Borba za državno oblast Razmere, ki vladajo v Mehiki, so za ostali svet nekam zagonetne. Povsod sc vriva vprašanjc: Kako je mogočo, da se sredi tako katoliškega ljudstva, fcakor je mehiško, tako nečuveno kruto in vztrajno prcganja ikatoliška corkev? Ali in zakaj se vodi borba zoper katoliško vero? Kako je mogel imcti toliko uspcha tak politik, ikakor je Calleo, iki jc oplenil ccrkvc, zaprl katoliške šole, pomctal v zapore ali izgnal iz države duhovnike ter bijo uničevalen boj zoper ikatoliško cerkev, ki leži na tleh ranjena in oslabljena? Na to zanimivo vprašanje odgovarja poznavalec mehiških razmer s temi pojasr.ili: Glavni niso politični razlogi. Politične volitve v Mohiki nc pomcnjajo ničesar. Calles in njegova kompanija sc ozira ter dejc voljavnost samo tistim glasovom, iki so bili oddani za ujega in njegovo stranko. Drugi glasoyi ne vcljajo nič: ali izginejo ali pa sc pr:tvorijo v glasove za Callesovc straniko. Cilj Callosovrga strcmljenja je ob]ast: državna oblast mora biti na vsak iiaein v roUah njcgove stranke! Callosova zmaga jc bila popolna leta 1928, fco jc odložil mesto predscdnika državc. Samo cna stranka je v Mehiki, solialno-revolucionarna stranka, ki ji* absoluten gospodar v dižavi. Tej stranki se mora na vsak način ohvaniti diktatnra v državi. Zato je Calles ti stranki podredil in usužnjil vojsko, delavcc in ikmete. Čeprav se on sam drži v ozadju ter molči, vendav ima svoje prsto povsod. Svojim pristasem je z agrarno reformo zasigural velika posestva. Potem je osnoval mnogo družb, ki na veliko prodajajo žito, sol, sladkor, bombaž in potrolcj. Nato so prišla na vrsto podvzetja za bakor in clektriko. Vse to družbo pripadajo izključno Callesu in njegovi ikompaniji. Vse ikonkurenčnc družbc so ali uničcne ali pa ikupljene. Calle.3 jc po strankarskem prepričanju socialist in !komunist, po svojem delovanju pa najvočji kapitalist, iki mu v Mehiki ni para. Zakaj torej preganja cerkev? Calles hočc za svoja gospodarska podjotja monopolski značaj v Mehiki. To morc doseči, odnosno ohraniti cdino le potom državne oblasti. Na vladi ostati za vsako ceno! Ker so v Mehiki razen socialno-revolucionarne strankc vsc drugo zatrtc, mu nc more pretiti novarnost od diugod kot od katoliške ccrkvo, njenih socialnih naukov in njcnega socialnega dolovanja. Zato mora corkev pod peto državo. Kako bi framasoni, liboraiei in socialisti mogli izkoriščati Ijudstvo, ako bi glavni zagovornik Ijudstva in nje^ovih pravic, katoliška corkcv, bila svobodna?!