Ksem MMS mazaa Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK 10 OBLETNICA MAZDE 10% POPUSTA! POPUSTI DO 1.248.500 SIT! Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do I8. Ure; sobota: od 9. do 13. Ure Prišel, prevzel, zmagal. Novi Polo. Novi Polo - prepričan o svoji odličnosti. Ni čudno, saj še nikoli ni bil tako velik in njegova karoserija še nikdar tako privlačna in trdna. Osnovna oprema omogoča še večjo varnost in udobje. Varčni in zmogljivi motorji pa so kos tudi zahtevnejšim izzivom. _______www.nnalgai.si w Maiggi Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 Jf.S TIR i G 28. SVEČANA 2002 nT^ POEICIJSNE POSIAJE L ZAGOBJE:03/5B-61-002 l 1BB0VUE: 03/56-21-102 \ HBASINIK: 03/56-41-602 J RAOEČE: 03/56-81-002 / EIIIJA: 01/80-83-142 POOMEINE INFORMACIJE:03/ 56-55-110 lAKI: 050/61-63-48 V 050/63-31-02 |ZD0A1IS1VENI DOMOVI (DEŽURNE SEUŽBE): 20 RADEČE: 03/56-80-202 201R80VUE: 03/56-26-322 Spoštovane, spoštovani! Pust je zimo uspešno pregnal, preživeli smo osmi in deseti marec, s tem tudi najstarejšo | salamijado in bliža se že naša, Zasavčeva. Smo rekli, da bo tradicionalno na prvi april, ja saj bo, le letos jo zaradi velikonočnih praznikov prestavljamo na petek, petega aprila. Ob tej — priliki vas vabim, da se pridružite razglasitvi vzorcev in seveda pokušini. V preteklih letih je bilo vedno zabavno. Je pa to srečanje tudi koristno, saj si izdelovalci izmenjajo izkušnje, dobijo kakšen strokovni nasvet, skratka, vse za boljše izdelke. V tej številki poročamo o črni gradnji v Trbovljah, o pobudah krajanov, cel kup kulturnih dogodkov je bilo v Trbovljah, Hrastniku... Mojmir Maček Kje je kaj: ^4^) IGM uspešno posloval Mobitel gradil na črno/ (x^j) V ZD Zagorje imajo novo dvigalo j O. Salamarji v Sevnici cx|4rl Intervjuja: Simon Sernec in Miran Knez 29y Znani Naj športniki Zasavja! c(39^) Zares črna kronika • od umora do omamljenih piškotov ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 14 K) Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Hanči Moljk (MiS ma5), Marta Hrušovar, Jože Ovnik. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. url. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom, v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva. Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, I. polletje 2.916,00 SIT, 1. tromesečje 1.458, OO SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Podjetje IGM Zagorje d.d. je 8.marca pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so predstavili svoje dosežke v preteklosti in načrte za vnaprej. V obdobju od leta 1999 do danes so v IGM-u uspešno izpeljali sanacijo in racionalizacijo poslovanja. Reorganizirali so se v skladu z današnjimi zahtevami trga in okolja. Tako so zagotovili stabilno pozitivno poslovanje družbe. V sporočilu za zbrane novinarje so med drugim zapisali tudi to, da poslovni rezultati za leto 2001 potrjujejo pravilnost navedenih ukrepov, saj so ob prodaji 90.000 ton izdelkov in obvladovanjem skoraj 40% mio SIT dobička, ki jim je zagotovil premostiti nesezonsko zimsko obdobje, ki je običajno z negativnimi predznaki. Tako so povečali realizacijo za 10%, medtem ko je dobiček večji skoraj za trikrat. Vsem 52 zaposlenim v matični družbi in 17 v invalidski hčerinski družbi zagotavljajo normalne plače in v celoti izpolnjujejo podjetniško kolektivno pogodbo. S pridobitvijo večinskega strateškega lastnika Salonit Anhovo d.d. so si zagotovili nadaljnji razvoj, ki vključuje tudi skrb za okolje in ohranitev delovnih mest. In kakšni so načrti za prihodnost? V letu 2002 pričenjajo nov razvojni eološki ciklus, načrtujejo pa tudi povečanje tržnega deleža pri proizvodnji in prodaji apna. Pripravljajo projekte za investicijo, v povečano proizvodnjo apnenčeve moke na sedanji lokaciji 300 tonske peči za apno, ki jo bodo v ta namen preuredili v mlevnico in silos za apnenčevo moko. V tem projektu bodo sanirali in ozelenili tudi brežino pod komunalno deponijo v opuščenem kamnolomu Rigl in izgradili industrijsko cesto na desnem bregu Medije ter se s tem medfaznim transportom umaknili z glavne ceste. Skupaj z njihovim strateškim partnerjem Salonitom iz Anhovega bodo dali na trg program suhih malt pod blagovno znamko "Maltit". Ne bodo pa zanemarili niti okolja, saj bodo v skladu z evropsko direktivo in navedenimi razvojnimi programi vložili v naslednjih letih cca 15 mio DEM. Kljub temu, da že z dosedanjimi vlaganji v ekologijo (v zadnjih treh letih 700.000 DEM) ne prekoračujejo zakonsko dovoljenih emisij v okolje. Kot glavna ekološka investicija je bil vgrajen v tem obdobju vrečasti fdter na peči 150 ton/dan in s tem so še zmanjšali emisijo odpadnih plinov iz peči, ki je pod zakonsko predpisano. Poleg tega so v zadnjih treh letih v ceste in okolje na lokaciji kamnoloma v Brišah in deponije Suhi potok vložili 45 mio SIT. Poleg tega pričenjajo pračevati nekaj mio SIT koncesije za pridobitev mineralne surovine. Polovica koncesnine gre v državni proračun, polovica pa v občinskega. Za potrditev in zagotovitev tako sistema kvalitete kupcem kot okoljske nemotenosti že izvajajo postopke za pridobitev standarda kvalitete ISO 9001 do konca leta 2002 in sistema varovanja okolja ISO 14001 v letu 2003. Peter Motnikar ADIJO AMBULANTA, DOBER DAN POSTA Stavbe, ki je na sliki, ni več. Stala je sredi Kisovca. V njej je pred leti delovala rudniška ambulanta, svoj sedež pa je v njenih prostorih nekoč imela tudi kisovška KS. Po opravljeni denacionalizaciji jo je odkupila občina. V začetku prejšnjega tedna so stavbo porušili. Že sredi septembra pa naj bi bila na tem mestu zgrajena nova pošta, kjer bosta svoje prostore dobili tudi KS Kisovec Loke in knjižnica. Slika Ivan Zore, besedilo Igor Goste JE VLAK ODPEUAL... Po zadnji odločitvi poslancev državnega zbora, kjer je večina odločila, da bodo izmed vseh predlogov za ustanovitev novih občin zeleno luč za referendum »prižgali« le kandidatki za občino Šmartno pri Litiji (ki izpolnjujejo vse pogoje), lahko skorajda z gotovostjo zapišemo, da je verjetnost, da bi tudi na Izlakah imeli svojo občino, zelo majhna. Tako kot na Izlakah so z odločitvijo poslancev (brez poslancev SDS in NS.i, ki so sejo bojkotirali, ker se niso strinjali s predlogom vlade, da se referendumi ne razpišejo) razočarane tudi druge kandidatke za nove občine. Verjeli so namreč, da bo državni zbor razpisal poizvedovalne (ne zakonodajne) referendume in »dovolil« prebivalcem v omenjenih območjih, da se samo odločijo kaj želijo. Vse pa za neuslišane še ni čisto izgubljeno. Neuslišane KS so se obrnile še na Ustavno sodišče, za katerega upajo, da bo odločilo njim v prid. Igor Goste ŠOHTOV POZIV Hrastniška študentska organizacija je spet razposlala simpatično zloženko, ki opozarja svoje člane o marčevskem dogajanju. Sem sodi osmomarčevski žur, predavanje o Južni Ameriki, predstava gledališke skupine iz Šentrjurja, fotografska razstava Jožeta klanč-arja, debatni krožek z Davorjem Peršičem pa še kakšen športni turnir. Predvsem pa pozivajo svoje člane za originalna potrdila o vpisu za tekoče leto, saj je od tega odvisen obstoj Šohta. Za kakršnekoli informacije pa je pripravljen odgovarjati 24 ur na dan predsednik Jani na številko 041/385-358. Fanči Moljk JE MOBILNA BAZA ZGRAJENA NA ČRNO? Še preden napišemo nekaj več o poteku 24.seje občinskega sveta Trbovlje, nekaj časa ostanimo še pri sprejemanju zapisnika 23.seje. Med zanimivejšimi razpravami o tem zapisniku velja omeniti odgovor na vprašanje, ki ga je v imenu stanovalcev Gimnazijske ceste 16 na občinske službe naslovil samostojni svetnik Karl Vukovič. Stanovalci so ga namreč prosili, da naj na seji izpostavi problematiko na »črno« postavljenega pretvornika za mobilno telefonijo (bazna postaja mobilnega telefona) na strehi poslovnega objekta 1BT-otroški vrtec na Gimnazijski cesti. Pritožbo zaradi postavitve mobilnega pretvornika, za kar po njihovem ni bilo izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje, ni bilo priglasitev del in njih o postavitvi tudi nihče ni obvestil, so stanovalci naslovili tudi na Inšpektorat RS za okolje in prostor in na Upravno enoto Trbovlje, od katere pričakujejo, da jih zaščiti pred samovoljnimi posegi tovrstnih investitorjev, da preprečijo priključitev bazne postaje mobilnega sistema, da dosežejo odstranitev antenskega dela te postaje ter da jih kot bližnje mejaše vključijo kot stranko v postopku pri razreševanju nastale situacije. In kakšni so bili odgovori, ki so jih prejeli občinski svetniki? Za Vukoviča vse prej kot zadovoljivi, tudi zato, ker je po njegovem Mobitel to postajo v tem času celo dogradil. Na Upravni enoti Trbovlje so v odgovoru zapisali, da za postavitev bazne post-aje mobilnega telefona niso izdali nikakršnega dovoljenja, ter da so po novem zakonu o telekomunikacijah za to pristojni inšpektorji za telekomunikacije. Na občini so v odgovo-ru na Vukovičevo vprašanje zapisali, da so ugotovili, da je investitor omenjeni poseg opravil brez dovoljenj, ter da so po prejemu pritožbe urgirali pri pristojnem inšpektorju, kjer so dobili obvestilo, da se zadeva rešuje. Iz priloženega dopisa, ki ga je na župana Trbovelj Ladislava Žiga Žgajnarja naslovil Igor Pražnikar, svetovalec glavnega inšpektorja, je razvidno, da inšpekcijski postopek, ki so ga uvedli proti investitorju še ni zaključen oziroma je inšpektorat za okolje in prostor podal ustrezen predlog za uvedbo postopka o prekršku pri sodniku za prekrške. Zanimivejša razprava na 24,seji je potekala tudi pri 5.točki dnevnega reda. Krajani naselja Partizanski vrh so namreč zbrali podpise, iz katerih je razvidno, da bi radi dosegli spremembo imena naselja, ki naj bi se po njihovem preimenovalo v naselje sveta Planina. Večina svetnikov se je s tem strinjala in sprejela sklep, da se opravi 30 dnevna javna obravnava. Dodajmo še, da je svetnik SNS Metod Kurent predlagal, da bi bilo koristneje denar, ki bo za to porabljen, nameniti za prenovo cest. Svetnik SDS Slavko Kmetič pa je menil, da če so se krajani tega naselja večinsko odločili za spremembo imena, ne vidi nobenega razloga, da bi temu nasprotovali. V nadaljevanju so svetniki sprejeli še nekatere spremembe o priznanjih in nagradah v Trbovljah in pravilnik o štipendiranju in pomočeh dijakom in študentom v občini Trbovlje. Po seji sem o tem pravilniku govoril z nekaterimi svetniki. Eden med njimi, Franc Cestnik je npr. omenil, da so že v prejšnjih letih proračunski denar namenili za nadarjene študente, da pa nihče ne ve, kdo gaje prejel. Po njegovem je v Zagorju to razvidnejše. Igor Golte PARTIZANSKI VRH NAJ BI BIL ZNOVA SVETA PLANINA Občinski svet občine Trbovlje je konec februarja na svoji seji razpravljal o pobudi krajanov Partizanskega vrha, da bi naselje znova dobilo star naziv Sveta planina. To ime je veljalo vsa stoletja do prvih povojnih let, ko so naselje skupno z vrhom preimenovali v Partizanski vrh. Pobudo krajanov je podprla tudi Krajevna skupnost Klek, kamor omenjeno naselje sodi. Vaščani pravijo, da se novo ime nikoli ni dobro udomačilo in je v medsebojnih pogovorih vedno bila omenjena le Sveta Planina. Zato predlagajo, da se povrne staro ime tudi uradno. IL. PRIPRAVE NA ' POMLADANSKO ČIŠČENJE Občina Trbovlje, JP Komunala Trbovlje, Turistično društvo Trbovlje in še kdo se že nekaj časa intenzivno pripravlja na letošnjo akcijo čiščenja okolja v pomladanskih dneh in to v skladu s priporočili Ministrstva za okolje in prostor in TZS. V Trbovljah bo ta akcija potekala v času od 22.marca do 22.aprila. JP Komunala Trbovlje bo tudi letos izdala zloženko z navedbo posameznih akcij predvsem pa z odvažanjem kosovnih in posebnih odpadkov. Ta organiziran odvoz bo potekal v času od 8. do 15.aprila. Gospodinjstva bodo pravočasno prejela zloženko z navodili ter lokacijami za zbiranje in odvoz posebnih in kosovnih odpadkov. IL. NA DOLU O ZELENJADARSTVU V sredo, 6.marca seje zbralo na Dolu v prostorih krajevne skupnosti preko dvajset članic aktiva kmečkih žena, ki jih zanima zelenjadarstvo. O tem je namreč predavala Ana Ogorevec, kmetijska pospeševalka iz Kočevja, ki se tudi sama ukvarja s pridelovanjem zelenjave. Tako je bila teorija podprta s prakso in še z zanimivimi diapozitivi. Oglašale pa so se tudi poslušalke, ki imajo s kakšno zelenjavo posebne uspehe. Ana Ogorelec je imela poudarek na škodljivcih, še več pa je povedala o pogojih, ki vplivajo na dobro rast. Posebna pozornost je posvetila stročnicam, ki zavzemajo v naši prehrani še premalo veljave. Priporočila je tudi take stročnice, ki so sploh izginile z naših miz -sojo, čičeriko, lečo, bob... Izkazal se je edini moški predstavnik na predavanju - Branimir Bajde z Dobovca, kije prinesel s seboj več kot deset različnih vrst nizkega in visokega fižola, soje, boba..., ki so si ga ženske ogledovale in nekaj primerkov tudi dobile za sajenje. V razgovoru je bilo najprej izpostavljeno vprašanje čebulne muhe, ki zadnja leta uničuje pridelek, izvedele so, da je treba čebulo posaditi že marca, da dobi spomladansko vlago in takoj pokriti. Muhe so posebno aktivne okrog 1 .maja, odmrejo pa šele po 15.maju. Predavateljica je opozorila tudi na to, da je treba čimprej požgati rastline, ki so obolele, a so zimo prestale. Na primer por. To spada k higieni vrtnarjenja. Janja Žagar, kmetijska pospeševalka iz Trbovelj, je na koncu opozorila še na sporočila kmetijsko svetovalne službe, ki so na radiu Trbovlje vsako soboto od 8. do 9.ure. Fanči Moljk VPISOVANJE OTROK V VRTEC Vodstvo zavoda Vrtec Trbovlje je začelo 5.marca vpisovanjem otrok za enote tega zavoda za leto 2002/03. Vpisovanje poteka na upravi Vrtca v enoti Pikapolonica na Rudarski cesti, zadaj Splošne bolnice Trbovlje in to do 25.marca. U. zdrav duh Igor Gošte: UTRINKI NEKEGA ČASA (uvodna poglavja) I.POGLAVJE Tadejeva in Andrejeva pot se je vseskozi prepletala. Skupaj sta preživela dobršen del otroštva, skupaj sta postajala mladeniča. Kasneje se je njuna življenjska pot sicer nekoliko razcepila, na stara leta pa sta znova hodila po isti poti. Vsak s svojim bremenom, ki jima ga je naložilo življenje. Čeprav sta skupaj preživela dobršen del življenja, bi težko rekli, da sta si bila podobna. Prej obratno. Ne eden ne drugi si nista prilastila ali navzela značaj drugega. Mogoče je Andrej včasih poskušal posnemati Tadejevega, a še to, kot bomo lahko videli v nadaljevanju, največkrat zaradi nevoščljivosti. Težko je namreč prenašal, če je Tadeju kaj uspelo, če je imel srečo ali pa se je le njemu zdelo, da jo ima.Tadej je namreč vseskozi kazal svoj vesel značaj. Tudi, ko mu ni šlo najbolje. A kakor hitro ga je Andrej želel posnemati, je še hitreje končal. Ni vedel in ni razumel, da Tadej ni potreboval nevemkako velik vzrok, da je bil srečen, že vsakdanje drobcene stvari so ga zadovoljile. Andrej je nasprotno potreboval mnogo več kot le to. Da je bil srečen, daje bila njegova neizmerna sla po sreči potešena je potreboval mnogo večji vzrok. Sreča je njemu pomenila imeti nekaj, kar drugi niso imeli...In tudi, ko je že bila njegova sla po sreči potešena, nikoli ni bila do kraja. Kajti še vedno se je oziral in pogledoval nazaj k Tadeju. Ni bilo zanj prave sreče, če je hkrati videl srečnega tudi Tadeja. To gaje spremljalo celo življenje. Tudi na stara leta je še vedno pogledoval po Tadeju, ga ocenjeval. Tadej je bil s svojim življenjem zadovoljen, četudi mu ni bilo ravno z rožicami postlano, čeravno je imel mnogo več vzrokov za žalost kot Andrej, ki je vedno hotel od življenja iztisniti kar največ, vse najboljše. Tudi na račun in v škodo drugih. II.POGLAVJE Oba, Tadej in Andrej sta živela v rudarskem kraju. Kakopak v rudarski družini. Nekoč, še preden so prvi rudarji zavrtali v s premogom bogate hribe, ki jih tu ni manjkalo, je bilo v kraju razmetanih le nekaj bornih kmečkih hiš. Težko se je bilo v teh krajih, z malo ravnine, pa z veliko strmih bregov preživljati s kmetovanjem. Bolj kot ne so živeli v stiski in pomanjkanju. Ko je pred mnogimi leti neki kmet slučajno odkril premog, se je to za mnoge zdelo kot rešilna bilka. Za katero so se prijeli kot opotekajoči pijanec plota. Kraj je kmalu začel spreminjati podobo. Na nekoč velikih poljih so zrasle rudarske hiše, ki so jih za svoje »hlapce« zgradili bogati kapitalisti. Začelo se je obdobje rudarjenja, ki je mnoge družine zaznamovalo za vse večne čase. Tadejev oče Janez je, dokler je bil zdrav, opravil marsikatero nadurno delo, da je njemu, hčerki Alenki in ženi Tonji, ki je doma gospodinjila, omogočil dostojno življenje. Tadej pomanjkanja ni nikoli začutil tako močno kot so ga nekateri njegovi vrstniki, ki so prav tako živeli v družinah, kjer je težko prisluženi denar domov prinašal le oče. Mogoče je bilo tako zaradi njegovega značaja, ki se ga je- to lahko z gotovostjo trdimo- nalezel od svojega očeta. Oče je bil namreč vse prej kot zagrenjen. Predvsem pa zadovoljen z življenjem, pa čeprav ga je dobršen del preživel v črni luknji. Zamazan in prepoten in nemalokrat v veliki nevarnosti. Mati je bila drugačna. Manj je bila zadovoljna z življenjem. Od življenja je pričakovala mnogo več, kot seji zdelo, da prejema. Nikakor se ni sprijaznila s tem, da ne bo nikoli gospa, da bo celo življenje le rudarjeva žena. Da bo zasuta z njegovimi umazanimi in prepotenimi oblekami, da jo bodo objemalo grobe, žuljave roke, da se bo iz njegovih ust širil smrad po prežvečenemu tobaku, da bo smrdel po česnu ali čebuli in Bog ne daj še po pijači... Velikokrat je sosedi ob kavici, ki je bil takrat, kmalu po vojni njen skorajda edini priboljšek, potožila: »Veš Stanka, velikokrat sem že razmišljala, da bi Janeza zapustila, da bi enostavno zbežala iz te luknje, pa nikoli ne zberem zadosti poguma. Vedno imam pred očmi vem, da ni nikjer več sreče, kot jo je doma ob družini. Mogoče je kje drugje več denarja. A več denarja še ni nujno tudi več sreče.« »Saj vem Stanka, a nekako lažje mi je, če se lahko komu potožim. Otrokoma tega ne morem govoriti. Ne bi razumela, zakaj ju želi mati sliko zapuščenih otrok, pa žalostnega Janeza..., ki ga imam vendarle rada in ga ne bi želela prizadeti, pa še...« »Strah te je neznanega, strah kako bodo brez tebe shajali, kajne Tonja?« je namesto nje stavek dokončala Stanka. »Ne vem, če prav strah, a nekako se mi zdi, da bi se po tolikih letih življenja z Janezom, odvisnosti od njega, le stežka znašla v neznanem svetu,« je rekla Tonja. Stanka je prav dobro vedela, kaj muči njeno mlajšo sosedo in prijateljico. Tudi sama je leta nazaj razmišljala podobno. Nekajkrat je celo že spakirala kufre, a tik pred odhodom jo je neka nevidna sila vedno priklenila na mestu. Korak ji je takrat vedno zastal, pa če si je še tako želela oditi, se ni uspela premakniti. Kar obstala je in solze so ji zalile obraz. Ja, prav dobro je poznala Tonjine občutke, njen notranji nemir, njeno hrepenenje... »Veš, Tonja, tudi sama sem bila velikokrat pred odločitvijo, ali ostati ali si poiskati drugačno življenje. In vedno sem ostala. In kolikor boš moje besede težko razumela, zdaj vem, da sem storila prav. Kajti toliko sem pa že časa na svetu, da zapustiti. Z Janezom pa sem že nekajkrat napeljala pogovor na to, da si želim od življenja več, pa na kaj drugega kot na začudenje in nejeveren pogled v njegovih vedno veselih in srečnih očeh nisem naletela. Mogoče mi je tudi zato, ker je njemu vedno vse v zadovoljstvo, toliko bolj hudo. Saj poznaš Janeza. Vedno je tako poln optimizma. Včasih me njegov večni optimizem, sreča, zadovoljstvo brez pravega vzroka spravljata v pravi obup. Prav v tistem trenutku k njima priteče ves nasmejan Tadej. Še preden se je dodobra zaustavil, je že začel govoriti, kot da bi ga nekdo navil: »Mama, ne boš verjela, kaj se mi je zgodilo. No, kaj se je pripetilo Andreju. Saj veš, da se radi šalimo. In tokrat smo se poskusili z Andrejem. Z njim seje najlepše, saj je bolj kot drugi, ki si jih tudi sposodimo jezen, če mu kakšno ušpičimo.« »Se ne bi dalo malo bolj na kratko tole razložiti,« mu je rakla mama in si obenem mislila, kako je Andrej prava očetova kopija. »No prav, no prav. Torej, Andreju smo dali enega ficka in mu naročili, zdrav duh naj gre v trgovino in naj tam kupi 10 dekagramov žabje volne,« je rekel ves v smehu. »No, pa je šel?« sta ga družno vprašali. »Seveda, daje šel, le še prej nas je vprašal, kaj to da je. In jaz sem mu razložil, da gre za novo vrsto čigumija. Seveda je verjel. Šli smo potiho in neopazno za njim do trgovine. Videli smo ga, ko je stopil do prodajalke in glasno, da smo ga slišali ven, rekel, da naj mu zavijejo 10 dekagramov žabje volne. »Ti bom jaz že dala žabje volne, mu je dejala jezna prodajalka,« in še zaklicala za njim, ko je odhajal iz prodajalne: »Poznam te poba in tudi tvojo mamo, ki ji bom povedala, kako se delaš norca iz nas!