji slovenskih delavskih slojev v Ljubljani je »Slovenske krščansko - socijalne zveze« dolžnost, da skrbi za izobrazbo delavskih mas. Le izobraženo naše delavstvo bode ostalo zvesto slovenskim načelom ter se ne bode dalo preslepiti sladkim besedam tujih nam strank. »Zveza« je v tem oziru že na raznih poljih dosegla najlepših vspehov, pokazala pa se je nujna potreba, da razširi tudi svojo knjižnico. Odbor »Zveze« je torej sklenil, da svojo knjižnico razširi v
veliko ljudsko knjižnico,
kakeršne imajo po nekaterih večjih mestih blažilen upliv na izobrazbo ljudstva. Ta knjižnica bode velike važnosti za Slovenstvo naše bele Ljubljane in za pošteno vzgojo njenega proletarijata, zato se odbor »Zveze« nadeja, da mu priskočijo na pomoč vsi pošteni Slovenci. Gg. založnike knjig in ostale ljubitelje slovenske knjige prosimo, da nam blagohotno podarš potrebnih knjig, da bode ljudska knjižnica v Ljubljani skoro mogla pričeti svoje plodonosno delovanje. Vsak književni ali denarni dar se bode objavil po časopisih. V Ljubljani se knjige lahko oddajajo v Štefetovi prodajalnici pred škofi|0 štev. 13. Za odbor »Slov. kršč.soc. zveze« v Ljubljani: Ivan Kregar,	IvanŠtefč,
t. C. predsednik.	t. č. tajnik.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu se priporočam v izdelovanje
vsaKovrstne olile
ter zagotavljam najsolidnišo postrežbo in znižane cene. Vsled mnogoletne izkušnje in z izpitom, ki sem ga napravil na Dunaju v prikro-jevalni šoli, mi bo mogoče postreči in ustreči vsaki želji cenjenih gg. naročnikov.
Frano Pavšner,
krojač v Ljubljani,
Vodnikov trg št. 4.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«