« »A, veš mami, kako smo se smejali, ko je Andrej ves togoten odfrčal mimo nas- seveda nas je opazil- kot da nas ne pozna. Prav veseli smo bili, da smo se enkrat smejali tudi na njegov račun. Ponavadi nam jo on zagode in se kasneje privoščljivo smeji. Njegova mama ga pa vedno brani in zagovarja. Kot da bi bil angelčk. Pa ni, vama rečem,« je še dejal. Tedaj je po stopnicah v zgornje nadstropje, na gank, kjer so sedeli, pridivjala Andrejeva mama, ki je spodaj vlekla na ušesa, kaj je pripovedoval Tadej. Še posebej jo je razjezilo, »Slavčki« prepevajo kot slavčki Leto je naokrog in Mešani pevski zbor Slavček, ki deluje pri Kulturnem društvu Svoboda Center Trbovlje že pol stoletja in še kakšno leto več, se je v četrtek, 28. februarja 2002, trboveljskim ljubiteljem zborovskega petja predstavil na rednem letnem koncertu v Delavskem domu v Trbovljah. Koncertni večer je bil razdeljen na tri dele, vmesni prostor pa je zapolnila Menči Klančar z razmišljanje o glasbi skozi zgodovino in o njenem vplivu na naš planet in njegove prebivalce. Globoke misli modrih mislecev, ki jih je posredovala publiki, so v marsikom prebudile doslej nečutene občutke o glasbi, petju...o »vseprisotnem duhu glasbe«. Program koncerta je bil sestavljen iz nekaj pesmi z njihovega železnega repertuarja, predstavili pa so se tudi z novo naštudiranimi pesmimi in s tem dokazali publiki, da je zbor, pod vodstvom zborovodkinje Ide Virt, živ in dejaven. Ta večer, ta koncert, bo zagotovo da sta se Stanka in Tonja tako hihitali Tadejevim vragolijam. »A tako,« je dejala: «na Andrejev račun se smejete. No lepo. Namesto, da bi vašega smrkavca nabutali, se pa še smejite njegovim nesramnostim.« »No, no, Micka. Saj veste, kakšni so naši otroci,« je spravljivo dejala Tonja. Micka, ki je bila še vedno jezna je rekla: »Ne naši otroci, vaš mule, ki če le lahko, jo našemu Andrejčku zagode. Ampak povem vam, enkrat bom temu naredila konec. Tako se ga bom sposodila, da si bo za vedno zapomnil.« »Teta Micka, veste tudi Andrej nam včasih kakšno zagodi, včasih jo moramo pa tudi mi njemu. Da smo bot,« se je v pogovor vključil Tadej, kar je Micko še bolj razjezilo. Kot bi trenil, mu je prislonila klofuto, da ga je kar prestavilo. Nad njenim dejanjem sta bili Stanka, kije ves čas molčala, saj je dobro poznala sosedo Micko, in Tonja presenečeni. »Zaradi otrok se pa ja ne bomo prepirali. Sploh pa ne pretepali,« je še vedno spravljivo dejala Tonja. »Pridi Andrejček, greva. S temi babami in njihgvimi nevzgojenimi otroci se pa že ne bom prepirala,« je dejala svojemu edinemu sinu, ki se je skrival za maminim hrbtom, kjer ni skrival veselja, ko je videl, da je njegova mama Tadeju primazala eno krepko okoli ušes. Igor Gošte ostal v spominu pevcem Mešnega pevskega zbora Slavček in obiskovalcem. Od pevske kariere pri Slavčkih seje poslovila pevka, ki se lahko pohvali s tem, da je pela v zboru vse od njegovega začetka. To je Ivanka Ravnikar, »naša Anki«. Marsikogaršnja roka je hitela k očesu, da prestreže pot solzi, ki je po vsej sili želela iz očesa na pot po licu, saj je bilo Ankičino slovo, katerega besede je zlila v pesem, namenjeno vsem, od katerih se je poslavljala, ganljivo in prisrčno. Zagotovo si tega slovesa ni nihče želel, vendar pevci prihajajo in odhajajo in vsi v zboru se zavedajo, da je za dobro delo in kvalitetno petje potrebno pritegniti v njihove vrste tudi sveže, mlade glasove. Zato vabiljo vse ljubitelje petja, da se jim pridružijo. MaH VEČER LJUDSKIH PESMI IN PLESOV Dne 1.marca ob 19.uri je potekal v Delavskem domu Trbovlje večer ljudskih pesmi in plesov. Pripravila in izvedla sta ga MoPZ Zarja in Folklorna skupina Svoboda Center Trbovlje. Oba ansambla sta se predstavila na tem večeru v najboljši luči. Zarjani so peli pesmi, ki se nanašajo na razna kmečka oziroma domača opravila (oranje, sejanje, žetev, mlačev, mletje, ličkanje, predenje, košnjo in še kaj kar so skupno s člani folklorne skupine tudi simbolno prikazali. Plesalci so zaplesali vrsto slovenskih narodnih plesov. Vsi nastopajoči so bili oblečeni v kmečke delovne obleke s kapami in klobuki z izjemo plesalcev, ki so bili oblečeni v narodno nošo. Nastopajoče plesalce in deloma tudi pevce sta spremljala dva harmonikarja na harmoniki. Pevce je vodil Rihard Majcen, ki pa je tokrat nastopal kot pevec - basist, folklorno skupino pa je pripravila in vodila Joži Brečko. Oba sta nastop pripravila zelo posrečeno in nadvse zanimivo in zgledno. Vsem nastopajočim velja tudi tokrat vse priznanje. Bilo je res nekaj posebnega, zato pričakujemo, da nas bodo tudi v bodoče presenetili še s kakšnim podobnim nastopom. U. POZDRAVČEK MEDGENERACUSKEGA DRUŠTVA UPANJA Pred kratkim je izšla iz tiska prva številka revije Pozdravček, ki jo izdaja medgeneracijsko društvo Upanje v Trbovljah. Društvo je bilo ustanovljeno pred dobrim letom dni, svoj sedež pa ima v Domu upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah. Ustanovili so ga z namenom, da povezuje ljudi, ki se ukvarjajo v skupinah za pomoč starejšim ljudem. Na pobudo vodstva Doma upokojencev so leta 1999 začeli organizirano izobraževanje voditeljev medgeneracijskih skupin. Teh skupin je sedaj 11 v omenjenem domu, dva delujeta v domačem okolju občine Trbovlje, ena skupina pa deluje na Osnovni šoli Trbovlje, ki se ukvarja s pomočjo starejšim ljudem. V Trbovljah deluje sedaj dvajset voditeljic skupin. Zelo so hvaležni za dano pomoč prof.dr.Jožetu Ramovšu in mag.Ireni Potočnik ter direktorici doma upokojencev Danici Hren. Društvo Upanje vodi kot predsednica Pavlina Žgajnar. Pozdravček pa vsebuje številne prispevke, ki se tematsko nanašajo na pomoč starejšim ljudem. In uspehi so že vidni na številnih mestih. IL. ZIMSKE RADOSTI Delavke Doma upokojencev Trbovlje so se že lani izkazale kot športnice na poletnih športnih igrah delavcev domov upokojencev iz vse Slovenije. Da bi upravičile svoj sloves, so se pred mesecem moškega - bo za seme. Sodelovali so v vseh treh disciplinah, v starostnih kategorijah nad štirideset in nad petdeset let. Dokazali so, da so ravno prav »športni«, saj so se uvrstili v zlato udeležile zimskih športnih iger, ki so potekale na Kobli. Na igrah je sodelovalo devetindvajset ekip iz vse Slovenije z različnim številom članov, ki so tekmovali v treh disciplinah: v veleslalomu, »spustu« na zračnici in teku na smučeh. Ekipa iz trboveljskega doma upokojencev na Tereziji je štela devet članov, osem žensk in enega sredino v slovenskem merilu, še posebej, ker niso imeli posebnih priprav. Največ užitka je zagotovo nudil spust na zračnici, ki je bil po pripovedovanju tekmovalke bolj porivanje gume, kot pa spuščanje na njej. Resnici na ljubo je treba povedati tudi to, da jim je največ »pik« prinesla tekmovalka v teku na Ta pravi veleslalomisti smučeh, ki je bila edina v starostni skupini nad petdeset let in tako tudi zmagovalka. Sicer pa je najbolj pomembno, da so preživeli lep dan in se vsaj za nekaj ur »odklopili«, saj njihovo vsakodnevno delo s stanovalci doma zahteva celega človeka. MaH »če samo ne gre, pa pomaga dekle« SONČEN KRAMARSKI SEJEM Lojtrski voz na dolskem križišču, obložen s košarami in pomladanskim cvetjem, je usmerjal v soboto, 9.marca na prizorišče kramarskega sejma ob Dolanki. "Odkar se ta tradicionalni sejem ne dogaja okoli cerkve, je obisk nekoliko upadel," je dejala Mojca Greben, predsednica Turističnega društva, ki je letos prvič prevzelo organizacijo. Priznati je treba, da uspešno. Novo je bilo ozvočenje, nova je bila gostinska ponudba popularnega gostinca jana. Da ne omenio stojnice TD, ki je gostoljubno ponujala pecivo in še kaj tekočega. Prodajalcev z znano robo je bilo okrog dvajset. Republiška taksa se je od 850 zvišala na 4000 SIT, zato za prodajo ni pravega navdušenja. "Kljub temu se bomo potrudili, da bomo drugo leto privabili še več prodajalcev," pravi Mojca. Gotovo pa bodo naročili tudi lep, sončen dan, kakršen je bil v soboto. Fanči Moljk NOV PROSPEKT O ZASAVSKEM HRIBOVJU Pred kratkim je izšel iz tiska v založbi Centra za razvoj Litija nov prospekt z naslovom Zasavsko hribovje, hribi in doline za rekreativne skomine. V prospektu so na kratko predstavljeni vsi večji planinski vrhovi na zasavskem območju z omembo planinskih domov in koč ter stalnih poti. Poleg tega so omenjeni še podatki o konjeniških društvih, zimskih športih, vodnih športih, kolesarstvu, jdralnem padalstvu, balonarstvu, na predzadnji strani pa so naštete pomembnejše prireditve v letu 2002 na območju zasavskih občin. Na zadnji tsrani pa so naštete še turistične kmetije ter podatki z naslovi turističnih društev in agencij. IL MLADA GRLA SO PELA Dne 7.marca ob 18.uri se je začela tradicionalna občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov s področja občine Trbovlje. Potekala je v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Na reviji so nastopili mali pevci iz Vrtca Trbovlje - pevski zbor Murenčki, sledil je pevski zbor iz šole s prilagojenim programom, ki ima svoje učne prostore v OŠ Tončke čeč, nastopila sta še dva pevska zbora iz nižjih razredov OŠ Tončke Čeč, nato pa še Dekliška vokalna skupina Mladinskega pevskega zbora ter Mladinski pevski zbor. Revijo je organizirala Zveza kulturnih društev Trbovlje. Število sodelujočih pevskih zborov na tej reviji je bilo manjše v primerjavi udeležbe teh zborov na revijah v preteklih letih. IL. ZDRAVSTVENI DOM ZAGORJE SE PONAŠA Z DVIGALOM V ponedeljek, 25.februarja so v zagorskem zdravstvenem domu svečano predali svojemi namenu novo dvigalo. Investicija je "težka" nekaj manj kot 17 mio Sit, od tega bo občina prispevala 10,5 mio SIT, ZD Zagorje pa 5,5 mio SIT. "Dvigala smo zelo veseli, predvsem zaradi starejših, invalidov in kako drugače prizadetih, ki se ne morejo normalno gibati. Na naš naslov je prispelo veliko pisem od teh ljudi, tudi po cesti so nas ljudje ustavljali in potožili, da ne morejo k svojemu zdravniku ali zobozdravniku zaradi stopnic," veselja ob novi pridobitvi ni skrivala direktorica ZD Zagorje dr.Danica Slapar, ki je še dodala, da je dvigalo takšne velikosti, da gre vanj največji invalidski voziček. Vendar pa dvigalo ni edina večja investicija, ki se obeta v letošnjem letu. Konec marca nameravajo kupiti nov rentgen za pljuča in srce za potrebe abulante za pljučne bolezni. Investicijo v višini 11.9 mio Sit bo v celoti pokril ZD Zagorje. "Star aparat, ki je ameriški, se je pokvaril in po oceni cene popravila se je pokazalo, da bi bilo popravilo le 3 mio SIT cenejše od nakupa novega aparata, poleg tega bi morali čakati na rezervne dele iz ZDA, tako da odločitev o nakupu novega aparata ni bila težka, pa še servis za novi Siemensov rentgen jev Ljubljani," je dejala še Slaparjeva, ki je dodala, da nameravajo v kratkem skupaj z zasebno ambulanto dr.Senice kupiti nov ultrazvočni aparat za trebuh in potrebe ginekološke ambulante. Ta investicija bo ZD Zagorje in zasebno ambulanto stala blizu 7 mio SIT. Peter Motnikar, slika PRAV MARJAN JERMAN - IZ PEKLA Marjan Jerman, znan po svoji drugačnosti in neodvisnosti v novinarskem poročanju, je privabil v četrtek, 7.marca v knjižnico Antona Sovreta lepo število obiskovalcev. Najprej je povedal, čemu se je lotil pisanja knjige Iz pekla. V času vojne na Hrvaškem, v Bosni in na Kosovu je poročal za tri različne medije - za radio, TV in časopise. Zato se mu je nabralo materiala, s katerim ni vedel, kaj početi. Začel gaje urejati in ob tem je nastala zamisel za knjigo. Dalj časa je razmišljal o objavi fotografij, ki kažejo mučenje. Odločil se je za, vendar so v črno beli tehniki, da niso tako mučne. Pripovedoval je tudi o izredni sreči, ki gaje spremljala, saj je nekajkrat padel med četnike. Sedmi čut mu je govoril, naj se obrne na človeka, ki nekako izstopa iz skupine. Pomagala so mu tudi znanstva z novinarji iz cele Jugoslavije, ki jih je imel že od prej. Zanimiveje, da je njegove prispevke na valu 202 poslušalo več Zagrebčanov kot Slovencev. Knjiga se prebere na mah, pravi v predgovoru Ivo Kuljaj. Izšla je decembra 2001 v samozaložbi v 2500 izvodih. Naročiti jo je mogoče na tel.: 041/ 714-888. Fand Moljk PRIVEŽIMO SE... Vodstvo hrastniškega vrtca in svet za preventivo v cestnem prometu sta organizirala 13.marca srečanje policistov z vrtečani pod geslom PRIVEŽIMO SE... Oroke so skušali prepričati, da je pas v avtu nujno potreben, saj prepreči marsikakšno nesrečo. Na žalost ugotavljajo, da je med vozniki še mnogo takih, ki svojih otrok ne privežejo. Iz malomarnosti ali pa popuščajo nerganju svojih orok. Če bo akcija hrastniških policistov v vrtcih preprečila le eno poškodbo, lahko trdimo, daje bila uspešna. Fanči Moljk 200 LET DVEH PEVSKIH ZBOROV V DOMU UPOKOJENCEV Konec lanskega leta sta slavila svoje jubileje dva zelo znana zasavska pevska zbora. To sta Mladinski pevski zbor Vesna iz Zagorja, ki ga vodi zborovodja Rihard Majcen in Moški pevski zbor Zarja iz Trbovelj, ki ga prav tako vodi kot zborovodja Rihard Majcen. Vesna je slavila svoj 130-letni, Zarja pa 70 letni jubilej. Oba zbora sta želela skupaj proslaviti svoja jubileja. Odločila sta se za nastop v družabnem prostoru Doma upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah. Koncert sta izpeljala v sredo, 20.februarja ob 17.uri v družabnem prostoru omenjenega doma. Zbora sta pela izmenjujoče, oba pa je vodil Rihard Majcen. Navdušenje poslušalcev in oskrbovancev ter zaposlenih ter nekaterih gostov je bilo zelo veliko in prisrčno. Ob nastopu so posebj omenili, da nastopata oba zbora skupaj v znamenju 200.letnice delovanja obeh zborov. Lahko rečemo, da je koncert v vseh pogledih zelo uspel. U. POMLADANSKI IZLET PLANINCEV UPOKOJENCEV Planinska skupina PD Trbovlje,ki deluje v okviru Društva upokojencev Trbovlje, je že začela s pomladanskimi izleti. Januarja so sicer pripravili in izpeljali tradicionalni januarski izlet mimo Žrebljevega hriba čez Katarino in mimo Vrharja do Podmejskega sedla. V deloma že pomladanskih razmerah pa so 28.februarja pripravili izlet v Retje. Vreme ni bilo najbolj naklonjeno, pa vendar seje tega izleta udeležilo 16 člano v te skupine. Pridružil se jim je že Vinko Pfeifer, ki počasi in postopoma okreva po operaciji na žolču. Pripravljajo pa že naslednji izlet, ki bo potekal čez Klek, Kaleč, Prapreče, Slačnik pa do Zelene trave. IL. VELIKONOČNO USTVARJANJE Na dolski šoli so v četrtek, 7.mara spet organizirali velikonočno ustvarjalno delavnico za učene razredne stopnje. Poleg voščilnic in domiselnih predmetov za bližnji velikonočni praznik so ustvarili tudi nekaj lepih ikeban, ki bodo popestrile praznično mizo. Kupci njihovih izdelkov bodo tudi tokrat njihovi starši in učitelji. Fanči Moljk tema NAJSTAREJŠA SALAMIJADA Tradicionalna sevniška salamijada, letos že 41. po vrsti, je v nedeljo 10.marca dosegla svoj vrh. Izmed sto dveh vzorcev so proglasili najboljše. Na sevniški salamijadi sodelujejo izdelovalci od blizu in daleč, tako lahko preberemo na seznamu, "štartni listi" tudi Novo mesto, Kostanjevica, Dobova, Otočec, Anhovo, Ljutomer, Pišece..., tu se pač srečajo največji mojstri. Vzorce prijavljenih salam je komisija dobila v ocenjevanje dan preje, vzorce in rezultate so zapečatili in na dan mučenikov vse objavili in v pokušino dali. Komisija je imela precej težko delo, saj je recimo, med prvimi desetimi le za osem točk razlike, prvih sedeminpetdeset vzorcev pa je doseglo osemdeset točk od sto Pred razglasitvijo rezultatov je poizkuševalce salam na vrtu gostilne Vrtovšek zabavala pleh muzika iz Blance. K salamam in cvičku sodi tudi "frajtonarica" Prejšnjemu predsedniku salamarjev Bojanu Kozmusu Clevo) je sedanji Bogomir Vidic izročil zahvalo za večletno uspešno vodenje Salamarje je pozdravil tudi župan občine Sevnica Kristijan Janc reportaža V SLOVENIJI POD "STREHO" možnih! Številke govorijo zase, okušanje pa zase in en drugega podkrepljujeta - predvsem tudi za obiskovalce salamijade. Predsednik društva salamarjev Sevnica Bogomir Vidic nam je povedal, da se po vsej Sloveniji počasi uveljavlja sistem petih kriterijev pri ocenjevanju salam. Najvažnjši je seveda okus, pa vonj in oko. To kar oko vidi je zunanji izgled salame, potem notranjost, kjer ugotavljajo ali morda nima obroča, kar pove o zgodovini salame in prerez, kjer ocenjujejo zgradbo salame, porazdelitev Špeha in mesa. V pričakovanju razglasitev rezultatov skratka, skladnost. Najboljše salame pa prav gotovo združujejo skladnost okusa, vonja in izgleda. Vsekakor je naj večja zanimivost, da ženske na to salamijado nimajo vstopa. Ker pa imajo pri izdelovanju salam ponavadi tudi ženske veliko vlogo, je dan po tem spravni dan in družice salamarjev opravijo degustacijo, kar so njihove boljše polovice že storile dan preje. Zmagovalec Marko Munih iz Novega mesta nam je povedal, da je poleg občutka za pravo mero začimb, dima pa vremena v času sušenja in pogojev zorenja tudi starost živali, katere meso je v salami. Trdi, daje boljša salama, če je narejena iz mesa starejše živali. To dokazuje tudi s tem, daje sinova narejena z mesa mlajše živali in je zasedla dvanajsto mesto. Zanimivo je, da se vse bolj kaže, kako pomembno je sodelovanje med salamarjem in kletarjem v času zoritve salam. Najboljše salame zorijo v kleteh, kjer zori tudi vino. MM Prvi trije: Marko Munih (na sredini), Marjan Gorenc (na zmagovalčevi desni) in Miloš Krošelj Litijska skupina je tudi nazdravila - salamam na obisku v v v »HVALA ZA SODELOVANJE. VEC SREČE PRIHODNJIČ!« To so besede, ki jih je Kisovčan Ivan Cencelj ničkolikokrat slišal, ko je zadnjih deset let iskal redno delo. Delo, s katerim bi svoji družini in sebi omogočil dostojnejše življenje. Še vedno upa, kljub temu, da je star 50 let za mnoge naše delodajalce pomeni »starček«, da ho tudi zanj in za njegovo družino posijalo sonce. Tudi zato je sklenil, da ne bo sede! križem rok. Zase in za stotisoče nezaposlenih je ustanovi! Sindikat brezposelnih delavcev. Deset let je, ko ste ostali brez redne zaposlitve. Takratni občutki so verjetno sveži. Ste takrat upali, da boste kmalu dobili delo kje drugje? Pred desetimi leti sem delal v ljubljanskem podjetju IMP Dvigalo. Delal sem kot tehnolog v proizvodnji, katero so takrat opuščali. Odpustili so skorajda vse, ki smo se na delo vozili iz oddaljenih krajev. To je bil eden izmed vzrokov, da sem izgubil delo. Drugi vzrok je bila moja bolezen. Pred leti, star 24 let, sem namreč preživel milejšo obliko možganske kapi. V prvem trenutku po izgubi zaposlitve in prijavi na zavod za brezposelne se mi to niti ni zdelo tako hudo, kmalu pa dejstvo, da si brez dela »pride za tabo«.Ker sem imel takrat dva šoloobvezna otroka, za nekaj časa je brez zaposlitve ostala tudi žena, sem seveda nestrpno pričakoval, da bi se me kakšen delodajalec »usmilil«. Spoznanje, da otrokom ne moreš nuditi tistega kar bi lahko, je boleče in moram priznati, da sem postajal vse bolj živčen. Še vedno sem sicer upal, da bom kmalu dobil kakšno redno zaposlitev, a mi je tudi po desetih letih ni uspelo. Nekaj je temu botrovalo moje zdravstveno stanje (za delodajalce sem zaradi prej omenjene bolezni »rizična« oseba), oddaljenost od možne zaposlitve v oddaljenejših krajih, predvsem pa starost. Star sem namreč 50 let. Za toliko stare pa je očitno dela zelo malo. aBflf •4’ ■■X 1111« apiBSis-.*«- Janko, kot ga kličejo domači, ni vrgel puške v koruzo. Mar so jo nezaposleni Zasavčani? Ste bili v času, ko ste izgubili delo v kakšnem sindikatu? Vam je bil v oporo, vam je pomagal? Takrat sem bil član Svobodnih sindikatov. Lahko mirno rečem, da mi sindikat ni bil v oporo, pomoč. Kronične bolnike, kar sem bil, naj ne bi odpuščali, pa vendarle so mene in mnoge drugi odpustili. O kakšni pomoči sindikata ni bilo ne duha ne sluha. Seveda sem se iz sindikata takoj izpisal, saj sem bil mnenja (in sem še), da v takem sindikatu nimam kaj iskati. Kdaj ste začeli resneje razmišljati, da bi ustanovili sindikat brezposelnih delavcev? V meni je ta želja živela že pred tremi leti, ko se nas je zbralo šest brezposelnih iz Zasavja. Naš cilj je bil ustanoviti društvo brezposelnih delavcev. Iskali smo podporo tudi na zavodu za zaposlovanje, kjer pa je nismo dobili. Ko sem pred dvema letoma napisal več kot 200 prošenj za delo, dobil pa sem le šest odgovorov (???!), sem o sindikatu razmišljal še intenzivnejše. Le šest odgovorov... Da. Ponavadi je tako, da se vse zaključi, ko jim povem, koliko sem star. Spoznal sem, da bo potrebno nekaj storiti. Sprva sem iskal podporo pri sindikatih, da bi društvo brezposelnih delavcev pri njih delovalo kot nek sindikalni odbor. Prave podpore ni bilo, zato meni in somišljenikom ni preostalo drugega, kot da smo ustanovili iniciativni odbor Sindikata brezposelnih delavcev. Kdaj in kje ste potem ustanovili sindikat in kdo so lahko člani sindikata, ki ga vodite? S pomočjo nekaterih radijskih postaj (Polzela, Prebold, Velenje) sem nezaposlene pozval, da naj se mi priključijo pri ustanavljanju sindikata, ki bo združeval nezaposlene delavce in tiste, ki še vedno iščejo svojo prvo zaposlitev. Kmalu se je prijavilo zadostno število brezposelnih oseb, da smo lahko dan po Miklavžu lani v Slovenskih Konjicah sklicali ustanovni zbor, kjer smo ustanovili sindikat z imenom Sindikat brezposelnih delavcev Slovenije (SBDS) in izvolili predsednika, predsedstvo in nadzorni odbor. V tem času smo pridobili tudi pravno veljavo. V februarju smo (po registraciji) v Ponikvah imeli že prvo sejo predsedstva, kjer smo sprejemali poslovnik dela, ki je vezan na naš statut. Vsebuje dolgoročne in kratkoročne naloge, za katere naj bi se naš sindikat zavzemal in jih uresničeval. Kljub temu, da smo samostojni sindikat, pa smo še vedno pripravljeni sodelovati z drugimi sindikati in tudi s političnimi strankami. Čeprav bi rad poudaril, da imamo v statutu zapisano, da smo nestrankarski in nepolitični sindikat. Kje je sedež sindikata oziroma, kje se lahko prijavijo novi člani? Sedež sindikata je na mojem domu, na naslovu Cesta na zlato polje 6, Kisovec. Za vse morebitne informacije sem dosegljiv na tel.št.: 03 56 71200. Pri meni doma so tudi pristopne izjave. Prijavijo se lahko le nezaposleni delavci (prijavljeni in neprijavljeni) in iskalci prve zaposlitve. Ne morejo pa se osebe, ki so zaposlene. Če pa nekdo v tem času dobi zaposlitev, lahko seveda še vedno ostane član našega sindikata. Dolžnosti vsakega člana so, da spoštuje naš statut, da se strinja s poslovnikom sindikata in finančnim načrtom ter da plačuje letno članarino. Le ta pa znaša za osebe, ki imajo več kot 15 000 in manj kot 25 000 tolarjev mesečnih prihodkov 500 tolarjev, od 25 000 do 40 000 znaša članarina 1000 tolarjev, če ima nekdo od 40 tisoč do 65 tisoč mesečnih prejemkov znaša članarina 1500 tolarjev.Tiste, ki imajo več kot 60 000 tolarjev mesečnih prihodkov, plačajo letno članarino 2000. Če imajo manj kot 15 000 mesečnih prihodkov, so plačila članarine oproščeni. Zbrana sredstva iz naslova vplačanih članarin se bodo v skladu s programom dela razdelile. 60 % se bo namenilo za delovanje sindikata, 20 % za solidarnostni sklad (za pomoč našim članom, tistim, ki soje potrebni), 20 % pa za ustanovitev mreže pravnih oseb. Je članarina vaš edini prihodek? V statutu imamo zapisano, da je eden od možnih virov financiranja tudi donatorstvo. Vendar se bodo dotacije zbirale izključno na solidarnostnem skladu. Upamo, da bomo za nemoteno in kvalitetno delovanje pridobili tudi državna sredstva. Kaj bodo oziroma so poglavitne naloge sindikata, ki ga vodite? Naše naloge so podobne kot v drugih sindikatih, nekatere med njimi pa so vendarle specifične. Našim članom želimo zagotavljati pravice, ki jim pripadajo po zakonih in moralnih normah (pravica živeti dostojno življenje), pogajali in dogovarjali se bomo za izboljšanje materialnega in socialnega položaja članov, dogovarjali se bomo s političnimi strankami, ki imajo izraziti socialni program, opozarjali bomo vlado na nepravilnosti v zvezi s spreminjanjem raznih zakonov socialne, delovno-pravne in pokojninske zakonodaje (slednja je predvsem za nezaposlene diskriminatorna),ustanavljali bomo pokrajinske in občinske odbore, našim članom bomo ponudili tudi pomoč pri iskanju zaposlitve... Koliko članov imate in koliko se jih že včlanilo iz Zasavja, kjer vemo, daje veliko ljudi brez dela? Trenutno nas je okoli 100. Večinoma so to ljudje, ki so stari več kot petdeset let- torej težje zaposljivi. Vesel pa sem, da se število iz dneva v dan povečuje. Žal ugotavljam, da se poleg mene ni včlanil še nihče iz Zasavja (!!!). Menim, da bi se nezaposleni bolj množično včlanili, če v preteklosti ne bi bili že tolikokrat izigrani, prevarani in prepuščeni samim sebi. Opažam tudi, da so vse bolj zaprti vase in apatični. Vsekakor pa je led prebit. Tudi v Zasavju bo. Kaj delate, ko niste predsednik sindikata? Moja družina ima nekaj malega zemlje. Tako, da si pridelamo nekaj hrane. Sicer pa rad poslušam dobro glasbo in pomagam sinu pri mizarstvu. Slika in besedilo Igor Goste trinajstica Marta Hrušovar KAJ Tl JE DEKLICA? Kaj mi je? - Nič mi ni! Srce me boli! Ni še preteklo veliko Save, ko se je dogajal teden boja proti nasilju nad ženskami. In ni bil prvikrat. S plakatov že nekaj časa zre v svet žalosten ženski obraz. Vse bi bilo nekako sprejemljivo, ko bi bil ta in takšen samo na sliki. A kaj, ko je takih obrazov veliko in preveč in težko bi verjeli, da jih bo v kratkem kaj manj - da jih le ne bi bilo več. Res je, da ima nasilje toliko obrazov, kolikor je žensk, ki ga doživljajo. Ob tem je največkrat mišljeno fizično znašanje nad nežnim spolom, nato spolne zlorabe, ki jih je najtežje dokazati in nato še psihično nasilje, ki pa je največkrat nedokazljivo. Ženske, poudarek je na »ženske« in ne »žene«, kot je bilo še vedno pogosto slišati iz medijev, čeprav je zdaj že menda kristalno jasno, da so v boj za pravice žensk šle ženske in ne »le« žene, torej, ženske praznujejo mednarodni dan žensk osmega marca. Letošnje praznovanje je torej mimo. Praznovanje?! - Že, že, pa spet ne... Hudo neprijeten občutek me navdaja ob misli na to praznovanje in zelo močno me spominja na mučenje, kar pomeni, jasno, nasilje. Ko bi bilo ženskam ta dan dano početi le tisto, kar želijo in hočejo, ko bi smele po službi (prost dan je utopija!), imeti popoldan le zase in za svoje konjičke, ko bi vsaj ta dan mogle biti to, kar v resnici so - preprosto ženske in... ...ko bi jim bilo vsaj ta dan prizanešeno z reklamami za enkratne čudovite nakupe, nepozabne počitnice, z vabili na romantične večere ob glasbi in svečah, z vrag si ga vedi kakšnimi čestitkami, povezanimi z vsem, kar vzbuja skomine in buri domišljo, pušča pa obupen občutek nepotešenostL.in nemoči. Ko se, po napornem čezurnem delavniku (nadure se ne plačajo!), izmozgana mimo trgovin dobesedno vleče proti domu, z vrečkami dobrot za svoje, ki želijo praznovati njen praznik, se ji prične vse skupaj zdeti trapasto in izkoriščevalsko. Kakšno praznovanje neki, ko pa bi dala vse na svetu, dajo pustijo v miru občepeti v naslonjaču, z glavo med dlanmi in vsaj za trenutek brez misli. Tistih misli, ki vztrajno vrtajo in glodajo in sprašujejo, kaj bo jutri, pojutrišnjem v loncu, kje dobiti za položnice, kako poravnati vse stroške za brezplačno šolanje in kako »zaflikati« luknjo v družinskem proračunu, ki jo je »njen« praznik še povečal. Mogoče bo dobila rožico in mogoče še kakšno darilce, tako, zaradi običaja. A kaj, ko gre vse iz enega in istega žakla. Luknja je tako samo še malo večja. In se od nekod (kdo ve, zakaj) prikrade občutek, kako zelo se vsi in vse izživlja nad njo. Iz časopisa in revij koketirajo z njo lepe cunjice, kozmetika, da dol padeš, pripomočki za bajne postave, raznorazna eksotična hrana pa še pristna domača kmečka pojedina, ki jo strežejo v »temintem« enkratnem lokalu v čudovitem ambientu in jo bo njej dragi seveda moral popeljati tja, če jo ljubi... ...a, če jo njen dragi ljubi, jo bo razumevajoče pogledal, ko bo videl njen, od utrujenosti in od skomin, zemegljeni pogled. Nežno bo položil njene noge v svoje naročje in ji zmasiral utrujena stopala... To je v teh čudnih časih, ki jih bolj ali manj vsi občutimo, edina pametna rešitev in ob vsem »štukanju« konca s koncem, tudi najlepše darilo za (mednarodno priznan) praznik. Ampak., ja, še en ampak je in sicer, kako dopovedati svojim najdražjim, daje tako praznovanje, kot si ga oni predstavljajo, še eno izmed mnogih nasilj nad ženskami. V razmislek vsem pa tole: letošnjemu letu je vladar Mars, planet ognjevitih energij, kijih (tudi) ženske lahko obrnemo sebi v prid!!! ČESTITKI $estega marca je upihnil 5. lučko vnuk Timotej Močic \t. Trbovelj, osmega mavca pa je upihnil I. svečko Matic M°čic i? Trbovelj. Po tej poti želiva obema največ zdravjcb in otroške razigranosti: mama Zofi in Cveto. Mamicama Mojci in Branki ter atikoma Alešu in Toniju pa lep pozdrav! CN O O CN 00 O CN O O CN 00 O LU cn oč. Q_ it n »rv*t? • {>*»•»*•■* »M ZAeefrnm NAJ SE OTROCI VOZIJO VARNO! Je vaš otrok pripet? (s£) VOIKSVŽAGEN triglav ^ KLIKNITE! In drc**jn KUK ki gn 9l4llt ko prtpoci« vjr^oalni fhi*. »t i •» tataoi tec- poMdtlt clrokn •* otročki wde£ -o ko M«tl toOti« • ir*to! BREZPLAČNA OBJAVA intervju Simona Serneca Rdeče - črno Sredi lanskega decembra je bila v galeriji Jadran v Radečah otvoritev razstave grafičnega oblikovalca iz Radeč Simona Serneca pod nas lom m Rdeče in črno II. Za osvežitev dogajanja nam je Simon Sernec odgovoril na nekaj vprašanj. Kaj se je od takrat, ko sva se nazadnje pogovarjala, zgodilo pri tebi in s teboj? Kot sam veš Je to taka panoga, preokupacija, delo, kjer pač človek po zasavsko dela ves čas. Razvija to ali ono in v teh treh letih se je zgodilo rdeče in črno, čeprav je ta naloga, projekt, star že dvajset let. Načel gaje moj ego in nekako me je nanj spomnil dr. Bernik, položila v usta, fikcijo v idejo, pa gospodična Cvetka Požar, sedanja kustosinja arhitekturnega muzeja - oddelek za vizualne komunikacije. Tako sem rekel, zakaj pa ne in pripravil izbor del Rdeče in črno in belo -lahko bi rekli neki minimalizem - tisto kar je v umetnosti ali kreativnosti bistvo, narediti z malo čim več. Ta razstava zajema dela od leta 1980 do 2000, projekt ali naloga kot razstava pa seje pričel dokaj slučajno, končuje pa se namensko. Prvi plakati so bili delani dokaj slučajno, glede na kliente (MKC, ZSMS in delno SZDL) ter kulturne organizacije, kjer smo poizkušali narediti čimbolje in efektno. Kasneje, v devetdesetih, sem začel delati tudi načrtno - črno belo in kasneje rdeče - črno. To je le naloga, kije bila delana in razmišljujoča v tem minimalizmu, ker konec koncev ena sintaksa govori že od zgodnjih let likovne teorije in zgodovine umetnosti (malo je lepo, minimalno je čisto s čim manj sredstvi doseči čim več). Na tej razstavi so prisotni plakati, ki so delani tudi drugače namensko po 90. letu, saj zaščitni znaki, če niso črno-belo grafično napravljeni tako, kot je potrebno, niti barvno ne morejo zaživeti. Tu je prisotno še vse kar sodi k vizualnim komunikacijam - grafični design - to so prospekti, celostne podobe, vabila, zloženke itd. V tem času se je pri tebi nabralo že kar nekaj nagrad in priznanj za tvoje delo. Katera so to? V tem času je bila to dvakrat selekcija v Tokiu, enkrat v Grafisu New York -Zurich, Trnava -Slovaška, seveda če ne prištevam še BIO -Ljubljana, ZGRAF Zagreb, ki so postale že kar samoumevne. V tem času je bilo poleg projekta Rdeče in črno še precej drugih stvari. Dva plakata s te razstave sta tudi v zbirki v Sarajevu. Si si kdaj zaželel, da bi si jih ogledal? Ko so Francozi te stvari izbrali in smo bili tudi v živih stikih s tistimi, ki so vodili to akcijo, smo bili na tem, da gremo skupaj v Sarajevo. Žal pa se je tako obrnilo, da v Sarajevo nisem šel. Vem pa, da sta dva plakata v stalni zbirki sarajevske univerzitetne knjižnice. S Sarajevom, Vukovarjem in temi akcijami in koledarji sem postal znan tudi v svetu. Kot pravita Janez Suhadolc in Matjaž Vipotnik in drugi, so pač dejstva, facti brutti, saj imam v arhitekturnem muzeju svojih 15 del za zanamce. Stvar le ni tako nepoznana in je med ljudmi, ki smo, pa naj se sliši neskromno, “par šankov prebrnili” v tem slovenskem prostoru v grafičnem dizajnu. Kako ti ocenjuješ grafična bienala pri nas, v Sloveniji? Grafičnih bienal v Sloveniji sploh ni. V Sloveniji je samo industrijski bienale - BIO, kjer pa je, od kar je nova država, tudi tretjino del značaja grafičnega designa. V prejšnji državi je bil BIO kot industrijski design v Ljubljani, ZGRAF kot grafični design in MIKOKRADE v Zagrebu. Sedaj se te stvari spreminjajo, tako, da je v okviru BI A zraven tudi malo več grafičnega designa. Včasih je bil grafični design v okviru BIA samo kot del celostne podobe, ki so se tikale direktno industrije, ekonomije ali industrijskega oblikovanja. Sedaj pa so te celostne podobe plakatov tudi del grafičnega oblikovanja. Samega bienala grafičnega oblikovanja pa pri nas ni, saj še celo naše stalne letne razstave ni bilo že 5 let. Vzrokov ne poznam. Kakšno je tvoje mnenje o industrijskem oblikovanju? Sem grafični oblikovalec, zato mislim marsikaj. Tiste ljudi, ki se ukvarjajo z industrijskim oblikovanjem na nek način občudujem, saj je v družbi kakršna smo mi, zelo težko delati z industrijskim oblikovanjem. Utopija skorajda, a ne? Tako kot poznam to situacijo je kar precej industrijskih oblikovalcev, ki gredo na naše področje. So pa tudi izjeme kot Košir, Žitnik mogoče še nekaj mlajših, ki pa jih ne poznam osebno, vem pa, da delajo. Razlog temu je, da industrijski design zahteva malce drugačne predpriprave kot grafični. Tukaj smo kljub vsemu v neki prednosti in to so dejstva. Mislim, da je naša država in ekonomija, gospodarstvo sploh, mačeha industrijskega oblikovanja. Če mi govorimo o Evropi in teh zadevah, je to “švohizem” in to govorim iz subjektivnega pogleda, kot tudi iz nekih diskurzov s kolegi oblikovalci. To je žalostno. Temu niso krivi ti ljudje, ampak država kot mačeha in ekonomija kot mačeha. V Veliki Britaniji je npr. Tony Blair, ko je prišel na oblast pred leti, celo napravil sekretariat za industrijski design. Pri nas je to utopija, saj pri nas malo vriskamo, ko je BIO, pride gospod Čuk ali kdo drug, pridejo Skandinavci, ki pripeljejo produkte stare nekaj let, naši dajo na svetlo svoje stvari, podelimo nagrade in se gremo industrijsko oblikovanje. Mislim, daje to, po domače povedano -... zelo slabo. T. - Si ■H *ljjgjs|go So dela, ki jih v teh letih nisi imel na razstavi in zakaj ne? To je težko reči, saj so to dela, s katerimi takrat še nisem sodeloval na bienalih in razstavah. To se je zgodilo ravno tokrat, ko sva s kustosinjo izbirala dela za razstavo v ciklus štirih petletk, v takem jeziku, kot ga poznamo, lahko in upam reči, da kar v socialističnem. Tako, če smo hoteli najti kontinuiteto avtorja - del avtorja, oziroma mene, so bila potrebna tudi ta dela, ki niso bila poznana, ker so le neka kohezija v osemdeseta in seveda tudi potem v devetdeseta leta. Kakšna misel razstavam na pot? Ja, to je kar zanimivo vprašanje, ta razstava. V bistvu ni bila namenska in je bila predpremiera pred Ljubljano, Mariborom in Celjem, kjer še ni vse dogovorjeno. Misel o postavitvi mi v začetku ni kaj prijala, saj je že bila izredno močna predpremiera v Zagorju, pa smo vendarle naredili to razstavo. Konec koncev, zakaj ne v Radečah, saj v kraju, kjer živim, me pozna in ve kaj v resnici počnem, le kakih dvajset, trideset ljudi. Poleg tega je bil v Radečah še konec likovno -kulturne sezone. Za tiste, ki jih je zanimalo tudi naše družabno srečanja, so na otvoritvi zaigrali Fake orkestra, ki so nekako komparativni z mojim delom, pa tudi moja generacija in moji prijatelji so. Podobno kot jaz vizualne komunikacije oni razvijajo svojo glasbo. Poleg tega pa je z brezkompromisno muziko v Krškem odprl mojo razstavo tudi Jani Kovačič. Konec koncev pa bi voščil še naprej čimveč kreativnosti, poštenja, samostojnega pogleda v svet, brez nekakih lažnih prerokov, da gremo in razvijamo, dokler imamo še svoj čas in svojo kreativnost. Rudi Špan intervju Salame lepo dišijo Kot že nekaj let, bo tudi letos Zasavčeva salamijada. V znanem gostišču Vidrgar se bodo spopadli letošnji umetniki izdelovanja domačih salam. Za razliko od prejšnjih let, ko je bila sedaj že tradicionalna prireditev na dan 1. aprila bo le-ta tokrat potekala 05. tudi letos. Kako se naredi dobra salama? Imeti moraš domačo vzrejo živali, dober okus in recept, ki je malo drugačen od drugih. Seveda pa je nujno potreben še primeren prostor za zorenje salam in vreme, ki lahko s temperaturami pomaga Miran v krogu družine 04.2002. Na dan 1. aprila je namreč velika noč. Za osvežitev spomina in za priokus po dobrem sem obiskal lanskoletnega zmagovalca na salamijadi, Mirana Kneza iz Briš pri Izlakah. Miran, kolikokrat si že sodeloval na Zasavčevi prireditvi? Lansko leto sem se prvič udeležil vaše prireditve in zmagal. Uspeh me je vzpodbudil, da bom sodeloval narediti dobro salamo, ali pa proizvod spravi v okvire povprečnosti. Držim se tudi pravila, da dobro salamo lahko narediš samo v času polne lune. Salam sicer ne znam delati, vendar mislim, da so potrebne tudi pridne in spretne roke. Kaj meniš, je na tem kaj resnice? Seveda je. Če se človeku ne ljubi delati potem ni pravega uspeha. Če pa nekaj narediš z veseljem, je tudi končni rezultat zagotovljen. Midva z ženo sva oba zaposlena, tako, da je kmetija, ki jo imava, pravzaprav dodatna dejavnost, ki v prostem času zahteva angažiranje cele Kaj pričakuješ od letošnje salamijade? Nameravaš ponovno zmagati? To je še najmanj odvisno od mene. Potrudil se bom. Toda tudi drugi znajo delati dobre salame. Miran med salamami družine. Seveda pa je poleg dela potrebno poskrbeti še za dva otroka (štiri letni sin in hčerka, ki še ni dopolnila dve leti). Kako je sploh prišlo do tega, da si začel izdelovati salame? Nekega dne smo se bratje zmenili, da bo vsak naredil nekaj salam. In tako je beseda »meso postala«. Ko smo pokušali svoje izdelke, smo se neizmerno zabavali in veselili, pa še okusno je bilo. Bomo videli kaj in kako se bo končalo. Če bom zmagal, bom vesel. Če pa ne, se bom poskušal kaj naučiti od tistih, ki bodo letos morda boljši od mene. Znanja ni nikoli dovolj. Med razgovorom je Miranova žena postregla z domačo salamo in klobaso, ki sicer ne bo predmet ocenjevanja na salamijadi, dobra pa ni bila zaradi tega nič manj. IVUI.Š. VABILO NA SALAMIJADO Vse že prekaljene razstavIjalce domačih salam obveščamo in hkrati vabimo na ZASAVČEVO SALAMIJADO. Glavna pravila za sodelovanje na salamijadi so enostavna in lahko pomnljiva. Salamar se naj najprej prijavi, prijavnice bodo izhajale v skoraj vseh številkah Zasavca tja do marca. Zavezati se mora, da je salama njegov izdelek, lahko pa prijavi več različnih vzorcev. V ocenjevanje predloži za vsak vzorec po eno salamo. Vse to naj bi opravili do 4.aprila. Vzorce salam sprejema oseba, ki z ocenjevanjem nima nikakršne povezave in ne vpliva na ocenjevanje. Člani komisije nikoli ne vedo čigave vzorce ocenjujejo. Prijavljam se na 3. Zasavčeva salamijada, ki bo 5. aprila v Gostišču Vidrga V ocenjevanje prijavljam naslednje število salam: Ime in priimek: Naslov: Telefon: ZAVASZE13LETPOSLOVNI IMENIKI SLOVENI JATEL^ RUHEKSIMM Tel.: 01/436 53 90, fax: 01/436 85 20, www.rumenestrani.coni I N T E R MARKETING AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32,1411 Izlake Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828 \MALKER MARN, s.p. /£, &&K ___ Vransko 18/b Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN AAONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI avtošver LECHLER Marko Zmrzlak s.p., Zupančičeva 13a -kleparstvo-ličarstvo 1410 ZAGORJE, e-mail:avt05ver@siol.net -avtovleka -avtostekla Tel.: 03/56 68 705, fax: 03/56 68 704 GSM: 041 /332-073, GSM: 041 / 716 447 - popravilo avtoplastike DELOVNI ČAS: pon. - pet. od 8. do 17. ure, job. od 8.-12. * za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel. 56-26-466 odpiralni čas: od 7.00 do 19.00 ure. DEKOR, Obrtniška ulica 19, Trbovlje, tel. 56-21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12,00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij_______________________ ART OPTIKA d.d Poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel. 03/56-21-253 poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje Rudarska 21, tel. 03/56-29-041 'Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe 4 Športna in sončna očala 4 Drobna usnjena galanterija OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE INFORMACIJE: 03-56-64-250 040/267-411 ta firbčna DRAGO BUTJA: »NAJ LE ŠE TRAJA« SREDA-Vsakdanja rutina se prične brez zajtrka ob pol sedmih, z vožnjo v Zagorje, postankom na sedežu firme na jutranji čaj in izmenjavo informacij, nato v Trbovlje, čisto na konec, v Gabrsko. Zanimivo, kako se v teh letih nisem naveličal vožnje v službo. Ko se pogovarjamo o raznih novotarijah v zaposlovanju, kot so atipične oblike dela, si težko predstavljam delo na domu, zdi se mi, da se zjutraj moraš odpeljati v službo-konservativec pač. V pisarni je že živahno. Koledar nas neusmiljeno priganja, do petnajstega maja ni več prav daleč. Za ta dan pripravljamo zelo pomemben dogodek promocijske narave. Ker bo program vrhunski, sodelovale bodo tudi skupine iz tujine, je treba stvari pač pravočasno pripraviti in jih uskladiti tudi protokolarno. Sestanek in intenzivna debata z najodgovornejšimi pripravljavci programa pokaže, da bo treba nekoliko dregniti v prvotno zamišljen koncept, ugotovimo tudi, da moramo navleči na kup še dodatno gradivo in literaturo. V lepo sprintane delovne programe vnesemo popravke, prevzamemo vsak svoj del obveznosti in se lotimo telefonov. Okrog opoldne kratek skok v Celje po neka gradiva. Iz Gabrskega se v Savinjsko dolino odpeljemo čez hrib, ker mi je ljubše vijuganje med smrekami, kot drenjanje čez Trbovlje, Hrastnik in Laško. Kljub temu, da sem te zasavske hribe prevozil in v zadnjih desetih, petnajstih letih tudi prehodil po dolgem in požez v vseh letnih časih, se mi vedno znova zdijo lepi in zanimivi. Je pa res. da se na savinjski strani po barvnem navdihu bolj pozna, da je pomlad blizu. Več sonca in prepiha je na oni strani. Pozno popoldne po službi se z Zvonetom odpeljeva v Radeče pogledat dvorano in oder Doma kulture; v petek namreč tam nastopa izlaška gledališka skupina. Odra še ne poznamo, pa je treba videti, ali je dovolj lučarije in kaj bo še treba pripeljati s seboj. Naletiva na prijazen sprejem, ogled je hitro opravljen in ob sedmih sva že doma. ČETRTEK-lmam dopust, ker v službi ni nič posebnega. Lotim se pospravljanja kleti, ker toplejši vetrovi napovedujejo spomladanska dela okrog hiše, pa je treba najti in pripraviti orodje. Od vsega tega dela ima še največ veselja psica, ki navdušeno sodeluje in vlači stare kartone okrog vogalov. Pozneje se spomnim, da bi mi v službi prav prišli neki podatki o Irski, pa se jih spravim iskat po internetu. Tu mi je v veliko pomoč sin, ker moja tehnika uporabe računalnika spominja na slinjenje tintnega svinčnika in bi brez pomoči podatke hitreje dobil, če bi zanje poprosil po klasični pošti. Z večjim veseljem se lotim branja teksta nove igre, ki jo bomo danes na bralni vaji pričeli pripravljati za jesensko zimsko sezono. Tekst obljublja odlično komedijo, zahteva pa hudo dinamiko, torej bo treba resno delati. Režiser napoveduje kakšnih petinštirideset do petdeset intenzivnih vaj do premiere. Ekipa se tega ne ustraši, kljub dolgoletnemu preganjanju po odru se zdi, da vedno raje nastopamo, in kar vleče nas k zahtevnejšim izzivom. Skupina je zelo heterogena, po starosti, poklicnih profilih, konjičkih, pa se vendarle odlično razumemo in dopolnjujemo in se ob tem imenitno zabavamo. Toliko anekdot in smeha je v takšnem kolektivu, da ga je dovolj za kompenziranje vsakdanjih tegob. Kdor nikoli ni poskusil sodelovanja v takšni skupini, ne ve, kaj je zamudil. Naj le še traja. PETEK- Petkov »šiht« hitro mine, tudi zato, ker dobimo obisk iz tujine. Treba jim bo pokazati nekaj obrtnih con, pa grem z njimi v Kisovec in Toplice. Ob pol treh se dobimo člani težaške ekipe igralske skupine pred izlaško dvorano in natovorimo kulisarijo. Na srečo jo je za tokratno sceno le za kombi. Spomnim se časov, ko smo morali naložiti kamion. Ob sedmih zvečer pred polno radeško dvorano odigramo že šestnajsto uprizoritev naše pokopališke komedije. Napetost in trema sta nekoliko večja kot običajno, ker sedi v dvorani ocenjevalec. Če se bomo dovolj dobro odrezali, bomo junija nastopili v finalu Linhartovega tekmovanja amaterskih gledališč. Predstava teče dokaj dobro, odziv publike se opazno stopnjuje. Ob večerji nas ocenjevalec zelo korektno in strokovno opozori, na po njegovem, vse dobre in šibke strani igre. Kar težko bomo čakali uradne ocene. Dnevnik ureja Igor Gošte Drago Butja, ljubiteljski dramski igralec in občasni Valvasor. lepa Je narava Viburnum - brogovita Brogovite veljajo za obsežen rod vedno zelenih in listopadnih grmov, redkeje manjših dreves. Sama uporaba in lastnosti se spreminjajo od vrste do vrste. Cenjene so predvsem zaradi lepega listja, jesenskih barv ter različnih cvetov, plodov in zanimive rasti. Vedno zelene vrste sadimo v polsenco na kisla, prepustna in zmerno vlažna tla. Listopadne vrste pa lahko sadimo na sonce ali v senco; nekatere vrste hočejo kisla, druge apnena tla. Viburnum rhytidophillum - grbastolistna brogovita je vedno zelen grm z močno rastjo. Grm se razraste do 4 m. Lahko ga po potrebi krajšamo, čeprav zimzelene vrste ni potrebno obrezovati. Pogosto ga polomi sneg, takrat polomljene dele odrežemo, sama rastlina pa se bo uspešno zarasla. Grm izvira iz Kitajske. Njegova posebnost so po površini zgrbani in podolgovato eliptični listi, ki so na zgornji strani temno zelene barve, spodaj pa svetlo sive. Jeseni se delno vijolično obarvajo. V poletnih ali zimskih mesecih se rastlina zavaruje pred sušo in mrazom tako, da povesi liste navpično proti tlom. Tako zmanjša transpiracijsko površino ter se zavaruje pred izsušitvijo. Belo rumeni cvetovi se pojavijo maja, junija v velikih ploščatih socvetjih, ki se razvijejo že jeseni in so rjavo žametasti. Po oploditvi cvetov se pojavijo sprva rdeči nato črni plodovi. Rastlino je primerno saditi v nekoliko zavetrno lego, saj ji lahko škoduje zimsko sonce ali poletni ožig. V vrtu jo namestimo tako, da jo ne bodo motile ostale rastline, da bo lahko razvila lep habitus. V nasprotnem primeru so veje razpotegnjene in neenakomerno obraščene ter z lahkoto podležejo obtežitvi s snegom. Poleg grbastolistne brogovite pa poznamo še ostale znane predstavnike te družine: Viburnum opulus ‘Sterile’ - snežna kepa, cveti v maju in juniju. Vsi cvetovi so sterilni, sprva Sažo Taškar s.p. Ulica talcev 1a 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013 beli, nato rožnati, združeni v okrogla kepasta socvetja. Pogosto se zgodi, da se pod samo težo povesijo, kar je normalen pojav. Pogosto jo uporabimo kot samostojno stoječo grmovnico. Zelo znan predstavnik vrste opulus je tudi ‘Mariesii’ var. tomentosum. To je srednje velik grm iz Kitajske in Japonske. Zanj značilne so vodoravne veje. V jeseni se listi obarvajo vinsko rdeče do vijolično. Maja in junija se pojavijo beli sovršni cvetovi, ki v celoti pokrijejo rastlino. Grm je primeren za posamično saditev. Viburnum lantana - dobrovita je večji grm iz Evrope. Pogosto ga lahko najdemo v naših gozdovih. Beli cvetovi se pojavijo v maju. Plodovi so najprej rdeči, nato črni. Plodovi niso užitni. Užitje plodov lahko povzroči hude prebavne motnje, ki se lahko končajo s smrtjo. Uživajo jih le predelane. Seme plodov lahko uporabimo kot kavni nadomestek. Les je težek in žilav. Uporabljajo ga v strugarstvu za izdelavo palic, pip, pet za obutev in za čevljarske klince. Družino brogovit že dolgo uporabljajo v najrazličnejših zasaditvah. Zato lahko v drevesnicah najdete veliko izbiro teh starih, a še vedno zelo priznanih vrtnih rastlin, ki so tudi cenovno dosegljive vsakemu ljubitelju. Besedilo in slika: Sašo Taškar - načrtovanje in urejanje vrtov - svetovanje • obrezovanje dreves - urejanje grobov - izdelava vodnih objektov AKCIJA MOJ ZDRAVNIK V LETU 2002 Ponosni smo, daje Moj zdravnik postal vseslovenska akcija, da iz leta v leto narašča število sodelujočih medijev, število glasovalcev in interes strokovne javnosti. Hkrati pa se zavedamo, da je akcijo potrebno stalno nadgrajevati, da bo kar najbolj zadovoljila interese vseh, ki v njej aktivno sodelujemo. Glasovanje in izbor Izbiramo tri kategorije zdravnikov primarnega zdravstva; splošnega zdravnika, ginekologa in pediatra. Med njimi bomo izbrali zmagovalca "Moj zdravnik". V primeru, da glasovalci ponovno izberejo zdravnika/ co, ki je bil/a izbran/a v preteklih letih, prejme le-ta častno priznanje, naziv "Moj zdravnik" pa drugoizbrani zdravnik/ca. Glasovanje seje pričelo S.januarja in bo trajalo do 2Lmarca 2002. in sicer tako, da izpolnete spodnji kupon in ga pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Nagrade Med vsemi prispelimi kuponi bomo vsakih 14 dni izžrebali enega nagrajenca, ki bo prejel polletno naročnino na revijo Viva, vsi glasovalci pa so vključeni v zaključno žrebanje za 20 praktičnih nagrad in tri glavne nagrade, kijih prispeva Meblo Top, tapecirano pohištvo d.o.o., v vrednosti 100.000 SIT, 75.000 SIT in 75.000 SIT. Tokratni nagrajenec, ki bo pol leta prejemal revijo Viva, je Anej Zakonjšek, Kidričeva 2, 1410 Zagorje ob Savi. KUPON • */' A Glasujem zate Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika ........f' . Mojo ginekologinjo ali ginekologa t\*=£t MUm Mojo pediatrinjo ali pediatra KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA. Izpolnjene kupone pošljite na naslov: jjHIHSHI mA ir Ji Najboljša ponudba RENAULT GLAVNI PRI VARNOSTI - Socotax_______________________________________ • S00'0002IJ.bobn2{9 ^SUJGUlalfG A92G L3p|lGU0 A0SI|0 |<3fGLG|<0|l SUSUJKG1 SfSLGlžG Oq 8 |Gf SS UOAj BEMVnn fEll/IIK 5005 SAMO DO 31.3.02_____________________________________________________ bobnsjj S9 Aosj|9 x qiSG|2| ALUMINIJ Pot na Jez 12,1433 Radeče Tel.:03/ 56 87 820, faks:03/ 56 87 822 GSM: 041/616 702 Izdelava in montaža ALU okna, vrata Predelne stene Vetrolovi Zimski vrtovi Steklene fasade Zasteklitev balkonov Jeklene konstrukcije s steklom Steklarska dela KVALITETNA IZDELAVA, UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI. Trg revolucije 8/b Trbovlje, ____ SLOVENIJA Tel.: 03/56 31 830 siko j a kufis tizi. pams STOŽI! VELJA ZA PNEVMATIKE HANKODK (LETNE IN ZIMSKE M + S) D D RAZPRODAJE Pridite in se prepričajte. Na zalogi tudi vse dimenzije letnih pnevmatik različnih proizvajalcev: Sava, Goodyear, Uniroyal, Eurotec, Barum, Vokohama, Semperit, Pirelli,... in še in še!!! Aluminijasta platišča po zelo ugodnih cenah za vse tipe vozil. Informacije: Tel.: 03 56 31 830, 03 56 31 831 GSM: 041 704 663 E-mail: jurij.plevcak@siol.net PON-PET 8h - 12h in 13h - 17h SOBOTA 8h - 12h zdravstvena tema Odgovor na deveto nagradno vprašanje, kako se bomo izognili bolečini v križu in stresu pri spolnih odnosih je bil, da če se bomo pogovorili s partnerjem, se naučili poti do lajšanja bolečin in se navadili najti ugoden položaj. Tako sta odgovorila tudi dva naša braka: Alojz Bizjak, Golovec 40, 1420 Trbovlje in Dušan Grošičar, Trg Franca 2 b, 1420 Trbovlje. Oba prejmeta po eno vstopnico za kopanje v Zdravilišču Laško, ki jo dobita po pošti. Čestitamo. Višja fizioterapevtka Majda Anžin iz Zdravilišča Laško pa je tokrat nekaj več napisala o zgradbi in delovanju hrbtenice. HRBTENICA Oblika in struktura vretenc sta v različnih odsekih različni Zgradba hrbtenice Če želimo razumeti, kaj povzroča bolečine v hrbtenici, se moramo najprej seznaniti z načinom njenega delovanja. Naši bolniki in gostje, ki obiščejo Šolo proti bolečini v križu v Zdravilišču Laško, se na prvi uri predavanja seznanijo, kako deluje hrbtenica. Mnogi avtorji hrbtenico primerjajo z elastično sklepno palico, z bambusovo palico, ali da hrbtenica deluje kot veriga na kolesih. Če teče pravilno, lahko vozimo vkreber, skozi mesto, ali po ravnem brezskrbno poganjamo kilometre in kilometre. Če pa skušamo voziti z verigo, ki ima več členov pokvarjenih ali negibnih, imamo težave. ZGRADBA HRBTENICE Hrbtenico sestavlja 32 do 33 vretenc. V vratu jih je sedem in podpirajo glavo.V prsih je dvanajst vretenc, ki gredo skozi zadnjo steno prsnega koša. Na vsako od njih je pripet par reber. V ledvenem predelu je pet vretenc. Ta del je najbolj obremenjen pri dvigovanju bremen. Temu sledi križnica, kjer je pet zakrnelih vretenc in trtica iz štirih med seboj zraščenih vretenc. Vretence je sestavljeno iz telesa in loka vretenca, iz malih medvretenčnih sklepov ter zadnjih in stranskih trnastih odrastkov. Višina telesa vretenc se veča od tretjega vratnega do petega ledvenega vretenca. Telo vretenca in loki vretenc tvorijo hrbtenični kanal, v katerem poteka hrbtenjača, ki je pomemben del osrednjega živčnega sistema. Skupaj z drugimi živci omogoča prenos živčnih impulzov za delovanje mišic, za občutke dotika, bolečine, toplote, mraza in položajev udov. Hrbtenjača ne poteka po celotni dolžini hrbtenice, marveč se konča v zgornjem delu ledvene hrbtenice, nato pa hrbtenica vsebuje le še navzdol potekajoče korenine hrbteničnih živcev, ki jih imenujemo konjski rep. Hrbtenični živci so parni in izhajajo iz hrbtenice na ustreznih ravneh. Zgornja in spodnja kostna plošča telesa vretenc je pokrita s tenkim slojem hrustanca, z elastičnim, vendar trdim tkivom, ki služi kot varovalna prevleka proti obribanju spodaj ležeče kosti. Blažilec med dvema telesoma vretenc je MEDVRETENČNA PLOŠČICA, ki jih je triindvajset po celotni hrbtenici in blažijo vpliv zunanjih sil, ki delujejo vzdolž hrbtenične osi in deluje kot kroglični ležaj pri upogibanju in sukanju, prenašanju bremen in skakanju. Medvretenčne ploščice so sestavljene iz fibroznega obroča in pulpoznega jedra, ki se v 80 % sestoji iz vode in se fizikalno obnaša kot vodna blazina. Pred rojstvom in prva leta po rojstvu se medvretenčna ploščica prehranjuje s pomočjo krvnih žil. Po četrtem letu se medvretenčni disk prehranjuje z difuzijo. Pri obremenitvi se snovi in tekočina izrinejo iz diska, pri razbremenitvi pa disk ponovno vsrka snovi. Samo z enakomernimi spremembami se obdrži črpalni mehanizem v medvretenčnem prostoru v delovanju. Zato je gibanje in pravilna telesna drža pogoj pravilnega delovanja medvretenčne ploščice in s tem hrbtenice. OBLIKA IN GIBLJIVOST HRBTENICE Hrbtenica je dvakrat ukrivljena in ima obliko dvojne črke S. V vratnem in ledvenem predelu je ukrivljena navzpred, v prsnem in križnem navzad. Te krivine se postopno izoblikujejo že pri otroku s kontrolo položaja glavice in s stojo. Če pogledamo človeka od spredaj, je hrbtenica običajno ravna, v isti ravnini pa morajo biti rami, kolki, kolena in stopala. Najbolj gibljiva je hrbtenica v vratnem in ledvenem predelu, saj vrat skrbi za gibanje glave, ledveni del pa za upogibanje in sukanje trupa. Križnica pa je spojena z medeničnimi kostmi, kar omogoča hojo. Zaradi oblike vretenc se telo lahko bolj upogne naprej kot nazaj. Najbolj gibljivih je zgornjih sedem vretenc. Posamezni hrbtenični sklepi nimajo velikega obsega gibljivosti, medsebojno povezani pa omogočajo veliko gibljivost hrbtenice: dovoljujejo upogibanje navzad, sukanje ali pripogibanje naprej, npr. pri dotiku prstov na nogah. Na gibljivost hrbtenice vpiva več dejavnikov. Med njimi so pomembni: starost, spol, konstitucija, razgibanost in drugo. ENAJSTO NAGRADNO VPRAŠANJE Koliko medvretenčnih ploščic ima hrbtenica? Odgovore z izrezanim vprašanjem pošljite na naše uredništvo do 28.marca. Zdravilišče Laško dvema, ki bosta pravilno odgovorila, poklanja po eno vstopnico za kopanje v njihovih bazenih. Še nekaj misli, ki jih je zbrala Majda Anžin: *Ker hrbtenico premalo poznamo z njo slabo ravnamo. ‘Žirafe so od nekdaj imele vratove daljše kot gazele, ljudje pa smo vsi podobni, kakor dve grbi od kamele. Uredil Igor Gošte ZA(JE)BAVUA m. JE Ml MEODVISMO-UilHORISIltiro-SATIRIČMI USI IM IZHAJA KOT PRHOfiA •a.ZAEMKRAT.LETMIK lsf.6, FEBRUAR 2002 MLD GtMUtM IM MORCtM Jt SAMO KORAK. IM TA KORAK SMO STORILI Ml ... ONI so nam včeraj obljubljali ŠVICO. Verjeli smo jim. Zato |>a danes Ml švicamo www.mazda.mms.si jemo rifcbletnico, 10 odstotkov! r» -* Ob deseti obletnici uradne prisotnosti Mazde na slovenskem trgu smo vam pripravili posebno presenečenje: 10 % popust za naše jubilejne modele Mazda 323F. Tako boste Mazdo 323F l,4i Evision lahko odpeljali za 2.792.100 tolarjev. Mazdo 323F l,6i Ezdusive za 3.109.900 tolarjev in Mazdo 323F l,6i Evision pa za 3.405.000 tolarjev. V vseh modelih je tudi odlična oprema: ABS, 4 varnostne blazine, klimatska naprava, električno nastavljiva ogledala, električni pomik stekel in centralno zaklepanje. Zato zoom-zoom do vašega najbližjega prodajalca z vozili Mazda! VSA VOZILA IZ AKCIJE SO LETNIK 2002 Akcijski cenik "10 obletnica Mazde" Letnik 2002 MPC (SIT) Popust (SIT) Akcijska MIPS (SIT) 323 F 1.3i Evision 3.109.900 317.800 2.792.100 323 F 1.6i Exdusive 3.450.400 340.500 3.109.900 323 F 1.61 Evision 3.790.900 385.900 3.405.000 Premacy 2.0 AT 5.107.500 1.248.500 3.859.000 626 DUD 5VTE Evision 4.630.800 458.540 4.172.260 MAZDA: zaloga vseh novih modelov USLUGE: servisiranje, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent a car,.. PRODAJA: novi modeli, staro za novo, cenitve, odkup po eurotax - u + (100.000 SIT - 150.000 SIT) DARILO AVTOHIŠE OBIŠČITE NAS, VAS PRIČAKUJEMO Http: www.avtohisa-krzisnik.si E-mail: avtohisa.krzisnik@siol.net mazoa Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHISA KRŽIŠNIK Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. Ure; sobota: od 9. do 13. Ure tH mazoa Če ste preresni, zndriani ali v teiave zakopani pa radi se od srca bi nasmejali, tu smo mi. „ZA(JE)B AVLJ AČ„ za vaše razpoloienje poskrbi... Če nas naročite se dobre volje ne znebite ter na dom nas garantirano in redno dobite. „ZA(JE)BAVLJAČ„ JE PAST TISTIM, KI PIZDARIJE USTVARJAJO IN LAST ONIH, KI NANJE OPOZARJAMO! Po mnenju Ministrstva za kulturo RS sodi „Z AJEB AVL J AČ„ (še vedno) med proizvode, ki ___(še vedno) niso oproščeni temeljnega in (p)oaebnega davka na pameti! NEPOSREDNO IZ !! PARLAMENTA!! * ♦ v * DOHODNINA Bajuk je neko leto bil, Drnovškovi vladi letos, v poduk. Davčna uprava reveiem dohodnino v dveh delih deli. Razumljivo! Saj tisti, ki na denar navajen ni, se pokvari, če vse naenkrat dobi! Mejisto GOLAŽ Janez Drnovšek se za mnenje volilnega telesa ne boji, saj volitve državne, bodo šele čez leti dve ali tri. Direktor Za(je)havljačcv: Peter RAVNIKAR Glavni urednik Za(je)bavljačev: Mojmir MAČEK Idejna predloga, tekst: Anton Š U T A R -Mefisto A((n)orizme 'spenala strelata: Vlado POREDOŠ - Porlek & Peter MOTNIKAR-Maverick Karikatura, foto, fotomontaža, računalniški prelom, tekst in detektoriranje: __________Jože O V N I K - Pcrkmandeljc _ KJE pa VAS ZA( J E) BA VLJ AČ žuli? Kaj vas spravi do besnila? Carinik na Slovensko - Avstrijski meji z Vugoslovenskim naglasom! _________________FcrkmmdcljC_________ . NEPOSREDNO IZ SLOVENSKE !!RK CERKVE!! *U+P*0+K*0+J*I+T*E+V res, da slovenski metropolit in duhamorni vodnik slovenske krščanske cerkve, dr. Franc Rode, odhaja v Rim zaradi malenkostnih popravkov okoli njegove invalidske pokojnine? Je, res. Je res res. In, da bi pretental komisijo, bo v rokah držal ZlatO palico!! PerbtuindeljC Za vse napake, bodo žrtve občinski veljaki, LDS-ovi svaki, jesenski grobarji, očetovih zmot. _________________Mefisto _______________ ~~~ TK£3LA 3Z JZ iac(ic. in LUBLANA - EMA 2002; Meni se zadnje čase vse tako zdi, da pri nas imamo jajca že prav vsi. Celo, ko EMA »Sestre« gosti, ob glasovanju Miša Molk _________jajčno omleto iz njih naredi.___ SALTO MORTALE I Nekoč so ob državnih praznikih odpirali tovarne, zaposlovali nove delavce in napovedovali delovne zmage. To je bila zgolj socialistična propaganda. Dandanes vsak dan zapirajo tovarne, odpuščajo delavce in napovedujejo še slabše čase. Kako lepo bi bilo, če bi to počeli le ob državnih praznikih. SALTO MORTALE II. Nekoč se je delalo, odrekalo in gradilo. Vse za socialistično domovino. Sedaj je v nacionalnem interesu razprodaja, za zdravo kapitalistično ekonomijo.__________ ČLOVEKOVE PRAVICE ZDA poročila o kršitvah človekovih pravic sploh ne pripravljajo, zelo radi pa delijo lekcije drugim. Kaj vem zakaj je tako? Morda tam čez sploh ni kršitev človekovih pravic ali pa jih je toliko, da vseh ni mogoče napisati in zaradi doslednosti, da ne bi kaj pozabili ali izpustili, rajši ne napišejo nič. Glede njihove zgodovine pa vemo, da imajo s kršenjem človekovih pravic toliko izkušenj, da so za ocenjevanje te vrste deliktov zagotovo pravi naslov za delitev nasvetov in branje levit ostalemu svetu._____________________________________ ELASTIČNA NORMALNOST Kar je za nekoga neprebavljivo, je za drugega lahko popolnoma v redu in sprejemljivo. Problem nastane šele, kadar nekdo sprejemljivo vsili drugemu v neprebavljivo. Takrat lahko postane nekaj, kar je osebno povsem sprejemljivo, za javno mnenje pa v trenutku postane neznosno smrdljivo. Mefisto_________________________ HODIL JE NA SESTANKE -DA SE JE NASPAL... Mene ima da bi te! Le povej mi še prej ali si fant ali dekle! m#/« BOGOVI IN LJUDJE Zanimivo je opazovati naše politike. Polni samih sebe se šopirijo na domačem dvorišču, kot kakšni naduti petelini ali še bolje, purani. Mnogo izmed njih seje v desetih letih iz sočutnih tovarišev spremenilo v nadute gospode. Le malo je takšnih, ki so v zadnjih desetih letih zasedli pomembne položaje na ravni države. Slednjim človek ne more očitati napuha, saj so se ga navzeli od svojih, na oblasti nepogrešljivih kolegov. Čeprav med starimi in novimi stolčkarji ni velike razlike v starosti in torej ne moremo govoriti o tipični zamenjavi generacije, gre stvar bolj ali manj po načelu; “Kakršen oče, takšen sin!” Sarkazem, kije prisoten v zadnji vladajoči dinastiji slovenskih politikov je zaskrbljujoč. Kaj drugega pa je, če ne sarkazem, dejstvo, da vlada zapravi 9 miljard tolarjev za razkošno vladno letalo v posmeh 14% revežev za katere vlada ve, da obstajajo. Istemu procentu revnega prebivalstva se oblast veselo posmehuje ob nakupu dobrih 29 milijonov vrednega mercedesa S 600 L. Rupel, Grizold in Janša, so še prav posebni kujoni. Ko so pred nekaj dnevi na TV Slovenija zagovarjali svoja stališča za vstop v NATO, so svoje sogovornike, ki so zagovarjali nasprotno stališče obravnavali, kot debile, ki nimajo pojma kaj je za Slovence dobro ali slabo. Ob gledanju obnašanja in poslušanju izjav svete trojice mi je prišlo na misel, da za čisto navadne butce nimajo samo svojih sogovornikov ampak tudi mene - in vse tiste Slovence, ki si privoščijo •Misliti drugače, kot njihova blagorodja. Vse skupaj je prej mejilo na nastop diktatorjev, kot pa na demokratično izvoljene predstavnike ljudstva. Na opozorila negativnih posledic za Slovence ob vstopu v NATO se niti slučajno veselo, cinično smejoča, triperesna deteljica ni zamislila in Poskušala resno, z argumenti, ovreči skepso nasproti sedečih sogovornikov. Po zaključku oddaje meje spreletelo, da se zagovorniki vstopa v NATO tako bojijo za lastne riti, da je edini možni razlog za vstop v zvezo NATO očitno zaščita njih samih, dočim jim je interes ljudstva malo mar. Le pred kom bi se radi zaščitili? Pa menda ja ne pred lastnimi volilci. Je že res, da so bogovi od nekdaj vladali ljudem, je pa tudi res, da so ljudje ali ljudstva bogove menjali če z obstoječimi niso bli zadovoljni. Mefisto PerkmandeljC ®§IM§ IVO S M i.iisci: V prometni nesreči sta pičila Zagorjan in Trbov’c... Oba ponudil Zagorjanu. Ta jo stavi na usta in, še vedno pod 'vstopita iz svojih razbitin, se sumljivo spogledata, ko pravi pritiskom zadnjega dogodka, parkrat močno cugne -• rbov’c: “Jan’č. Ne bova se prepirala gdo, daje kriv, a ne!? dodobra načeto flašo zdaj ponudi Trbovcu. Da bi tudi on Midva bova to lepo rešila v duhu dobrososedskih odnosov, potegnil s kraja ... A Trbov’c hladno odvrne: “Hvala, nebi. Greva nekaj popit!” ... In sta šla. Do prve trgovine, kjer je Čakam napolicijo!!” lrbov’c kupil steklenico domačega žganja, jo odprl in PerkmandeljC Ritki dveh slovenskih poslancev, ki sta iz razumljivih vzrokov želela ostati anonimna, po desetih letih parlameditiranja v poslanski menzi... FOTOGRAFIJA SINDIKALNE MALICE IZ L. 1988 V NEKI TRBOVELJSKI FIRMI, KI JE ŠLA PRED KRATKIM „V STEČAJ . Na zadnjih olimpijskih igrah je bila med našimi smukačicami najhitrejša, tekačica Petra Majdič ... Mefisto TO NI MOJE DELO V PRIHODNJIH DNEH BO IZ ZAHODA PRITEKAL NAD NAŠE KRAJE CIKLON POVEČANIH NEUMNOSTI. VETROVI SE BODO SPUŠČALI NA VSE STRANI. POLJE VISOKEGA KRVNEGA TLAKA BO STAGNIRALO PRED IZLOŽBENIMI OKNI IN MALIMI EKRANI. SONČNO IN VEDRO BO SAMO V VIŠINAH NAD 25006. PRIČAKOVATI JE, DA SE BO GOSTA POLITIČNA MEGLA RAZBILA NA GREBENU ANTIINFLACUJ E... (točapress) RADIJSKA PREDIGRA M' 7 Mr'4 Na enem od zasavskih - ^ sodišč sodnica vpraša obtoženca: ia\ » Ali ste vlamljali sami?,, „ Sam, gospa, popolnoma sam. Veste, v partnerskih poslih človek nikoli ne ve, ako ima opravka s poštenimi ljudmi ... Perkmandelj C To je zgodba o štirih ljudeh z imenom Vsakdo, Nekdo, Kdorkoli in Nihče. In jasno, enkrat se primeri, ko je najmanj treba, da je bilo potrebno postoriti sila pomembno delo. Vsakdo je bil prepričan, da ga bo Nekdo že opravil. Nekdo bi ga sicer res lahko — a je na koncu le Nihče poskrbel za vse. To je izvedel Nekdo in bil zaradi tega sila jezen, zakaj to delo bi lahko, po njegovem, opravil tudi Vsakdo. Vsakdo pa je seveda mislil, da to delo lahko opravi le Kdorkoli. No, na koncu pa je bil, kot že vemo, samo Nihče tisti, ki je postoril vse, kar bi moral storiti Kdorkoli. Konča se naša zgodba tako, da je Vsakdo krivil za to Nekdo kako je lahko Nihče opravil delo, ki bi ga lahko opravil Kdorkoli ... Avtor neznan Ikako lepa je naša domovina se zaveš šele, ko jo prekopavajo"! Orlek Za nekatere pisune bi bil« bdie, akt bi ostali nepismeni! ZADNJICA pOrlek Prijatlji! Obrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žilo, srce razjasni in oko, ki utopi, vse skrbi, v potrtih udih up budi! Komu narpred veselo zadnjico, sestre! črno začep't! Bog našo nam deželo, Bog živi nam ves moški svet, „Scstre,, vse, kar nas je sinov sloveče matere! V sovražnike'z oblakov rodu naj naš'ga trešči grom; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom; naj /drobe njih roke si spone, Id jih še teže! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v ude sežejo, de oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last! Bog živi vas Slovenke; prelepi, žlahtni pušeljci; ni takega mladen'ča, ko naše je krvi fante; naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! Mladen'či zdaj se pije Zdravljica naša, za vaš ud; ljubezni domačije noben naj vam ne usmrti stud; ker zdaj vas kakor nas, ga srčno branit kliče čas! Nazadnje še, prijatlji, ku?rce zase vzdignimo, Id smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo; d6kaj dni naj živi vsak, kar nas takih je ljudi Dr. Fak FQk Pred vami stoji poročna fotografija dveh zasavskih politikov. Na Vas je samo, da odgovorite katerih. Pravilne, predvsem pa najbolj duhovite, odgovore pošljite v roku enega tedna na uredništvo ZASAVC-a. Izžrebanemu nagrajencu sledi T-shit majica z logotipom Perkmandeljca. Vsi odgovori bodo objavljeni! P.S:(Fotokoplranl taloni ne bodo upoštevani!!!!) IME: priimek!..................................... ULICA, HIŠNA ŠT:............................. KRAJ, POŠTNA ŠT: ..... " ............... ~ NEPREKLICNO IN PRI POLNI ZAVESTI IZJAVLJAM, DA STA NA POROČNI FOTKI: IN M Obkroži željeno velikost majice: L XL XXL ZAsJČlBAVUAČ **** V TEH ČASIH JE RES TEŽKO BITI ZABIT. SLEDE NA KONKURENCO ... PerkmandcIjC Najnevarnejša slovenska bolezen je “foušija”. pOrlek — i || # V ENI OD PREMNOGIH ZASAVSKIH MESNIC ŠE VEDNO VISI NAPIS: „MESO JE IZKLJUČNO SLOVENSKEGA POREKLA!!,, imvniiMi! PerkmandcIjC m mo POSLANO RS moletnizdrai^ pregled?. ...hitro POMJIVO 8IAG0 HORA VEČKRAT V MB)... imck Država je legalizirana mafija. Kaj je to - Država? Država je isto, kot nekaj mulcev v vrtcu, ki se dobijo v mali bandi in pobirajo „davek„ za »urejanje zadev,,. Njihovi starši, v tem primeru davkoplačevalci, pa živijo v mračni nevedi in božjem prepričanju, kakšni angelčki da so njihovi potomci, v tem primeru stranke, ki so zanje pripravljeni dati tudi svojo ledvico. Zato! je Država legalizirana mafija. Ker so njeni državljani papani. Nekateri so leni, nekateri so zabiti, eni samo gledajo, kako bi nekoga nadrobno zajebali, drugi dovoljujejo, da jih zajebejo tretji, ostali pa, ... ja, ostali pa berejo ZA(JE)BAVLJČ-a... PerkmanddjC “Spoštovana državna tožilka” S tem pismom vlagam kazensko ovadbo zoper neznano žensko osebo, ki me je pred približno devetimi leti v lovski koči na Klančišah prisilila v spolni odnos. Prosim vas, da to osebo najdete in mi sporočite njene podatke, tako bom vsaj vedel, kje jo iskati, da bi vse skupaj še enkrat ponovila. Stokrat hvala! P.S. Upam, da boste s preiskavo pohiteli in to kljub temu, da nisem policaj. Maverick________ In za konec še 19. člen deklaracije o človekovih pravnicah: ^Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na geje - pardon, meje^... PerkmandcIjC VSEM ŽENSKAM, KF SO OB 8.MARCU IMELE KAJ DATI V PISKER, ISKRENE ČESTITKE ... P.S: V času zimskih olimpijskih iger je Tone Vogrinec praznoval 60 letnico svojega rojstva. V ______stilu njegovih let so se odrezale tudi vse naše alpske smučarke in smučar j i.Mefisto_ — __ J Podjetje za sveto vanje, inženiring in Trgovinsko poslovanje Cesta 20. Julija 2c, 1410 Zagorje ; Tel 0356-64-611 ftix 0356-64-660 dM. E-mail:treftref.Si http:www.tref.Si Programi Prenovljeni so vsi programi za OS Windows 95/98/ME/NT/2000 za Glavno knjigo, skladiščno poslovanje, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, kadrovska evidenca, izpis virmanov,... Servis Prodaja vseh vrst računalniške opreme, tiskalnikov, faxov, čitalcev bar kod,... Računovodstvo Opravljanje knjigovodskih storitev in svetovanje za podjetja in samostojne podjetnike. Zastopstvo Programska in računalniška oprema za: IBM, Microsoft, Epson, Norton, HP,... Posebna ponudba za zaščito podatkov SafeBoot. Izdelava spletnih strani. Izdelovanje IPZ - imenik podjetnikov Zasavja. V ceni je vključena izdelava ene spletne strani s predstavitvijo podjetja in vaše dejavnosti. Vse podatke dobite na naši soletni strani www.tref.si. na naši telefonski številki, ali se oglasite na sedežu firme. A5 DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., Blatnica 3a. IOC Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42,01/562 37-00 servis: 01/562-22-62 lax: 01/562 37-05 Touring Moč (kW/KM) MPC Inf.MPC v EUR GL 1800 AGold Wing 87/118 5.849.000 26.305 ST 1300 Pan European 87/118 3.599.000 16.186 ST 1300 A Pan European 87/118 4.179.000 18.795 NT 650 V Deauville 41/56 1.999.000 8.990 Šport touring CBR 1100 XX S.BIackbird 121/164 2.639.000 11.869 VFR 800 Fl 81/110 2.599.000 11.689 CB 900 F Hornet 81/110 1.999.000 8.990 CB 600 F Hornet 71/97 1.699.000 7.641 CB 600 S Hornet (oklep) 71/97 1.789.000 8.046 Šport VTR 1000 SP-2 100/136 3.249.000 14.612 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.599.000 11.689 CBR 600 FS Spori 81/110 2.179.000 9.800 CBR 600 F 81/110 2.089.000 9.395 NSR 125 R /15 999.000 4.493 Chopper VT 750 C2 Shadow 32/44 1.589.000 7.146 Enduro XL 1000 V Varadero 70/95 2.399.000 10.789 XRV 750 Africa Twin 44/60 2.059.000 9.260 XL 650 V Transalp 41/55 1.799.000 8.091 XR 650 R 45/61 1.729.000 7.776 XL 125 V Varadero /15 1.199.000 5.392 Cross CR 250 R 43/58 1.399.000 6.292 CR 125 R 30/41 1.349.000 6.067 Skuter Silver Wing (FJS 600) 37/50 2.029.000 9.125 Jazz 250 (NSS 250) 14/19 1.529.000 6.877 MP cene so v SIT, v MPC je vrooinon 20% DDV, EUR/SIT-222,35. Pridržujemo si provko do spremembe cen Cenik veljo od 05.02.2002. in sicer ob vei kol 3% zvišanje tečaja JPY ali USD. ZA VAS ZE13 LET POSLOVNI IMENIKI SLOVENIJATEL^ RUMENE STRANI Tel.: 01/436 53 90, fax: 01/436 05 20. www.rumenestrani.coni I N T E R MARKETING akcija GOSTILNA KLEK »3.5 km iz centra mesta Trbovelj stoji Dom Tončke Čeč v katerem že od leta 1953 nudijo gostom hrano in pijačo. Dom je last Kulturnega društva Klek. V gostinskih prostorih se je od leta 1953 zvrstilo več upravljalcev, od 1. avgusta leta 1996 pa vam nudi gostinske usluge Stanislav Govejšek mlajši.« Tako je zapisano v kratki predstavitvi, ki so jo pripravili na pobudo Centra za razvoj podjetništva Litija za sodelovanje na sejmu Alpe Adria. Zdaj se predstavljajo tudi bralcem Zasavca. Gostilna ima več prostorov. V večji so postali tradicionalni kostanjev piknik in pustovanje ter gostovanja pevskih zborov. Kulinarična ponudba je pestra in bogata, njihova kuhinja pa je razpoznavna po gobovi juhi z ajdovimi žganci, po tlačenki, kolinah, ribji plošči in plošči Klek, po domačem kruhu z orehi in posebej odlični specialiteti, kot je ocvrt (pohan) sladoled in orehove palačinke. V naslednjem letu nameravajo ponuditi izletnikom in pohodnikom ob koncu tedna tudi enolončnice. Gostilna Klek tesno sodeluje s Kulturnim društvom Klek in Društvom gostinski sobi je prostora za štirideset ljudi in je primerna je za večje zaključene družbe, za manjše je na razpolago soba za dvanajst oseb, mimoidoči pa se lahko odžejajo v točilnici. Takoj, ko to dopušča vreme, radi postrežejo na vrtu, kjer je prostora za okrog sto gostov. Poskrbeli so, da ni dolgčas otrokom, za katere so postavili igrala, niti odraslim, ki si lahko privoščijo balinarsko popoldne. Za aktivno preživljanje prostega časa imajo obiskovalci Kleka na izbiro še igranje namiznega tenisa, pohodništvo, gorsko kolesarjenje, konjeništvo ter zabavne in športne igre. Po želji organizirajo praznovanja rojstnih dni, obletnic, svečane večerje, poročna kosila ter piknike. Tako prijateljev mladine Trbovlje. V lanskem letu so skupaj pripravili okoli šestanjst prireditev. Njihovi stalni gostje so tudi mnogi znani trboveljski slikarji, katerih slike obogatijo in popestrijo gurmanske užitke. Razstavljale! so bili me drugimi Karli Kozole, Bogdan Barovič, Severina Trošt Šprogar, Jože Potokar, Zdravko Dolinšek, trenutno so na ogled dela domačinke Katjuše Rajšek. Veseli so obiskovalcev iz drugih krajev, kijih radi povabijo k njim na izlet. Dobro pa vedo, da je pot iz Trbovelj v Klek privlačna za sprehajalce. Vedno več jih je, na dveh in na štirih nogah ter tudi na kolesih. Vsi res ne obiščejo gostilne, zgodi pa se, da je v njej ob »navalu« premalo prostora in silno si želijo pridobiti dvorano vendar ..»Trudimo sel«...in zagotovo vedo, v zgornjem nadstropju, ki je trenutno kaj želijo gostje in kajjim lahko ponudijo... neuporabna. Tudi bližnja cesta je »rak MaH rana«, pravi Anica Govejšek, AKCIJA NAJ GOSTILNA V ZASAVJU PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj deset ali več glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: [.Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 463 Z.Point 21, Hrastnik - 401 3. Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 301 4. Gostišče Kum, Zagorje - 261 5. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 122 6. Gostilna Ašič, Zagorje - 99 7. Kmečki turizem Zorec, Izlake - 84 8. Naš hram, Kisovec - 72 9. Gostilna Senica, Hrastnik - 44 10. Gostišče Brin, Trbovlje - 40 11 .Restavracija L, Trbovlje - 36 12. Gostilna Zaloka, Jesenovo - 31 13. Gosti.šče Pri Vidrgarju, Vidrga - 24 14. Gostišče Jež, Radeče - 20 15. Kmečki turizem Arbi, Mlinše - 18 !6.Zlati fenix, Trbovlje - 13 Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec Trbovlje, Gostišče Klek, Gostišče Maks Celestina Sopota, Kmečki turizem Trojka, Jesenovo, Gostišče Pod kostanji Podkum, Gostilna Juvan Majcen Jože Polšnik, Picerija Ašič Zagorje, Gostilna Račič Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek Izlake, Picerija Kukuca Trbovlje, Picerija Dimnik Trbovlje. Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v Zasavcu v vrednosti 100.000 SIT. Glasujem za g^stii^o: Glasoval sem: NAJ FRIZERKA, NAJ FRIZER ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici upoštevamo le tiste frizerke, ki imajo 15 ali več glasov! Trenutni vrstni red: I .Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 307 2. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 291 3. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 179 4. Mojca Klinc, Salon Cveta Zagorje - 147 5. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 127 6. Matcja Borišck, Frizerski salon Ivi Izlake - 121 7. Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše - 112 8. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 110 9.Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 105 lO.Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje - 73 II .Luka Holešek, Salon ML Trbovlje - 76 12. Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 70 13. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje - 53 14.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje - 49 Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 49 16. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 48 17. Pctra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 41 18. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik - 39 19. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje - 37 Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje - 37 21. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik - 35 22. Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik - 34 23. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik - 28 24. Brigita Klarič, Studio Las Zagorje - 26 25. Fani Pohar, Frizerski studio PAŽ - 23 Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje - 23 27.1rena Jere, Studio Las Zagorje - 20 28.Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 16 Poleg teh ste in še lahko glasujete tudi za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kern, Marta Bartol, Matjaž Krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Zala Ljubič, Sara Urnaut, Janja Bantan, Leopoldina Lindič. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerka ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu! "GLASOVNICA ža naj frizerka in frizer Zasavja Ime in priimek frizerja in frizerskega salona Ime, priimek, naslov glasovalca (ke) .'ki *iTš77 i '» i .^T sinv,« Awtobušni pronmst In tmurtacsm. Zsgorjs d.o.o. TURISTIČNA AGENCIIA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si IZJEMNO UGODNO ! ČARI ]UŽNE AFRIKE, NAMIBIJA, VIEINAM, 5RILANKA, IAJSKA, KRIŽARJENJE PO NILU, KIIAJ5KA VABI, ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE: - V DEŽELO DRAKULE, TRANSILVANSKIH GOZDOV, CEAUSESCUA,... V ROMUNIJO! -PRVOMAJSKE POČITNICE IN POTOVANJA -ali pa NA SREČANJA IN ŽURKE VZDOLŽ JADRANA! PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov! immil®©!! IKoSJUHTToiM 3®®8 ŽH VABIMO VAS ŠE : -V PLANICO NA OGLED POLETOV - nudimo tudi nakup vstopnic za individualne oglede -k OGLEDU BAVARSKIH GRADOV ZA 24.800 SIT -k nakupu INTEGRALOVIH DARILNIH bonov! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00 SOBOTA09:00 - 12:00 Agencija Trbovlje: PONEDELJEK - PETEK07:00 - 18:00 SOBOTA08:00 - 12:00 So pptoVAMJA ih... So votoVAHSA z iHTt^KAlob- INTEGRAL ^INTEGRAL ZDRAVILIŠČE LAŠKO skupaj s plesno šolo PLESNI VAL organizira PLESNE VEČERE ZDRAVILIŠČE V Biedermeier salonu zdravilišča. LAŠKO Vabljeni ljubitelji plesa, začetniki, poznavalci in vsi katera mika, da bi večer preživeli v ritmih standardnih, latinsko ameriških in ostalih modernih plesov. MEDICINA IN TURIZEM Voditeljica plesoib večerov vas bo na vašo željo Zdraviliško c. 4,3270 UŠK0 Tel.: 03/ 7345 111 Fax: 03/ 7345 298 popeljala do elegantnega gibanja v ritmu dobre glasbe. Na platno vočoro vas vabimo Rezervacije: +386 (0)3 7345 122 E-mail:zdrovilisce.lasko@eonet.si hltp://www.zdravilisce-lasko.si SLOVENIJA 12. in 26.aprila tor tO.maja 2002 ob 20.00 (Vstopnine nil) CENTER ZA NEGO TELESA Prijazno in strokovno usposobljeno osebje se prilagodi vašim željam in potrebam lP°r^ Niihtli/’ VITALIS KODRMAN d.n.o. Praprošče 15, Litija Tel.: 01/8984-329 GSM: 040 621-029 040 621-030 -FITNES naprave po individualnih programih: - kardio: 1. za aerobno vadbo, hujšanje, izgorevanje maščob 2. za pridobivanje splošne kondicije 3. za krepitev srca in ožilja - mehanske: 1. za oblikovanje posameznih mišičnih skupin ali mišic z utežmi -KOZMETIKA - nega obraza - depilacija - manikura - pedikura -SAVNA - MASAŽA - pomaga pri različnih težavah (denimo hrbtenica...) • sprostitvena, za splošno počutje - obloge telesa - morske alge "THALGO" - finska: suha za sprostitev in izločanje strupenih snovi iz organizma - SOLARIJ - zdrav, zagorel športni videz najiipvejša mjpba: m TMOD®* ELEKTKOSLKVIS&TRGOVINA ELEKTROTOM Tomaž DRAKSLER s.p. Naselje na Šahtu 7, KISOVEC ELEKTKOSERV1S VSEH VRST: - profesionalnega in amaterskega električnega ročnega orodja - industrijskih sesalcev - čistilne tehnike - generatojev - malih gospodinjskih aparatov TRGOVINA: • električnega ročnega orodja: ATLAS COPCO, MAKITA, BOSCH, DEWALT, ELU, FLEX, STAVER, BLACK&DECKER, ISKRA ERO,... - originalnega pribora za orodje: KEIL, ARESI, HAWERA, CMT, AEG, MAKITA, BOSCH, DEVVALT, ELU,... IZPOSOJA: - električnega ročnega orodja: ELEKTROPNEVMATSKO KLADIVO, KOTNA BRUSILKA,... S 041/507-321,03/56-71-321 miš maš Tudi tokrat se bomo posvetili le eni temi - materam in rojstvu otrok. Pa ne današnjih. Spoznali bomo navade, kakršne so imeli v času mladosti vaših prababic. Podatke so zbirali pred leti učenci iz OŠ Šmartno pri Litiji in jih uredili pod mentorstvom Ide Dolšek v šolsko glasilo. Imenovali bi ga lahko že kar knjiga, saj je tiskano v tiskarni, obdelano z računalniškim prelomom in podobnimi elementi, ki jih vsebuje knjiga. Vsebina sestavkov in ilustracije pa so tako imenitne, da imajo trajno vrednost. ' ' mladim Zasavcem ... SO ME KRSTILI Po rojstvu so otroka, še posebno če je bil slaboten, botri takoj nesli h krstu. Materi porodnici so prinesli kokoš, boljši kruh (štruco), maslo, vino, sladkor, vse za moč in dobro mleko. Novorojenca so navadno ob prvem obisku pokrižali in mu ponekod darovali simbolična darila. Štiriperesna deteljica, oljčna ali smrekova vejica je pomenila srečo v življenju, kovanec na prsih je pomenil bogastvo, kruh, da ne bi bil nikoli lačen, železen predmet, da ga ne bi tlačila mora. V času, ko je žena pričakovala otroka, se je morala držati nekaterih prepovedi. Ni smela videti mrtvega, da ne bi otrok dobil njegove podobe. Prav tako ni smela kropiti ali iti za pogrebom. Albina, rojena 1930 Če je bila noseča neporočena, se ni smela udeležiti maše v šmarski cerkvi. Stala je pred vrati in v roki držala svečo. Za kazen je bila vsem na očeh. "Kaj pa svetiš, saj je dan," ji je ena od mimoidočih privoščljivo zabrusila. Čez pol leta je že tudi sama svetila pri vratih. Jožefa, rojena 1930 O porodnici pogosto slišimo, da je šla v Rim. Marija, rojena 1909 Če je bil otrok bolan, so ga takoj nesli h krstu. Moja babica je bila zdrava, krstili sojo po treh tednih. Za dar je dobila zlato verižic z obeskom Marije. Metoda, rojena 1921 Dobro znamenje je bilo, če je otrok med krstom jokal. Pravili so, da bo dober pevec. Fani, rojena 1919 Bili smo bolj revni. Botre so izbrali med premožnejšimi, da so kaj prinesli. Krstna botra sta bila navadno dva, moški in ženska. Mami sta prinesla kuro, štruco in vino, otroku pa belo blago za srajčko. Če belega blaga niso prinesli, so rekli, da bo otrok na sodni dan nag. Albina, rojena 1930 ' Botraje za mamo spekla pogačo, boljši kruh iz moke, jajc, mleka in sladkorja. Na vrhu jo je okrasila s pleteno kito iz testa in jo spekla v štirioglatem modelu. Za vsakega družinskega člana je prinesla bel hlebček kruha. Jožefa, 1930 Ko smo leta 1933 krstili hčerko, so ji sosedje prinesli štiriperesno deteljico, da bi ji prinašala srečo. Fani, 1916 Moja mama je razparala stara, debelejša, na roke prešite spodnja krila - batirenke. Nosile so jih še starejše ženske. Sešila je dve odeji - kovterčka. Tudi plenice je naredila iz starih zavrženih moških srajc, spodnjih kril ali starih rjuh. Te plenice so zdržale le nekaj dni. potem so se raztrgale. Albina, 1930 Dojenčka smo povijali v dve plenici; zunanja je bila razgrnjena v celoti, notranja pa je bila prepognjena v trikotno obliko. Povrh smo ga povili še s 5 do 6cm širokim povojem, tudi roke in noge,. Marija, 1937 Mami novorojenega otroka so prinesli v dar pleteno štruco, otroka pa so ob prvem obisku pokrižali. Ana, 1931 Porodnico so obdarili s kakšnim priboljškom v hrani, novorojenca pa z obleko. Prinesli so mu tudi oljčno vejico za srečo in mir ter kruh, da ne bi bil lačen. Ana, 1924 Rekli so, da se prvo leto ne sme striči otroku nohtov, lahko se jih le pogrize. Prav tako se otroka ne sme nositi po dežju, ker bi postal pegav. Jožefa, 1930 Včasih so žene rodile doma. Na pomoč je prišla babica ali izkušena ženska iz vasi. Tretjega otroka sem rodila le ob pomoči sosede, ni bilo časa, da bi šli po babico. Čez nekaj dni sta prišla dva žandarja, vstopila v vežo in me nagovorila: "Ali ni tukaj ena rodila brez babice?" "Ja, jaz. Kaj pa je?" "Zakaj pa niste šli po babico?" "Ker nisem imela časa." "Kje imate otroka?" "Tukaj v hiši, le pojdita ga pogledt." "Saj imate nas za norce," sta se nasmejala in odšla. Naznanila me je babica, ki je vedela, da pričakujem otroka. Že prej je pošiljala pošto, da jo moramo poklicati. Imela sem slabe izkušnje že od prvega otroka, komaj je prišla s peči in skopala ter povila otroka. H krstu so nekateri botri otroka nesli v nečkah. Novorojeni je dobil ime po svetniku, ki je bil na tisti dan. Prvorojenega sima so poimenovali tudi po očetu, hčer pa po materi. Botri so bili navadno izbrani med sorodniki. Kdor je bil prošen za botra, se temu ni spodobilo odreči. Jožefa, 1914 Vesel dogodek v družini je bil, ko se je rodil moj mlajši brat. V družini smo bila že tri dekleta, oče in mama pa sta si vedno želela dečka. V hiši je navadno vladalo veliko veselje, če je bil otrok zdrav. Mama je pela tole uspavanko: Aja tutaja, mili nagaja, aja tuti, Mili že spi. Emilija, 1921 Simon« ; G •; Mamo IZBRALI STE! V petek, 9.marca točno ob 12.uri smo na uredništvu Zasavca zaključili s sprejemanjem glasovnic za športnike leta 2001 po vašem izboru. Do tega dne je na naš naslov prispelo kar 295 glasovnic, žal pa moramo dodati tudi, da jih je bilo od tega 33 neveljavnih, fotokopiranih, na kar smo bili še posebej pozorni. Kljub temu smo v športnem uredništvu zadovoljni, saj smo prejeli več glasovnic kot lansko leto. Sploh smo zadovoljni s ntem, da ste bralci očitno dobro sprejeli novo kategorijo Naj športni delavec Zasavja, saj ste našteli kar 55 imen športnih delavcev širom Zasavja. In kakšni so rezultati? NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2001 1. Denis Delamea (KMN Gip Beton MTO Zagorje) - 231 glasov 2. Miha Halzer (KD Hrastnik) - 177 3. Peter Kauzer ml. (BD Steklarna Hrastnik) - 122 4. Klemen Buzina (Pon do kwan Zagorje) -115 5. Radovan Skubic (tek) - 100 6. Pri mož Prošt (RK Rudar Trbovlje) - 87 7. Domen Pociecha (SD Kum) - 76 8. Gregor Laznik (BD Steklarna Hrastnik) -65 9. Primož Roglič (SK Zagorje - SZS Kisovec) -63 10. Uroš Stoklas (KK Iskraemeco Kranj) - 52 11. Dejan Sitar (LK Valvasor Zagorje) - 46 12. Danijel Repovž (NK Era Šmartno) - 43 13. Klemen Lavrič (NK Rudar Velenje) - 35 14. Miha Kovačič (KK Tika Trbovlje) - 30 15. Jernej Simerl (KK Tika Trbovlje) - 29 16. Nermin Hrvat (NK Zagorje) - 21 Zoran Tesko (Svea Lesna Litija) - 21 18. Davor Gregorčič (PK Cementarna Trbovlje) - 18 19. Rok Teržan (RK Rudar Trbovlje) - 10 20. Boris Urbanc (KK Rudar Trbovlje) - 5 Dejan Kraut (Gip Beton MTO Zagorje) - 5 22.Jure Vetršek (Pon do kwan Izlake) - 3 Rok Kandžič (KK zagorje Banka Zasavje) -3 24.Goran Bečirovič (PK Cementarna Trbovlje) - 2 Marko Razpotnik (Pon do kwan Izlake) - 2 NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2001 1 .Barbara Pilih (Sankaško društvo Trbovlje) -275 2. Hedvika Kotar (tek) - 268 3. Mojca Kamnik (ŽNK Jarše) - 228 4. Brigita Plemenitaš (Pon do kwan Izlake) -215 5. Katja Kurent (Hypo Avstrija) - 158 6. Anja Poglajen (Tenis park AS Litija) - 57 7. Monika Škrjanc (LK Valvasor) - 50 8. Špela Volaj (smučanje) - 19 9. Tanja Jerman - 10 10. Jasna Kovačič (KK Tika Trbovlje) - 6 11 .Maša Zajc (TK Tufi Zagorje) - 4 Maša Topole (SD Kum) - 4 13.Ines Ramšak (ŽRK Zagorje) - 3 14. Nina Podlesnik (KK Miroteks Celje) - 2 Simona Lukšič (PK Cementarna Trbovlje) -2 Maša Redenšek (smučanje) - 2 17.Urška Dolinšek (Pon do kwan Izlake) - 1 NAJ TRENER ZASAVJA 2001 I .Peter Kauzer (BD Steklarna Hrastnik) - 208 2. Aleksander Krofi (KK Zagorje Banka Zasavje) - 164 3. Mike Jamnik (Gip Beton MTO Zagorje) -126 4. Dušan Žagar (RK Rudar Trbovlje) - 122 5.Srečko Rozman (KK Pon do kwan Izlake) -113 6. Zvone Pograjc (SK Zagorje - Skakalna sekcije Kisovec) - 109 7. Borut Markošek (KK Tika Trbovlje in repr.Slo) - 92 8. Bogdan Simerl (KK Tika Trbovlje) - 91 9. Vinko Pilih (SD Kum) - 84 10. Robert Halzer (BD Seklarna Hrastnik) -63 II .Samo Bašelj (KBV Pon do kwan Zagorje) -42 12. Alojz Miklavčič (Pon do kwan Zagorje) -27 13.Igor Čarman (Svea Lesna Litija) - 15 Darko Raušl (PK Cementarna Rudar) - 15 15. Jože Prelogar (NK Zagorje) - 14 16. Marjan Knaus (KK Rudar Trbovlje) - 13 17. Edi Navratil (NK Svoboda Kisovec) - 9 18. Borut Markovšek (SK Zagorje - SZS Kisovec) - 5 19. Damir Grgič - 3 Alojz Pavlovič (Lk Valvasor Zagorje) - 3 21 .Gregor Grgič - 2 22.Peter Halzer - 1 NAJ EKIPA ZASAVJA 2001 1. KMN Gip Beton MTO Zagorje - 246 2. RK Rudar Trbovlje - 219 3.SK Zagorje, Sekcija za skoke Kisovec -174 4. NK Zagorje - 130 5. Karate klub Tika Trbovlje - 102 6. Pon do kwan Izlake - 90 KK Zagorje Banka Zasavje - 90 8. RK Dol TKI Hrastnik - 76 9. KKGD Hrastnik-61 10. KMN Lesna Litija - 45 11 .Pon do kwan Zagorje 44 12. BD Steklarna Hrastnik - 23 13. LK Valvasor Zagorje - 18 14. PK Cementarna Trbovlje - 15 15-Kegljkaški klub Rudar - 3 16.NK Svoboda Kisovec - 1 NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2001 I .Edvard Tekavčič - 242 2. Aljoša Pišek - 99 3. Jure Drofenik - 82 4. Drago Nučič - 75 5. Branko Praznik - 56 6. Aleš Pociecha - 49 7. Nani Barič - 43 S.Tadej Ule - 32 9.Slavko Krajnik - 30 10.Franjo Glavica - 27 I L Anton Čebela - 26 12. Vinko Pilih-24 13. Ginter Kržišnik - 22 14. Alojz Škrinjar - 19 15.Samo Bašelj - 18 Stane Kokalj - 18 16. Jani Pajk - 14 17. Vili Ameršek - 13 Alojz Miklavčič - 13 19. Beno Mlakar - 12 20. Milan Trstenjak - 11 Janez Lukšič - 11 22.Boris Volaj - 9 Bogdan Simerl - 9 24.Borut Markovšek - 8 Drago Resnik - 8 26.Bernard Kovačič - 7 Matjaž Perme - 7 28.Zvone Pograjc - 6 Avgust Fišner - 6 Marjeta Naglav - 6 Igor Grčar - 6 Aleš Matko - 6 33.Hari Sevšek - 5 Oto Virt - 5 35.Matjaž Šikovec - 4 Jože Potrpin - 4 37.Franc Stenko - 3 Dušan Žagar - 3 Alojz Pavlovič - 3 Tone Vrhovec - 3 41.Tine Kos - 2 Gabrijel Brezovar - 2 Peter Motnikar - 2 Dušan Kosec - 2 Vili Knez - 2 Franc Povše - 2 Alojz Deželak - 2 48.Marko Agrež - 1 Igor Kovačič - 1 Barbara Kus - 1 Jože Prelogar - 1 Igor Gošte - 1 Slavko Guček - I Andjelko Petrušič st. - 1 Igor Trampuž - 1 Košarka ZAGORJANOM JE USPELO! V začetku marca so košarkarji Zagorja Banke Zasavje odigrali zadnjo tekmo Hypo lige v prvem delu in tudi najbolj pomembno, saj so morali zmagati za tako željeno uvrstitev v ligo za prvaka. Gostovali so pri šoštanjski Elektri, vendar pa ni šlo brez težav, saj so v športno dvorano prispeli šele dvajset minut pred pričetkom tekme, tako, da seje tekma pričela s polurno zamudo. Krivdo za zamudo gre pripisati prometni nesreči, zaradi katere je avtobus z dragocenim tovorom obtičal pod Trojanami. Zagorjani so tekmo začeli slabo, saj nikakor niso mogli ustaviti točo metov izza črte, ki so jo sprožili domačini, ki so v prvi četrtini vodili že za 16 točk. Toda bankirji so se le zbrali in rezultat v razburljivi končnici spreobrnili sebi v prid, veliko pa je k temu pripomoglo dejstvo, da se je razgigral kapetan Boštjan Leban, ki je dosegel 19 točk in to je bilo dovolj za zmago s 101:98. V Šoštanj je prišlo tudi veliko Zagorjanov, košarkarjem pa so poleg Žagi boysev prišli pomagati tudi Crazy boysi. Trener Elektre po tekmi ni bil nič kaj zgovoren, zato pa je bil toliko bolje razpoložen zagorski trener Sandi Krofi. "Izredno sem vesel zmage, za katero smo garali 8 mesecev. Čeprav je na začetku kazalo bolj slabo, pa so fantje kljub temu pokazali, da so pravo moštvo in v odločilnih trenutkih zmogli toliko poguma in moči, da so tekmo odločili v svojo korist," je dejal Krofi, katerega smo povprašali tudi po oceni dosedanjega dela prvenstva in napovedih za naprej. "Izpolnili smo pričakovanja ljubiteljev košarke, priznati pa Velika aktivnost v društvu jadralnih padalcev Zagorje ob Savi Lahko bi rekli, da so jadralno padalski podvigi nekakšen moto članov ter članic Društva jadralnih padalcev Zagorje ob Savi, saj iz leta svetovno znani alpinist Davo Krničar, o katerem bomo več govorili v eni od naslednjih številk Zasavca. v leto presenečajo z drznejšimi, atraktivnejšimi in odmevnejšimi podvigi. Tako so izpeljali tudi njihov zadnji podvig 2. februarja 2002, ko so v enem jadralnem padalu iz vzletišča na Mareli v Kisovec odleteli trije člani društva ( predsednik društva Ludvik Groboljšek, žena Jelka , ter mlajši sin Tomaž). Pred podvigom pa je s tandemom odjadral iz Marele tudi DJ P Zagorje ob Savi pa bo svojo aktivno delo in večletne izkušnje predstavilo tudi na smučarskih skokih v Planici od 22.-24. marca 2002 kamor pa, kot pravijo, ne bi mogli iti brez pomoči sponzorjev. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujejo SVEI Zagorje, ki je sodelovanje omogočila ter občini Trbovlje, katera bo krila stroške prevoza. Pripravil: LG. moramo, da je bila dosega tega cilja bistveno težja kot na začetku sezone. Ekipe so bile izredno izenačene in vsaka tekma je pomenila svojo bitko in glede izenačenosti lige lahko rečem, da je to eden največjih uspehov kluba - preboj med prvo četverico. Za to so zaslužni vsi igralci, ki so z odnosom na treningih in tekmah vsak prispevali svoj kamenček k mozaiku, predvsem pa nam je to uvrstitvijo med prvih osem že dosegli cilj in želim si, da bi čimveč ljudi prišlo na tekme, ki jih igramo v domači dvorani, kajti tudi proti renomiranim nasprotnikom se ne bomo predali. Kar se pokala tiče nimamo posebnih ambicij, saj je delegiranje takšno, da ostali klubi razen prvih štirih nimamo nobenih možnosti, tudi če premagamo Hrastnik, kar ne bo lahko, igramo dve tekmi z Zadovoljna - [levo) pomočnik trenerja Drago Gomilar in (desno) trener Zagorjanov Sandi Krofi uspelo zaradi tega, ker se fantje med sabo dobro razumejo in ni bilo nobenih problemov. Cilji za naprej so tudi jasni, osvojitev čim višjega mesta, realnost bi bilo 5. do 6.mesto, zmagati tekme z neposrednimi konkurenti doma in v gosteh. Več priložnosti bodo dobili igralci s klopi, tu mislim Gjuda, Škrinjarja, Knavsa. Moram poudariti, da smo z Olimpijo, in tu se vidi, da zveza ne dovoli presenečenj, saj se že v osmini pokala srečamo z Olimpijo, in če smo lani presenetili Pivovarno Laško, nam dvakrat Olimpije ne bo uspelo, tako da pokal izgublja svoj pomen, razen štirih klubov, ki krojijo politiko košarke v Sloveniji," je še dejal Krofi. Besedilo in slika Igor Zibelnik PETER ŽONTA V KISOVCU Eden članov naše bronaste skakalne ekipe Peter Žonta, seje v nedeljo, 3.marca mudil v Kisovcu v Pizzeriji Naš hram, kjer mu je Ginter Kržišnik pripravil sprejem v družinskem krogu. KOŠARKA Člani i.b skl (24.kroE) RUDAR : UNIKA TLI POSTOJNA 105 : 89 Strelci za Rudar Zagorc 17, Džombič 2, Kazaferovič 9, Tilinger 29, Andrej Čop 16, Radovič 20, Robi Čop 2, Vajdič 10 MARIBOR BRANIK : GD HRASTNIK 99 : 91 Strelci za GD Hrastnik: Goran Čop 7, Žitnik 26, Tomažin 17, Golotič 4, Tušek 22, Dejan Godicelj 15 (25.krog) JURIJ PLAVA LAGUNA : RUDAR 75 : 69 GD HRASTNIK: ILIRIJA 94 : 85 (po podaljšku) Strelci za GD Hrastnik:Goran Čop 9, Deželak 2, Žitnik 30, Tomažin 21, Golotič 3, TUšek 11, David Čop 8, Dejan Godicelj 10. Trenutna lestvica: 1. Jurij plava laguna 43 točk 3.Rudar 40 točk... . 6.GD Hrastnik 39 točk Naslednji krog- RudarUnion Olimpija mladi v sredo, 20.03.02 ob 19.00 uri v dvorani Polaj. Krško:GD Hrastnik v sredo, 20.03.02 ob 20.30 uri v športni dvorani v Leskovcu. ČLANI II. SKL - Il.del (2.krog) za uvrstitev od Ldo4.mesta LITIJA : ČRNOMELJ 95 : 84 Karate TRBOVELJČANOM PET MEDALJ V BiH Na povabilo Karate kluba Sinalco Ttizla so se pretekli vikend trboveljski karateisti udeležili 3. Mednarodnega karate turnirja TUzlanskega kantona - »TKA OPEN«. Skupno je nastopilo preko 550 tekmovalcev iz Švice, Makedonije, Hrvaške, Slovenije in BiH. Iz karate kluba TIKA Trbovlje so na turnirju nastopili: Timi BEVC, Nik ŽLAK, Kristijan OSTOJIČ, Maks ŠMIDHOFER, Nina POŠEBAL, Elvis SELIMOVIČ, Žiga ŠANTEJ, Tomy CESTNIK ter Katja in Jernej SIMERL. Kot vodja in trener je vlogo uspešno opravil Bogdan SIMERL. Razen Jerneja so vsi nastopili v katah. Nekateri so imeli kar nekaj smole pri žrebu, saj so že v L kolu izgubili s kasnejšimi finalisti, ker pa na turnirju ni bilo repasažnih dvobojev niso imeli več možnosti nadaljnjega nastopa. Kljub izredno močni konkurenci je CESTNIKU uspelo osvojiti bronasto medaljo. Še boljše pa je svoj nastop opravila ekipa mlajših mladincev v sestavi Elvis SELIMOVIČ, Žiga ŠANTEJ in Tomy CESTNIK, ki so v finalu premagali celo favorizirano domačo ekipo in osvojili zlato medaljo. Ekipno so Strelci za Litijo: Koren 17, Pušič 16, Japič 16, Juvan 15 (3.krog) TOLMIN : LITIJA 84 : 70 Strelci za Litijo: Japič 23, Mitrovič 19, Koren 18, Pušič 8. (4.krog) ŽKK MARIBOR : LITIJA 93 : 79 Naslednji krog- Črnomelj:Litija v soboto 16.03.02 ob 20,00 uri v dvorani OŠ Mirana Jarca v Črnomlju. POKAL SPAR - 4.krog GD Hrastnik:Zagorje Banka Zasavje v soboto 16.03.02 ob 19.00 uri v dvorani na Logu. MLADINCI II. SKL BI VZHOD (9.krog) RUDAR : ROGLA 84 : 91 Strelci za Rudar: Košalin 34, Zagorc 28, Kovač 12 (lO.krog) ŽKK MARIBOR : RUDAR 81 : 89 Strelci za Rudar: Zagorc 36, Košalin 28, Radak 7 MLADINCI II. SKL B2 VZHOD (9.krog) ROGAŠKA 98 : LITIJA 98 : 76 Strelci za Litijo: Pušič 23, Jolič 22, Cerar 16 (lO.krog) ŠD PALOMA : LITIJA 86 : 137 Strelci za Litijo: Pušič 57, Cerar 34, Ereis 29 PIONIRJI - FINALNI TURNIR Finalni turnir v Trbovljah v dvorani OŠ Trbovlje v nedeljo 17.03.02 9.00 RudanAlpos-Kemoplast Šentjur 10.15 Savinjski HopskMaribor Branik 11.30 tekma za 3.mesto 12.45 tekma za I.mesto PODROČNE SELEKCIJE -PIONIRJI Turnir v Trbovljah v soboto 16.03.02 v telovadnici OŠ Trbovlje s pričetkom ob 10.00 uri. PIONIRJI (letnik 1988) - trening tekma LITIJA : KOMENDA 84 : 24 Strelci za Litijo: Kolenc 18, Čepon 15, Mohor 10 MLAJŠI PIONIRJI (letnik 1989) -trening tekma LITIJA : KOMENDA 28 : 56 Strelci za Litijo: Begič 12, Pestotnik 10 KADETINJE II.SKL- BI (lO.krog) KOBRAM JESENICE : ŽKD STUDIO JINJANG 62 : 53 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang:Podmenik fantje prvič nastopili v tej sestavi ter pokazali, da bodo igrali eno izmed glavnih vlog tudi na domačih uradnih tekmovanjih. V športnih borbah so v ring stopili najprej najmlajši trboveljski karateisti, ki so svoj debi doživeli na domačem 29. mednarodnem karate turnirju decembra lanskega leta v Trbovljah. Tudi v izredno močni mednarodni konkurenci so pokazali, da njihovi precej večja kot doma. Če bo enajstletni Nik nadaljeval z vestnimi treningi se v Trbovljah res ni treba bati za prihodnost karateja. Precej športne smole pa so tokrat imeli Elvis, Žiga in Jernej. Elvis je v svoji kategoriji v vsaki borbi dobil nekaj močnejših udarcev v glavo. V polfinalni borbi, ki jo je sigurno dobival pa mu je zdravnik prepovedal nadaljnje nastopanje, tako, da se je uspehi na domačem, trboveljskem turnirju niso bili slučajni. Bronasto medaljo je osvojil Ivan OSTOJIČ, še stopnico višje z osvojeno srebrno medaljo pa je stal Nik ŽLAK, zmagovalec trboveljskega turnirja. Nikova konkurenca v Dizli je bila moral na koncu zadovoljiti z bronasto medaljo. Žiga je začetne borbe prepričljivo dobil, v tretjem kolu pa je žal izbral napačno taktiko in izgubil. Jernej je tokrat nastopil v izredno močni konkurenci, saj so na tekmovanju združili dve težnostni 18, Rajovic 17, Karahasanovič 8 Končna lestvica: l.Slovan 2.ŽKD S.Jin-Jang 3.Pomurje Skiny... MLAJŠE PIONIRKE - trening tekmi ŽKD STUDIO JIN-JANG : ŠD ŠENTVID »A« 69 : 34 Strelke za ŽKD S. Jin-Jang:Poboljšaj 24, Kerin 9, Hatič 8, Klavžar 8 PE A.HOHKRAUT : ŠD ŠENTVID »B« 6 : 33 Strelke za PE A.Hohkraut: Jurjevič 2, Fatimič 2, Šoba 2 PODROČNE SELEKCIJE -PIONIRKE ZAHOD : JUG 95 : 48 Za ekipo Jug so igrale tudi igralke ŽKD S.Jin-Jang , ki so prispevale naslednje točke: Karahasanovič 6, KolarM, Vajdič, Javoršek 4. PIONIRSKI FESTIVAL - starejše deklice Polfinalni turnir v Gabrovki OŠ GABROVKA : OŠ MAKS PEČAR(Ljubljana) 47 : 44 OŠ GABROVKA : OŠ SLAVA KLAVORA(Maribor)40 : 61 Ekipa OŠ Gabrovka se ni uspela uvrstiti v finalni turnir Pionirskega festvala. Aljoša Pišek kategoriji, tako, da je v kategoriji nastopilo preko 40 tekmovalcev. Vsi so nastopili zelo motivirano, saj je bila za 1. mesto podeljena denarna nagrada v višini 250 EUR. Med drugim je nastopilo več kot petnajst reprezentantov BiH, Hrvaške in Makedonije, tako v mladinski kot članski kategoriji. Jernej je v prvem kolu prepričljivo zmagal, v drugem se je pa pomeril z domačim tekmovalcem, mladinskim rperezentantom BiH. Celo borbo je prepričljivo vodil, vendar so mu sodniki zaradi dveh nekontroliranih udarcev dosodili kazensko točko, tako, da se je dvoboj končal neodločeno. V podaljšku, po Jernejevi akciji pa je kljub dosojeni točki stranskih sodnikov, glavni domači sodnik dosodil točko domačinu in s tem tudi zmago. Kljub nekaterim malim navijaškim odločitvam lahko ocenimo sojenje na turnirju za zelo dobro, tako tudi organizacijo samega turnirja. S tem zelo odmevnim uspehom Trboveljčani nadaljujejo kontinuiteto dobrih nastopov na mednarodnih boriščih. Na koncu bi se zahvalili tudi sorodnikom Elvisa SELIMOVIČA, ki so ves čas bivanja v Bosni gostili trboveljske karateiste. Franjo GLAVICA ZLMN SPIN KONČANA ZLMN HRASTNIK 2002 Z zadnjim krogom seje končalo tekmovanje v 1. in 2.zimski ligi malega nogometa SPIN Zagorje 2002. Rezultati zadnjega kroga l.lige: Antimon/ Bistro 91 - ŠD Mlinše 1:4, Zlatorogi - Kisovec 2:2, ŠD Mlinše - Čolnišče/Integral 4:1, Antimon-Bistro 91 - Tovarna pohuštva Trbovlje 6:5, TET - Čolnišče/Integrl 1:3. Končni vrstni red l.lige: l.ŠD Mlinše 6 4 2 0 29:19 17 2. Tovarna poh. Trbovlje 6 4 0 2 24:18 14 3. ŠD Čolnišče/Integral 6 3 1 2 24:15 13 4. Antimon/Bistro 91 5. TET 6. Kisovec 7. Zlatorogi Strelci: 10 Barič (Čolnišče), 6 Brodar Klančišar (Čolnišče) 6 2 13 18:23 9 6 2 13 23:22 8 6 12 3 15:25 5 6033 15:27 4 (TET), 7 A.Vozelj in Grden (Mlinše), Rezultati zadnjega kroga 2.lige: Mapone -NLP 3:6, ŠD Polšnik - Udarnik 9:2, Mapone -KMN L'Muhy 2:5, ŠD Podkum - ŠD Prapreče II 5:4, KMN L'Muhy - ŠD Polšnik 2:1. Končni vrstni red 2.1ige: 1. NLP 6 6 0 0 37:15 20 2. ŠD Podkum 6 4 0 2 33:28 15 3. KMN L'muhy 6 4 0 2 24:22 14 4. ŠD Polšnik 6 3 0 3 23:24 10 5. ŠD Prapreče II 6 2 0 4 19:24 6 6. Mapone 6 2 0 4 30:23 5 7. Udarnik 6 0 0 6 11:41 0 Strelci: 15 Denis Glažar (Podkum), 11 T.Ule (Polšnik), 9 Kos (NLP) Peter Motnikar Po 12.krogih je ekipa Pekarna Leniči še vedno v vodstvu in sicer dve točki pred ekipo Mexico Pancho. Nekoliko je nazadovala ekipa iz Laškega Špica Pizza, ki je v zadnjih treh krogih osvojila le dve točki. Med strelci je prvi Novak (Juventus), ki je zadel 24 krat, prvo mesto prepustil Vrečku (Mexico Pancho), ki je v polno zadel 26 krat. 10. krog; Lipov list-Stelarna Vitrum 2:4, Top Sport-Forstek 13:1, D.Sava-Šoht KA 7:1, Šentlambert-P.Leniči 0:3 (b.b.), Picerija Kukuca-ŠD Prapreče 7:1, Opal-Špica Pizza 2:2, Mexico Pancho-KMN Juventus 6:3, ŠD Vaka-Rudnik 3:5. 11. krog; Rudnik-Lipov list 2:0, KMN Juventus-ŠD Vaka 7:1, Špica Pizza-Mexico Pancho 2:6, ŠD Prapreče-Opal 5:2, P.Leniči-Pcerija Kukuca 1:1, Šoht KA-Šentlambert 3:0. Forstek-ŠD Sava 1:15, Steklarna Vitrum-Top Šport 2:2. 12. krog; Lipov list-Top Šport 1:6, D.Sava-Steklarna Vitrum 2:5, Šentlambert-Forstek 2:0, Picerija Kukuca-Šoht Ka 7:0, Opal-P.Leniči 1:2, Mexico Panch-ŠD Prapreče 10:2, ŠD Vaka-Špica Pizza 2:2, Rudnik-KMN Juventus 0:0. Trenutna lestvica: 1. Pekarna Leniči 30 točk. 2. Mexico Pancho 28 3. Picerija Kukuca 27 4. Steklarna Vitrum 26 5. Špica Pizza 24 6. KMN Juventus 23 7. Top Šport 23 8. Društvo Sava 21 9. Rudnik 19 10.ŠD Prapreče 14 ll.Šoht KA 12 12.Lipov list 9 13.0pal 8 14.ŠD Vaka 8 IS.Šentlambert 0 16.Forstek 0 SMUČARSKI SKOKI IZREDEN USPEH KISOVŠKIH SKAKALCEV V Paškem Kozjaku je potekalo državno prvenstvo za posameznike in ekipe dečkov do 12 let. Na skakalnici, kije dovoljevala skoke tudi po več kot 30 metrov je skakalo kar 85 skakalcev iz 18 klubov. Še najbolj so se izkazali predstavniki SK Zagorje-Sekcije za skoke Kisovec, varovanci Zvoneta Pograjca, ki so tako v posamični kot v ekipni konkurenci osvojili prvo mesto. Uvrstitve najboljših posameznikov in članov SK Zagorje-SZS Kisovec: 1. Andraž Pograjc, SK Zagorje-SZS Kisovec, 31 in 31 m, 218 točk, 2. Gašper Berlot, SSK Velenje, 31,5 in 30 m, 217,5 točk, 3. Matic Godejša, SK Tržič, 31 in 31,5 m, 216 točk, 6.Janez Močnik Guna, 9.Dejan Judež, 15.Aljaž Smolič, 19.Urban Javoršek, 21.Leon Grobljar, 51.Rok Krivic, 54.Urban Kropivšek in 61. Jaka Prašnikar, vsi SK Zagorje-SZS Kisovec. Uvrstitve najboljših ekip: l.SK Zagorje-SZS Kisovec L (Pograjc, Močnik-Guna, Judež, Smolič), 819,5 točk, 2.SSK Velenje (Berlot, K.Omladič, Ž.Omladič, Gaber), 800 točk, 3.SK Tržič (Godejša, Drinovec, Semenič, Zaplotnik), 776,5 točk, 8.SK Zagorje-SZS Kisovec II. (Javoršek, Grobljar, Judež in Smolič). Igor Goste Igor Goste AKTIVNOSTI ZAGORSKIH SMUČARSKIH CICIBANOV Mladi tekmovalci iz Smučarskega kluba Zagorje so se udeležili treh večjih tekmovanj za mlajše cicibane in cicibane. Na vseh treh tekmovanjih so dosegli nekaj lepih rezultatov. Na pokalu Andraž, ki ga je izvedlo Smučarsko društvo Unior Celje na Rogli, dne 8.2.2002, so dosegli naslednje rezultate: v kategoriji A je bil Davor Grabnar 29., v kategoriji C Jan Taškar 25., v kategoriji E pa Tadej Ocepek 36. V kategoriji G je Gašper Kranjc zasedel 21.mesto, Tjaša Šorli 22. mesto in Anže Murne kot najmlajši tekmovalec 25.mesto. V kategoriji H je Žiga Dornik zasedel 17. mesto in Domen Mrežar 24.mesto, v kategoriji I pa je Katja Murne zasedla 7. mesto in Eva Suša 23. mesto. Drugo tekmovanje je bil Zmajčkov pokal, ki je potekal dne 3.3.2002 na Rogli v organizaciji Smučarskega društva Valentin Vodnik, rezultati pa so bili sledeči: pri deklicah letnik 1995 in mlajše je bila Neja Zupan 17. in Tjaša Šorli 18. Pri dečkih letnik 1995 in mlajši je bil Žiga Dornik 26., Gašper Kranjc 34. in Anže Murne 37. Pri deklicah letnik 1993 in 1994 je Katja Murne zasedla 9.mesto, pri dečkih letnik 1993 in 1994 pa je Aljaž Jontez zasedel 57. mesto. Pri deklicah letnik 1991 in 1992 je Petra Resnik zasedla 9. mesto, pri dečkih letnik 1991 in 1992 pa je Tadej Ocepek zasedel 6.mesto. V nedeljo, 10.3.2002, je bil v Kranjski gori 27. veleslalom cicibanov za Pokal Hervis. Na tem 1996 in mlajši. V prejšnji številki Zasavca je rezultate svojih tekmovalcev objavilo tudi Smučarsko društvo Trbovlje. Na prvi pogled so bili njihovi rezultati bistveno boljši kot rezultati naših tekmovalcev, vendar pa je resnica povsem drugačna. Ugotovili smo namreč, da je Smučarsko društvo Trbovlje večino svojih tekmovalcev na prvih dveh tekmah (Pokal Andraž Člani Alpske sekcije Smučarskega kluba Zagorje na praznovanju Dedka Mraza decembra 2001 tekmovanju je Katja Murne pri cicibankah letnik 1994 zasedla 4. mesto, Tjaša Šorli pa je pri cicibankah letnik 1996 in mlajše zasedla 5. mesto. Anže Murne je kot najmlajši tekmovalec zasedel 18.mesto v skupini cicibanov letnik in Zmajčkov pokal) prijavilo v nižje kategorije, kot bi jih moralo glede na njihovo pravo starost. Povedano z drugimi besedami, pomladilo jih je za eno, nekatere tudi za dve leti, kar seveda pri tako mladih tekmovalcih pomeni ogromno pri doseganju boljših rezultatov. Žalostno je in seveda skrajno neodgovorno od trenerjev, da morajo na tak način dokazovati sadove svojega dela in kar je še huje, na račun otrok, ki ob vsem tem niso nič krivi. Še več, ko bodo enkrat morali začeti tekmovati med svojimi letniki in njihovi rezultati ne bodo več tako bleščeči, bo to zanje boleč udarec. Le kaj bi bilo, če bi to počeli tudi drugi klubi? Pa tega ne počno in zaradi takšnih goljufij so njihovi tekmovalci izgubili marsikatero dobro uvrstitev, celo zmago. Žal je ta ugotovitev prišla prepozno in rezultati so pač takšni kot so, žal nepravični. Za konec naj povemo še, da so bili tekmovalci, ki so prestopili iz našega kluba v Smučarsko društvo Trbovlje (mimogrede jih ni bilo 10 kot je bilo navedeno ampak 6) pravilno prijavljeni in da so bili njihovi rezultati pošteni, za kar jim iskreno čestitamo. Glede na to, da so k Smučarskemu društvu Trbovlje prestopili šele v januarju, pa menimo, da ni dvoma, od kje izvirajo njihovi dobri rezultati. SK Zagorje Alpska sekcija ZASAVČANI USPEŠNI NA BARCAFFE S KI OPNU V začetku februarja je je bila na Kobli 4.tekma za Barcaffe ski open Slovenije, katere so se udeležili tudi smučarji iz Zasavja. Rezultati: cicibanke 92 letnik in mlajše: 3.Nina Žnidar (SD Zasavje), 9.Sara Juvančič (Dobovec), 16.Katja Murne (Zagorje), dečki 92 letnik in mlajši: 5.Andraž Lazar (Zagorje), 16.Jernej Levičar (Trbovlje), dečki od 11 do 14 let: 1 .Jan Lenart (Trbovlje), 3.Aljaž Lazar (Zagorje), 9.Andrej Glavač (Dobovec), ženske nad 30 let: 3.Irena Murne (Zagorje), ženske nad 50 let: 1.Hedvika Kotar, moški nad 50 let: 16.Slavko Zmrzlak (Trbovlje), moški nad 30 let: 9.Igor Špajzer (Avtoservis Špajzer Trbovlje), 16.Oto Juvan (Foto Asja-Eti Gum), (pm) Rokomet ŽRK ZAGORJE - ŠD POLJE 26:26 (14:12) Zagorje, športna dovrana, 30 gledalcev, sodnika Klančar in Parezanovič. Za ŽRK Zagorje so nastopile in zadetke dosegle: Bohorč, Petarlin, A.Poglajen 3, Šikovec 1, Ramšak 4, Medvešek 9, Jelševar 3, Klukej 5, Repovž, 1.Poglajen 1, Kočevar, Bola, Renko, Krajnc. VIAS ŠENTJERNEJ - ŽRK ZAGORJE 21:27 (14:13) Šentjernej, dvorana OŠ, 50 gledalcev, sodnika Cvetko in Kavalar. Za Žrk Zagorje so nastopile in zadetke dosegle: Bohorč, Kočevar, A.Poglajen 4, Šikovec 6, Medvešek, Ramšak 3, Medvešek 8, Jelševar 1, Klukej 2, Repovž, I.Poglajen 3, Renko, Peterlin. Nogomet TRENER PRELOGAR KUUB ZMAGI ODSTOPIL Zagorski nogometaši so v drugem krogu spomladanskega dela sezone gostili sila povprečno moštvo Pohorja in so si zmago zagotovili šele v zadnji minuti srečanja, ko je po podaji domačega kapetana Petrušiča pravi evrogol dosegel Korun. Sicer so nogometaši Zagorja prevzeli pobudo na začetku srečanja in so na račun slabe obrambe domačih kar nekajkrat zapretili, a seje na odmor odšloi z rezultatom 0:0. V drugem polčasu so Zagorjani spet zaigrali bolje in povedli z zadetkom Hrvata, ki je žogo prejel na svoji polovici in preigral več kot polovico Pohorcev ter na koncu poslal žogo za hrbet vratarja gostov. Slednji so uspeli izenačiti po lepem zadetku Grizolda s prostega strela, nakar se je zgodil že opisani zadetek Koruna za zmago domačih. Po tekmi nas je poklical trener Zagorja Jože Prelogar, ki je pred tekmo napovedal, da v primeru poraza ali remija odstopa s položaja trenerja. No, kljub zmagi se je to zgodilo. Prelogar je povedal, da je nezadovoljen z odnosom in igro svojih varovancev in da nepreklicno odstopa. V upravi kluba morajo njegov odstop še sprejeti, saj jih Prelogar uradno o svoji nameri ni obvestil, gaje pa verjetno še bolj podžgalo dejstvo, da sije tekmo Zagorjanov v družbi predsednika kluba ogledal (za zdaj še) brezposelni trener Jedinko Perica, ki pa ob sprejetem odstopu Prelogarja ni edini kandidat za zasedbo klopi Zagorja. I.Z. in RM. Biljard LEP USPEH KUSIČA IN RIBIČA V začetku leta je potekalo državno prvenstvo Slovenije v mednarodni osmici. Igralo seje v biljardni hiši in v Desetki v Ljubljani. Prijavljenih je bilo 91 tekmovalcev iz vse Slovenije, med njimi tudi dva Zagorjana in sicer Velibor Kusič in Danijel Urbanija, ki sta se uvrstila na 17. oziroma 60.mesto. Naslednji dan so se pomerili seniorji in med 12 člani je zmagal Zoran Ribič, ki nastopa tudi na zasavski lestvici. Ljubitelje biljarda ŠD Suzana vabi na turnir v biljardu, ki se bo pri njih odvijal 15.marca 2002. Top rank lestvica Zasavja (po osmem turnirju); l.Zoran Ribič 2706 točk, 2.Danijel Urbanija 2310, 3.Severin Kadrijevič 1978, 4.Valentin Kadrijevič 1778, 5.Stane Demšar 1696, 6. Miloš Kmetič 1546, 7.Uroš Herle 1210, 8.Šalim Mesič 1033, 9.Gorazd Osolnik 798, lO.Tomaž Benedičič 788, 11.Matija Stopar 600, 12.Primož Škorja 588, 13.Sašo Mišič 492, David Bočko 452, 15.Silvester Zimšek 391, 16.Matic Marolt 376. Kikboks DOBRI NASTOPI V SEMI KONTAKTU V Celju je potekal 1.turnir za letošnje državno prvenstvo za mladince-ke in člane-ice v light kontaktu in hkrati za dečke in deklice v šemi kontaktu. V light kontaktu, kjer je bila konkurenca v ženski konkurenci zelo okrnjena, so se s kar 13 zmagami najbolj izkazali predstavniki kluba Branik Hvvaring, v šemi kontaktu pa so po dve zmagi dosegli Izlačani, Ptujčani in Novogoričani. Zmagovalci v light kontaktu: Mladinci do 48 kg; Sanel Ljutič, Kickboxing klub Center do 56 kg; Grega Rudolf, Branik Hvvarang, do 63 kg; Jure Mlakar, Branik Hvvarang, do 71 kg; Samo Miki, Branik Hvvarang in nad 71 kg; Elvis Rastoder, Kiskboxing klub Vrhnika. Mladinke do 50 kg; Ana Marija Kristovič, Branik Hvvarang, do 55 kg; Anja Kolšek, ŠE&RO, do 60 kg; Enisa Mujakič, Mirage Novo mesto, nad 60 kg; Sabina Šehovič, Mirage Novo mesto. Člani do 57 kg; Redžo Ljutič, Kicboxing klub Center, do 63 kg; Mila Korotaj, KBV Ormož, do 69 kg; Marcel Fekonja, KBV Ptuj, do 74 kg; Aleš Zemljič, Branik Hvvarang, do 79 kg; Simon Jan, Branik Hvvarang, do 84 kg; Andrej Sande, Branik Hvvarang, do 89 kg; Uroš Urleb, Branik Hvvarang, do 94 kg; Elvis Trepič, ŠD Budokai Nova Gorica, nad 94 kg; Uroš Repas, Branik Hvvarang. Članice do 50 kg; l.Mateja Raboteg, Branik Hvvarang, do 55 kg; Ana Ugrinovič, Kikboxing klub Center, do 60 kg; Duška Dubajič, Branik Hvvarang, do 65 kg; Andreja Prel, Branik Hvvarang in nad 65 kg; Nuša Rajher, Branik Hvvarang. Zmagovalci v šemi kontaktu in uvrstitve Izlačanov in Zagorjanov: Dečki do 135 cm; Vili Koderman, KBW Ptuj, do 145 cm; Črt Grapulin, ŠD Budokai Nova Gorica, do 155 cm; Jaka Štefanič, KBV Ptuj, do 165 cm; Teo Humar in nad 165 cm; Andrej Ocepek, KK PDK Izlake. Deklice do 135 cm; Izabela Hohinjec, Tae kvvon do hyong, do 145 cm; Neva Ocepek, KK PDK Izlake, do 155 cm; Adriana Korez, KBV Ptuj in nad 165 kg; Darija Kotar, KBV PDK Zagorje. Za Izlačane je tretje mesto osvojil Domen Holc, za Zagorjane pa drugo mesto Dejan Topalovič, tretje pa Tilen Sihur, Tina Kotar in Sara Vučko. Igor Gošte Tenis ZMAGALA DVOJICA ŠABANOVIČ, DEBEVEC Kisovško podjetje EVJ Elektroprom je za svoje poslovne partnerje organiziralo teniški turnir dvojic, kije potekal v dvorani ŠRC Spin. Turnirja se je udeležilo deset parov. Najboljša sta bila dvojica E.Šabanovič in S.Debevec, ki sta v finalu s 7:5 premagala dvojico K.Hribar in S.Lasič. Tretja sta bila E.Jure in M.Pavčnik, ki sta s 6:4 premagala dvojico J.Pikelj in D.Škalički. Igor Gošte Športno društvo Suzana vabi vse ljubitelje biljarda, dase udeležijo tekmovanj, kjer se boste naučili pravila in igranje različnih iger. Nekateri začetniki in dobri igralci Zasavja se ne udeležijo tekmovanj, ker mislijo, da ne morejo doseči dobrih rezultatov. Da to ni res, se lahko prepričate po rezultatih lestvice, kjer igrajo tudi začetniki-amaterji. Zato se ne bojte in bodite pogumni ter se udeležite naših turnirjev. Iz našega tekmovanja se bodo nekateri lahko udeležili tudi državnega prvenstva. Včlanite se v naš klub, kjer boste vsakič izvedeli nekaj novega. Udeležite se tekmovanja ali pa se le sprostite ob igranju biljarda. ČLANSTVO IE PADALO IN NARAŠČALO V sredini osemdestih let je bil osip članstva v Karate klubu Trbovlje velik. Primarno v klubu je bilo še naprej treniranje, priprava na tekmovanja in nastopanje na tekmovanjih. V tem obdobju so tudi v veči meri zamrle ostale aktivnosti kot so planinski pohodi, kolesarjenja, plavanje ter letovanja, zaradi katerih je veliko članov trboveljskega karate kluba sploh treniralo. V tem obdobju je sicer pod vodstvom trenerjev ROMIHA precej nezadovoljnih s prikazanimi demonstracijami boksa, kung fuja ter ostalih borilnih veščin, predvsem pa so izžvižgali vrhunec večera »full contact«, dvoboj med Darkom FLISOM in svetovnim prvakom Milanom PROSENICO (Hrvaška), ki se je končal s tehničnim knockautom že v prvi rundi v korist PROSENICE. Največji aplavz v dvorani so s svojo točko doživeli ravno trboveljski karateisti in to je bilo naslednji dan tudi zapisano v V letu 1988 se |e zopet začela polniti telovadnica in število članstva je hitro naraščalo in SIMERLA bilo vzgojeno nekaj mladih tekmovalcev, ki so osvajali medalje na prvenstvih Slovenije, Velid DEDIČ, Bešo VELAČIČ, Anto LUČIČ, Slavko VIDRIH, Cveto STEGENŠEK. Roman R1VEC, Franci ŽIBERT, Tanja EKIČ, Sibel SOTLER in Maja GUNA. Najboljši so tudi nastopili na takratnih uradnih prvenstvih Jugoslavije, vendar niso dosegli vidnih uvrstitev. K sreči so priključek k slovenskemu vrhu držali Kasim HUSANOVIČ in Zdravko ROMIH ter še takratni mladinec Borut MARKOŠEK, ki so bili abonirani za medalje na vseh uradnih tekmovanjih. Zelo odmeven demonstracijski nastop so trboveljski karateisti v sestavi: Zdravko ROMIH, Borut MARKOŠEK in Bogdan SIMERL opravili oktobra 1985 na Gorenjskem sejmu v Kranju, kjer so nastopili na »Športnem spektaklu«, ki ga je organiziral takratni športni zanesenjak Darko FLIS. Cca 3000 gledalcev je bila naslovih vseh slovenskih medijev, ki so obširno pisali o tem dogodku. Koncem leta 1985 je na služenje vojaškega roka odšel takratni glavni trener v klubu, Bogdan SIMERL. V začetku leta 1986 se je poročil Zdravko ROMIH ter preselil na Kozjansko, kjer si je ustvaril novi dom ter začel učiti v Osnovni šoli v Podčetrtku. Tam je tudi ustanovil karate sekcijo. Vsi ti razlogi so mu onemogočali, da bi redno prihajal na treninge v Trbovlje. Vsa skrb za vodenje treningov in organiziranje tekmovanj je padla na ramena Boruta MARKOŠKA, ki pa je med drugim bil tudi na vrhuncu svoje tekmovalne kariere. V klubu so takrat delovale tudi začetna in nadaljevalna skupina, ki so bile locirane po osnovnih šolah v Trbovljah. Trenerji teh skupin so vodili aktivnosti vsak po svoje, tako, da mlademu Borutu niso bili ravno v pomoč. Med letnimi počitnicami leta 1986 so takratni funkcionarji TVD Partizana na seji IO, na kateri ni bilo predstavnikov karateja iz telovadnice Partizana izločili vse dejavnosti razen gimnastičnega kluba, namiznega tenisa, ki je imel svoj prostor v bivšem mladinskem klubu »Sonce« in balinarskega kluba, ki je imelo balinišče zunaj. Telovadnica Partizana naj bi se priredila za nemoten trening gimnastičnega kluba s fiksnim orodjem in gimnastično jamo. Trboveljski karateisti so za to odločitev izvedeli šele v začetku septembra, ko so hoteli začeti z rednimi treningi, pri vstopu v dvorano pa so naleteli na gradbišče. 10 Društva Partizan je sprejel dogovor z občinsko SITKS (Samoupravna interesna telesno-kulturna skupnost), da bodo vse dejavnosti, ki so bile izločene iz Partizanove telovadnice našle svoj prostor za vadbo v trboveljskih šolah. Karate klubu so namenile prostor v Osnovni šoli Ivan Cankar v Trbovljah. Takratna ravnateljica OŠ Ivan Cankar, gospa Marinka MATKO je pokazala veliko razumevanja za karate, saj je skupno delo temeljilo na ustvarjalen, koristen za zdravje, otroke vsestransko sprošča in jih uči obvladovati slabe lastnosti. Kljub vsem težavam je tudi v začetku šolskega leta 1986 steklo delo v vseh skupinah, ki so še ostale. Koncem leta 1986 se je s služenja vojaškega roka vrnil Bogdan SIMERL in se takoj vključil v trenersko in organzacijsko delo. Kljub vsem naporom, ki so jih vložili še preostali entuziasti v delo jim v začetku leta 1987 ni uspelo storiti kvalitetnejšega preskoka. Med šolskimi počitnicami istega leta sva se na kozarčku ali kavici nekajkrat srečala s takratnim moderatorjem na TV Slovenija in novinarjem trboveljskega radia, sedanjim poslancem SNS v državnem zboru, Bogdanom BAKOVIČEM. Ker je BAKOVIČ nekaj časa treniral karate v trboveljskem klubu ter bil še kar zaljubljen v to borilno veščino je najina beseda večkrat nanesla tudi na karate. Starejšega sina je želel vključiti v neko športno aktivnost in karate se mu je že zaradi prej omenjenih kvalitet zdel ravno pravšnji. Ker je vedel za trenutne Naslov prvaka Slovenije v karate ligi za leto 1988 so osvojili (stojijo z leve): Zdenko Polšak, Damir Vučilovski, Zdravko Romih, Bogdan Simerl - trener: čepijo z leve: Rafael Zupanc-Raf, Anto Lučič in Borut Markošek obojestranskem zaupanju in zadovoljstvu. V nekem intervjuju leta 1989 je izjavila, da je prepričana, da v tem športu v prvi vrsti prevladuje humanost, estetika, spoštovanje nasprotnika, pridobivanje samozaupanja in ostalo. Menila je, da je karate zelo težave v karate klubu me je nagovarjal, da bi jaz prevzel delo začetnih skupin, kajti po njegovem mnenju bi morali treninge mladih voditi pravi pedagogi, kar sem pa bil po profesiji. Največji problem je bila takratna služba v hrastniškem dijaškem domu, kjer sem večino Zoran HAM, Jure KOSTANJEVIČ in Jure BAKOVIČ. Ta uspeh je dal ostale dejavnosti kot so planinski pohodi, kopanje na bazenu, video Nastop članov Karate kluba 'Tika'1 Trbovlje ob 80-letmci društva Partizan - 26. maja 1989 delovnega časa opravljal v popoldanskih urah. Po nekajkratnih prepričevanjih sem se pogovoril s predsednikom kluba, ki je pri takratnem mojem delodajalcu RŠC (Rudarski šolski center) uredil, da mi omogočajo obiskovanje treningov 3x tedensko v popoldanskem času, tako, da sem imel tiste dni službo v glavnem dopoldan. Veliko razumevanja so pokazali tudi takratni sodelavci v Dijaškem domu v Hrastniku, skupaj z ravnateljico Olgo DEČMAN. Prvi pogoj je bil ustvarjen in takoj se je začelo obširno obveščanje za začetni tečaj preko šolskih okrožnic, obvestil po poštnih predalih ter obveščanje preko medijev. Na prvi trening 2. novembra 1987 je prišlo preko petdest otrok. Od vsega začetka sva strokovno delo prevzela skupaj z Borutom MARKOŠKOM. V tej skupini so med drugim začeli trenirati tudi Jure KOSTANJEVIČ, Miha KOVAČIČ, Jure BAKOVIČ in Jernej SIMERL, iz ostalih skupin ki so delovale pa so se z že pridobljenimi izkušnjami priključili Barbara KOVAČIČ, Alja PERGER, David LINDIČ, Zoran HAM in Ante ROTA, ki so kasneje krojili tekmovalno vzdušje. 21. aprila 1988 so v telovadnici OŠ Ivan Cankar organizirali prvo pionirsko klubsko prvenstvo »nove generacije« v katah. Ta datum se zaradi nekaj aktivnosti, novega zagona in želje po novih tekmovalnih uspehih šteje za nekakšen preporod trboveljskega karateja. Na tekmovanju je nastopilo 24 tekmovalcev. Zmagovalci po kategorijah so postali Barbara KOVAČIČ, Primož ŽERTEK, Ante ROTA in Anadi SMAJLOVIČ. Po tekmovanju je bil sestanek s starši, kjer so med drugim izvolili tudi Svet staršev v sestavi: Bogdan BAKOVIČ, Igor KOVAČIČ, Milo HAM, Ana KOVAČIČ, Ante ROTA, Marjan LAPORNIK, Rado PERGER in Rajko KOSTANJEVIČ. Pod razno seje najprej oglasil Rado PERGER (eden izmed začetnikov trboveljskega karateja in današnji predsednik Gospodarske zbornice Zasavja). Med drugim je pohvalno ocenil načrte in dosedanje delo ter dal nekaj koristnih nasvetov za naprej. Vse prisotne pa je najbolj presenetila izjava trenerja SIMERLA, ko je rekel, da rezultati v vseh športih so primerljivi samo v svetovnem merilu. V klubu se bomo sicer trudili, da se naši tekmovalci zopet prebijejo med najboljše v Sloveniji, vendar naši cilji so precej višji, osvojiti medaljo na uradnih evropskih ali svetovnih prvenstvih. Nekateri starši so zmajevali z glavami in izjavili, da bi se oni kar zadovolili s kakšno medaljo na slovenskem nivoju. Najboljši pionirji in pionirke s klubskega prvenstva so si priborili pravico za nastop na regijskem tekmovanju v Sevnici 7. maja istega leta. Na tem tkemovanju je nastopilo 62 tekmovalcev (16 iz Trbovelj). Ravno Trboveljačni so bili prijetno presenečenje, saj je večina njih trenirala šele slabe pol leta in na tekmovanju niso zaostajali za vrstniki iz ostalih klubov, ki so imeli daljši staž treniranja in višje pasove. Iz Trbovelj so takrat L mesto osvojili Barbara KOVAČIČ in Ante ROTA ter ekipa mlajših pionirjev v sestavi Trboveljčanom veliko volje za nadaljnje delo. 11. maja 1988 je 21 članov karate kluba na povabilo OŠ Ivan Cankar nastopilo na prireditvi za dan šole. Zaradi velikega navdušenja prisotnih in interesa za to veščino so v karate klubu Trbovlje 30 maja izvedli ponoven vpis v začetni tečaj. Iz te generacije izhaja kar nekaj tekmovalcev, ki so kasneje dosegli odlične ter celo vrhunske rezultate na domačih in mednarodnih boriščih: David KRAJNC, Ida DEDIČ, Rok VODIŠEK, Nedžad HOZANOVIČ in Maja KOSTANJEVIČ. Z veliko nestrpnostjo so mladi trboveljski karateisti čakali nova tekmovanja na katerih so se želeli izkazati. Dobra priložnost je bila že na 5. mednarodnem Kata turnirju v Črnučah, 18. junija 1988, kjer je nastopilo 110 tekmovalcev iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Žal so mladi Trboveljčani izgoreli v veliki želji in pričakovanjih. Skoraj vsi so se uvrstili na začelje svojih kategorij ter spoznali, da v športu niso samo vzponi in zmage. Začeli so se učiti, da je treba poraz sprejeti športno, ter da mora biti to še samo večji motiv za delo. K sreči je na tem tekmovanju nastopil njihov takratni največji vzornik in trener Borut MARKOŠEK, ki je bil takrat eden izmed najboljših slovenskih karateistov tako v katah kot v športnih borbah. Borut je v članski kategoriji osvojil zlato medaljo in s tem posušil solze v marsikaterih očeh mladih Trboveljčanov, ki so se čisto po otroško veselili njegovega pravzaprav skupnega uspeha. Poleg nastopanja na tekmovanjih so v klubu sočasno oživele tudi večeri. Republiški sekretariat za Notranje zadeve SR Slovenije je v letu 1988 zaupal Upravi za notranje zadeve Trbovlje organizacijo republiškega prvenstva delavcev organov za notranje zadeve v judu. Za izvedbo priprav je bil imenovan organizacijski odbor, ki je v želji za čim boljšo izvedbo tekmovanja prosil za pomoč tudi Karate klub Trbovlje, za katerega so vedeli, da izvrstno organizira svoje tradicionalne turnirje. V organizacijskem odboru sta bila Franjo GLAVICA in Bogdan SIMERL, katera sta bila koordinatorja samega tekmovanja. Za to pomoč se je takratni predsednik Organizacijskega odbora, Marko OROŽEN osebno zahvalil. Jeseni 1988 so Trboveljčani že tretje leto zapored nastopili v slovenski karate ligi. Pred začetkom lige je trenerju Bogdanu SIMERLU uspelo prepričati Zdravka ROMIHA, kije živel in treniral na Kozjanskem, da s svojimi najboljšimi tekmovalci nastopi v karate ligi za trboveljsko ekipo. Kombinacija mladosti in starosti ter izkušenosti se je pokazala kot izredno dobra, saj so Trboveljčani na koncu brez izgubljenega dvoboja osvojili zlato medaljo in s tem naslov slovenskega ekipnega prvaka za leto 1988. Ta laskavi naslov so osvojili Borut MARKOŠEK, Damir VUČILOVSKI, Anto LUČIČ, Zdenko POLŠAK, Rafael ZUPANC-Raf (danes zelo popularen slovenski pevec) ter Zdravko ROMIH in trener Bogdan SIMERL. Borut MARKOŠEK je brez izgubljenega dvoboja osvojil tudi lovoriko najboljšega Podpisniki samoupravnega sporazuma o sodelovanju - z leve: Borut Markošek, Franjo Glavica, inž. Jure Trentelj, inž. Jože Klanšek in Bogdan Simerl v prostorih GEP Tika v Trbovljah -13. marca 1989 14.|ulija 1990 - Planinski izlet na Kal nad Hrastnikom. Stojijo tz leve): Sonja Kostanjevič, Jure Kostanjevič, Janja Simerl, Alja Perger, Matjaž lenič, Nečko Hozanovič, Bogdan Simerl. Čepijo (z leve): Zoran Ham, Barbara Kovačič, Maja Kostanjevič, Katja in Jernej Simerl [slikal: Rajko Kostanjevič). tekmovalca lige. Za nameček pa je še ob koncu leta postal zmagovalec 16. turnirja JLA v Trbovljah (letos bo izveden že 30. turnir, ki ima poleg uspešne organizacijske formule tudi najdaljši neprekinjeni staž v Evropi). Po osemnajstih letih aktivnosti trboveljskega Karate kluba, ko sta brata FRITZ prinesla iz Ljubljane prva spoznanja o karatejskih elementih, smo 13. marca 1989 zabeležili nov dogodek, ki je dodal pomemben pečat pri nadaljnjem delu in uspehih v klubu. Tega dne so v prostorih GEP TIKE Trbovlje podpisali Samoupravni sporazum o pokroviteljstvu. Podpisala sta ga direktor Grafično embalažnega podjetja »TIKA« Trbovlje, inž. Ivo TRENTELJ in predsednik karatejcev Franjo GLAVICA. Iz TIKE je bil prisoten tudi Vodja komerciale inž. Jože KLANŠEK, karatejce pa sta zastopala glavna trenerja in dolgoletna tekmovalca Bogdan SIMERL in Borut MARKOŠEK. 7. aprila 1989 so člani Karate kluba Trbovlje v gostilni RAČIČ v Trbovljah izvedli redni občni zbor. Prisotnih je bilo 98 članov ter predstavnika S1TKS Trbovlje, gospoda Oto V1RT in Bojan PAJK. Izvoljeno je bilo novo predsedstvo: predsednik kluba - Franjo GLAVICA, podpredsednik -Bogdan SIMERL, blagajničarka -Gizela ŽIBRET in tajnik - Aleš ŠINTLER. Ostali člani 10: Igor KOVAČIČ, Rajko KOSTANJEVIČ, Borut MARKOŠEK, Marjeta DOLANC, Milo HAM, Damir VUČILOVSKI in Marjan VRAN. V želji iskanja novih strokovnih znanj sta si v začetku maja kot strokovna delavca v klubu Borut MARKOŠEK in Bogdan SIMERL ogledala Evropsko člansko prvenstvo v karateju v Titogradu (Podgorica) v Črni Gori. Vse novitete in izkušnje sta kasneje vnesla tudi v delo s skupinami. 26. maja istega leta, ob 80 letnici društva Partizan Trbovlje so pred okrog 1500 gledalci vse sekcije društva PARTIZAN prikazale svoje delo. Karatejci so prikazali osnovno karate tehniko ter šolske kate. V šolskem letu 1989/90 je v klubu stekla akcija »Naj tekmovalec-tekmovalka«. Točkovala se je udeležba na treningih in uspehi na tekmovanjih. Obisk na treningih se je povečal, hkrati s tem pa so bili tudi vidni tekmovalni rezultati. Sponzor te akcije je bila Tovarna pohištva v Trbovljah, ki je zmagovalcu podarila moderna pisarniška stola. Prva zmagovalca sta postala do 15 let Miha KOVAČIČ ter nad 15 let Borut MARKOŠEK. Koncem leta 1989 so Trboveljčani v želji za čim boljše priprave na 17. turnir JLA v Dijaškem domu v Hrastniku organizirali vikend priprave. Treningi so bili organizirani dvakrat dnevno. Poleg treningov so se še vsak dan kopali v hrastniškem bazenu, zvečer pa so se sproščali ob gledanju video filmov. Na tem turnirju 23. decembra 1989 je nastopilo do takrat rekordnih 174 tekmovalcev iz Italije, Hrvaške in Slovenije. V katah je najboljšo trboveljsko uvrstitev zabeležila Barbara KOVAČIČ s 14. mestom. V športnih borbah je Borut MARKOŠEK zopet stal na zmagovalnem odru, tokrat z osvojeno bronasto medaljo. Sam turnirje bil popestren z izvrstnimi demonstracijami domačih karateistov, plesnega kluba Renome iz Trbovelj, lomljenja opeke Limbuških karateistov, vrhunske demonstracije kate Meikyo, nosilca medalje z EP Livijus BUNDE ter demonstracije evropskega prvaka z nunčaki Dejana MILOŠEVIČA. V letu 1990 so mladi trboveljski karateisti še naprej dosegali lepe rezultate na medklubskih in regijskih prvenstvih, žal pa jim ni tega uspelo kronati na uradnih slovenskih tekmovanjih, razen Borutu MARKOŠKU, ki je to leto postal republiški prvak tako v katah kot v športnih borbah. Lepe rezultate je dosegel tudi na mednarodnih turnirjih v Milanu, kjer je kot gost nastopil za Šoštanjsko ekipo. V ekipnem delu je premagal vse svoje nasprotnike in tako bil najzaslužnejši za osvojeno tretje mesto ekipe. Borut je skupaj s klubskim prijateljem Damirjem VUČILOVSKIM nastopil za ekipo KK Tempo Samobor v hrvaški karate ligi. Ekipa Samobora je osvojila prvo mesto, Borut pa naslov najuspešnejšega tekmovalca lige. Na povabilo karate kluba iz Zgonika pri Trstu so se trboveljski karateisti 27. maja napove. Brezkompromisno so se spopadli s tekmovalci, ki so bili nosilci precej višjih pasov, med njimi je bilo tudi nekaj rjavih in črnih. V skupni kategoriji deklic in dečkov do 10 let je Jernej SIMERL osvojil peto mesto. Še boljši so bili v kategoriji do 14 let. Alja PERGER je bila strah in trepet vseh fantov, saj je izgubila šele v polfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu, nosilcu črnega pasu, Idričanu Jerneju SEVERJU, ter osvojila bronasto medaljo. Njen uspeh je še dopolnil Jure KOSTANJEVIČ s četrtim mestom. In končno je prišla tudi težko pričakovana medalja na uradnih tekmovanjih. 11. maj 1991 bo z zlatimi, pravzaprav srebrnimi črkami vpisana prelomnica ali stopnica višje v trboveljskem karateju. V kategoriji mlajših dečkov je med 36 tekmovalci iz Trbovelj nastopil samo Miha KOVAČIČ, ki je poskrbel za infarktno razpoloženje vseh prisotnih Trboveljčanov. Najprej se je po rezultatu komah uvrstil v drugi krog, med 16 najboljših, kasneje pa za las še v finale. V finalu je izvedel svojo kato res odlično ter osvojil srebrno medaljo. Njegov uspeh je dopolnila ekipa starejših deklic v Trboveljska "živosrebrna ekipa" na republiškem prvenstvu v idriji -11.maj 1991 (stojijo z leve): Ida Oedč, Alja Perger, Barbara Kovačič, Simona Močnik, Igor Kovačič - član IO (čepijo z leve): Bogdan Simerl - trener, Maja Kostanjevič, Miha Kovačič, Silvija Korpes in Borut Markošek - trener. udeležili 1. turnirja za njihov pokal. sestavi Ida DEDIČ, Barbara Za prevoz so poskrbeli starši: Rajko KOSTANJEVIČ, Igor KOVAČIČ, Rado PERGER ter Bogdan SIMERL. V katah je manjkalo zelo malo do prve trboveljske medalje, saj je Jure KOSTANJEVIČ na koncu osvojil 4. mesto. Mladi Trboveljčani so se tu prvič srečali s kumitejem. To je nekakšna lažja različica športne borbe, saj se vsak napadalna tehnika predhodno KOVAČIČ in Alja PERGER prav tako s srebrno medaljo. Takoj so se preimenovali v Trboveljsko »živosrebrno« ekipo. Zakaj le? Najboljši bi morali nastopiti na državnem prvenstvu v Titogradu čez dober mesec dni. Slovenska odprava tja ni odpotoval zaradi začetka slovenske osamosvojitvene vojne. O tem pa prihodnjič. Bogdan Simerl Kronično SMRTNA NESREČA V SIPOREX-YTONGU V torek, 5.marca 2002 ob 14.50 uri seje v tovarni Siporex -Ytong zgodila huda delovna nesreča, v kateri je delavec izgubil življenje. UKP PU Ljubljana ugotovili, daje roka dvigala za transport kalupov pri spuščanju vkleščila ob kalup 39-letnega livarja R.G. iz Trbovelj, Dvigalo v pod|etju Siporex-Ytong [ko še ni bilo avtomatizirano), kjer se je smrtno ponesrečil R.G. (slika arhiv Zasavca) Operativno komunikacijski center Policijske uprave Ljubljana je bil o nesreči obveščen ob 15.17 uri in z ogledom kraja dogodka in zbiranjem obvestil so kriminalisti ki je zaradi hudih poškodb glave na kraju nesreče umrl. Policisti so o dogodku s poročilom obvestili okrožno državno tožilstvo. (pm) ZASAVSKI FRKER TRČIL V PARKIRAN AVTO Hrastnik, 26.2. ob 12.uri je R.P. iz Celja obvestil policiste, da mu je neznan voznik na parkirnem prostoru v Naselju Aleša Kaple poškodoval parkiran avto VW passat, s kraja pa odpeljal, ne da bi o tem obvestil oškodovanca, kateremu je na vozilu nastala materialna škoda. Policisti so ugotovili, da je prometno nesrečo po vsej verjetnosti povzročila voznica BMW-ja, doma iz Trbovelj, zato so se povezali s policisti PPTrbovlje, ki bodo z njo opravili razgovor in ugotovili, kdo je dejansko tega dne upravljal z BMW-jem, saj se bo moral zato srečati še s sodnikom za prekrške. OČIVIDCI, JAVITE SE! Hrastnik, v noči iz 1.3. na 2.3. je neznan voznik na parkirnem prostoru na Trgu borcev NOB na Dolu pri Hrastniku poškodoval ford escort last P.I. iz Dola, s kraja pa odpeljal, ne da bi o tem obvestil oškodovanca. Policisti naprošajo vse morebitne očividce, da koristne informacije sporočijo na PO Hrastnik. OBA BREZ ČELADE -OBA POŠKODOVANA Hrastnik, 9.3. ob 21.uri je mladoletnik G.J., iz Hrastnika vozil kolo z motorjem tomos APN 6 po regionalni cesti iz smeri Čeč proti Hrastniku, v naselju Boben pa zaradi neprilagojene hitrosti vožnje s kolesom z motorjem trčil v skalnati osek. Po trčenju je voznik G.J. skupaj s potnikom na kolesu z motorjem mladoletnim S.V. iz Hrastnika padel po cesti, kjer sta oba telesno poškodovana tudi obležala. Zaradi poškodb (nihče izmed njiju ni uporabljal varnostne čelade), sta bila odpeljana v bolnico Trbovlje, kjer je bilo ugotovljeno, da je potnik S.V. lažje poškodovan, G.J. pa huje, zaradi česar je bil odpeljan tudi v UB KC Ljubljana. Policisti ogledne skupine PPP Ljbljana, ki so zadevo tudi prevzeli, so zoper G.J. odredili tudi strokovni UMOR V PRAPREČAH V sredo, 6.mara ob 00.40 uri se je na Policijski postaji Trbovlje zglasil 30-letni J.K. iz okolice Trbovelj in povedal, daje na domu ubil svojega 64-letnega očeta. Z ogledom kraja dejanja, katerega je vodil dežurni preiskovalni sodnik ob prisotnosti dežurnega tožilca ODT in kriminalistov Urada kriminalistične policije PU Ljubljana, je bilo ugotovljeno, da je osumljeni J.K. dne 5.3. okoli 24.00 ure pristopil do spečega očeta in ga z ostrim delom sekire udaril po glavi. Prizadejal mu je tako hude poškodbe, daje na kraju umrl. Kriminalisti so osumljencu odvzeli prostost in ga 7.marca izročili preiskovalnemu sodniku s kazensko ovadbo za umor, ki je zanj odredil pripor. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bil motiv za takšno dejanje dolgoletne razprtije oziroma spori v družini.(pm) pregled, napisali pa so še predlog SP-ju, saj je G.J. tudi vozil brez vozniškega dovoljenja. TRČIL V DVA VOZILA Trbovlje, dne 2.3. ob 22.54 uri je v Bevškem voznik B.S. zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo, ki gaje upravljala V.A., nato'pa še v vozilo K.l. Izdan mu je bil plačilni nalog. UMRLA NA KRAJU NESREČE Litija, 7.3. ob 8.uri se je na glavni cesti Litija-Zagorje v križišču za Polšnik zgodila prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila je zapeljala iz neprednostne lokalne ceste in zavijala levo v smeri Litije. Pri tem je izsilila prednost vozniku tovornega avtomobila, kije pripeljal po glavni cesti iz smeri Litije. Voznik tovornega avtomobila kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti, zato je s prednjim delom vozila trčil v levo stran osebnega avtomobila. Osebni avtomobil je po trčenju odbilo levo, kjer je trčilo v usek. Po trčenju v usek ga je obrnilo za 90 stopinj, nato pa je drselo po levem smernem vozišču še 6m in trčilo v betonsko ograjo. V prometni nesreči se je voznica tako hudo telesno poškodovala, da je umrla na kraju nesreče. Kronično RAVSAJO KOT SRAKE V času med 28.2. in 2.3. je neznan storilec vlomil v avtomobil znamke zastava yugo, last P.B., ki je bil parkiran na parkirnem prostoru na Logu v Hrastniku, iz njega pa ukradel avtoradio. P.B. je s tem oškodovan za najmanj 25.000 SIT. Dne 2.3. ob 4.30 uri so policisti pohiteli pred lokal Porto pub v Hrastniku, kjer je neznan storilec vlomil v parkiran avto znamke golf, last V.B., iz njega pa ukradel avtoradio ter V.B. oškodoval za najmanj 20.000 SIT. Dne 2.3. ob 11.56 uri je direktor Žage d.o.o. Trbovlje obvestil policiste, da je okrog 9.30 ure nekdo ukradel motorno žago znamke husquarna. S tem je neznani storilec oškodoval omenjeno podjetje za cca 100.000 SIT. Dne 8.3. ob 13.50 uri je Š.J. policiste obvestila, da ji je neznanec iz pisarne v občini Trbovlje, kjer je zaposlena, ukradel GSM aparat znamke ericsson. Dne 9.3. ob 11.30 uri so bili policisti s strani občana Z.l. iz okolice Litije obveščeni, da mu je V.B., ki mu je pomagal pri delu na kmetiji, ukradel osebni avtomobil VW golf 1.9 DCL, letnik 1997, rdeče barve, reg.št. LJ C5-35L. Dne 11.3. ob 8.uri je Z.L obvestil PP Litija, da mu je V.B. avtomobil vrnil. Sledi kazenska ovadba. Dne 10.3. ob 03.25 uri je bil pri redni kontroli prometa ustavljen voznik kolesa V. A., za katerega je bilo ugotovljeno, da je kolo ukradel v Zagorju. Kolo so mu zasegli, zoper njega pa napisali kazensko ovadbo. JE TUDI VAS OGOLJUFALA? Dne 28.2. so policisti PP Litija prejeli več prijav o manjših goljufijah, ki naj bi jih storila Č.D. iz Litije. Več občanom je dejala, da nujno rabi denar za mamo, ki je z avtomobilom ostala v Metliki. Občane je zato prosila, da ji posodijo denar, ki da ga bo še isti dan vrnila. Tega ni storila, pa tudi vzrok sposojanja denarja ni bil pravi. Vse občanke in občane, ki jih je Č.D. ogoljufala na podoben način prosimo, da pokličejo ali pa se oglasijo na PP Litija. v * ■ ' : : J f I \ JE BILA V PIŠKOTIH DROGA? Dne 8.3. ob 18.30 uri so bili policisti obveščeni, da je mlajši občan iz okolice Litije v ZD Litija iskal zdravniško pomoč, ker je potem, ko je pojedel neke piškote, postal omotičen, zato je bil odpeljan v UB KC Ljubljana. Obstaja sum, da je bila v piškotih prepovedana droga. V ___________1_______J Aufbiks £ 28.2. ob 21.59 uri so policisti intervenirali v kitajski restavraciji na Ulici l.junija v Trbovljah, kjer sta H.A. in J.K. naročila pijačo in jedačo, katere nista hotela plačati. Bila sta pod vplivom alkohola in žalila strežno osebje, zato so policisti napisali predlog sodniku za prekrške. £ 26.2. ob 19.15 uri šobili policisti zaprošeni za intervencijo, ker pijani neznani moški na vlaku ni hotel pokazati vozne karte. Policisti so ugotovili, da seje pijani F.B. iz Vrhnike peljal brez vozne karte. Ob 20.uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v gostinskem lokalu LAP v Litiji. Policisti so ugotovili, daje v lokal prišel pijani F.B. in zahteval, da ga postrežejo z alkoholno pijačo. Ker mu natakarica alkoholne pijače ni hotela postreči, je začel razgrajati in razbijati inventar. Ker kljub ukazom policistov s kršitvijo ni prenehal, so policisti odredili pridržanje do streznitve. Sledi prijava sodniku za prekrške. £ Sam sebi je bil napoti 1.3. ob 20.uri D.R., saj so občani sporočili, da na stopnicah pri poslovni zgradi v Hrastniku leži neznan mlajši fant. Ker si je bil napoti, se gaje napil tako močno, da so ga morali domov napotiti kar policisti, ki so o dogodku obvestili sodnika za prekrške. Ampak ta noč seje za policiste komaj dobro pričela. 2.3. ob 3.35 uri so policiste obvestili, da tudi na cesti v bližini gostinskega lokala Zadnja šansa leži neznan moški. Na praku so policisti našli močno pijanega P.D. iz Hrastnika, kije policistom dejal, da gaje povozil neznan voznik. P.D. je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ZD, kjer pa poškodb ni bilo ugotovljenih. Policisti so zato nadaljevali z zbiranjem obvestil in ugotovili, da se je P.D. pred tem v gostinskem lokalu Zadnja šansa sprl z nekim gostom, kateri ga je tudi udaril. Zoper oba kršitelja bo zato podan predlog SP-ju. £ 6.3. ob 21.50 uri so policisti pohiteli v gostinski lokal X ba, kjer so ugotovili, da je Č.T iz Hrastnika v lokalu brez kakršnegakoli vzroka z roko udaril M.S., nato pa ji je še grozil, da jo bo ubil. Po izrečenih grožnjah se je še pred prihodom policistov s taxijem odpeljal, vendar je bil kasneje izsleden. Zoper Č.T. so policisti napisali predlog SP-ju. £ Dne 10.3. ob 01.50 uri so policisti posredovali v gostinskem lokalu X bar, kjer je bila soseščina motena pri nočnem počitku zaradi preglasne glasbe. Policisti so zato lastniku lokala H.A. izdali plačilni nalog. £ 10.3. ob 01.58 uri so policisti intervenirali v diskoteki Mesečina, kjer je bilo ugotovljeno, da sta se sprla in stepla K.M. in J.M. Zoper oba bo podan predlog SP-ju. 11.3. ob 02.28 uri so policisti intervenirali v ZD Zagorje, kjer je TS. razbijal po vratih in zahteval prevoz v Trbovlje. Zoper navedenega sledi predlog SP-ju. Policija opozarja SLOVENIJA PRIPNI SE! V usmeritvah za delo policije na področju varnosti cestnega prometa za leto 2002 imamo na področju uporabe varnostnih pasov določena dva cilja: L doseči 85% uporabo varnostnih pasov na prednjih sedežih 2.doseči najmanj 30% uporabo varnostnih pasov na zadnjih sedežih. Da bi ta cilj dosegli, bomo v let 2002 poleg doslednega ukrepanja zoper kršitelje izvedli tudi nekatere preventivne aktivnosti. Prva tovrstna aktivnost bo potekala med do 17.marca. Gre za akcijo poostrenega nadzora uporabe varnostnih pasov pod imenom Slovenija pripni se. Akcijo, ki se bo izvajala na območju celotne države, bodo izvajali tudi policisti PP Litija, PP Trbovlje, PO Zagorje in Hrastnik. V tem tednu bodo policisti pri rednem delu dosledno izvajali nadzor nad uporabo varnostnih pasov in zoper kršitelje tudi dosledno ukrepali. Vse voznice in voznike ter potnike opozarjamo, da naj uporabljajo varnostne pasove, saj bodo s tem omilili posledice v morebitnih prometnih nesrečah. mali oglasi Ulili J U>l^iii£li Oglase za Zasavca, ki izide 28. marca, sprejemamo do petka, 22. marca 2002. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za resničnost podatkov ne odgovarjamo. nepREiničninc U1ICA I. lUltllt 7 • TRBOlUf TElfAK Si-IS-140 prodhiii, fiiiKiip. mmtu. mi. POIIOVIIIII PROSTOROV. VIIKfIDOV IR PRRCil Stanovanja, parcele MENJAM 2-sobno stanovanje za 3-sobnega na lokaciji Zagorje, Kisovec ali Izlake, tel.: 56-68-616 MUJNO kupim 3-sobno stanovanje v Zagorju, Kisovcu ali Izlakah, tel.: 56-68-616 KUPIM manjše zemljišče z možnostjo individualne gradnje v Zagorju in okolici, tel.: 031/619-822 ODDAM 3 sobno stanovanje v centru Trbovelj, velikosti 74 m2, delno opremljeno, vseljivo takoj, tel.: 041/430-164 NAJAMEM 2-sobno stanovanje v Zagorju, tel.: 041/ 891-376 V TRBOVLJAH oddamo 47m2 stanovanje, tel.: 56-26-847 (po 18.uri) KUPIM počitniško prikolico, tel.: 041/732-731 NAJAMEM enoposteljno ali dvoposteljno sobo v Hrastniku ali Trbovljah, nekadilec, nealkoholik, dober plačnik, tel.: 041/620-805 OTOK HVAR, stari grad, oddih, počitnice, dopust, celo leto, hoteli, bungalovi, apartmaji, kamp, tel.: 00385 21566 231 ali 00385 21765 763 PRODAM starejšo hišo s posestvom in gospodarskim poslopjem v Radečah (Obrežje), tel.: 56-28-429 ali 040/326-182 Razno PROSIMO dobre ljudi, ki ne potrebujejo več stare TV sprejemnike in video playerje in rekorderje, da jih podarijo. Že vnaprej se zahvaljujemo, tel.: 031/ 504-143 ZAMENJAM fotoaparat Polaroid za GSM aparat, tel.: 041/ 818-479 PRODAM pohištveno opremo za 3 sobno stanovanje, tel.: 041/ 522-581 PRODAM hobi lesno obdelovalni stroj, tel.: 041/355-438 PRODAM odlično domače sadno žganje, tel.: 040/714-626 PRODAMGSM aparat Ericsson T20s, v odličnem stanju, še v garanciji, izredno zmogljiva lion baterija, zraven podarim slušalke, cena 20.000 SIT, tel.: 031/634-760 UGODNO prodam akvarij (160 litrov), tel.: 56-22-470 UGODNO prodam avtosedež do 20 kg (6.000 SIT) in peč na olje wamsler 6kw, cena 25.000 SIT, tel.: 56-46-086 PRODAM otroški kombiniran voziček hauck, tel.: 031/233-495 PRODAM sončne kolektoije v kompletu ali posamezno s črpalko ali z avtomatiko po ugodni ceni, vse novo, tel.: 041/698-315 PRODAMO dobro domače vino, belo in črno, cena po dogovoru, tel.: 03/5829-343 IŠČEMO navijače in navijačice stare od 14 let naprej za navijanje na košarkarskih tekmah, informacije na tel.: 031/504-143 (Boris) in na 041/876-798 (Novak) Inštrukcije, delo INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole, prva ura brezplačna, tel.: 031/527-607 INŠTRUIRAM angleščino in slovenščino za OŠ in SŠ, tel.: 031/ 343-024 INŠTRUIRAM matematiko in angleški jezik za srednje šole in gimnazije, 1000 SIT na uro, tel.: 56-64-247 INŠTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole, cena ure 700 SIT, tel.: 040/813-262 INŠTRUIRAM matematiko in angleščino za SŠ in gimnazije 1000 SIT na uro, tel.: 031/531-251 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel.: 56-49-142 OSNOVNOŠOLSKIM otrokom nudim pomoč pri učenju, tel.: 56-64-841 IŠČEM kakršnokoli delo, možno kot šivilja, z delovnimi izkušnjami, tel.: 031/795-519 VODOVODNE INSTALACIJE, popravila, obnova kopalnic ter vsa ostala vodovodno instalacijska dela opravljam hitro, zanesljivo, po konkurenčni ceni na območju Zasavja, tel.: 031/729-984 OBRTNIK vam položi laminate in stenske obloge po ceni 950 SIT na m2 za laminat, druge stenske obloge pa po dogovoru, tel.: 040/ 869-366 ŽELITE zaslužiti mesečno plačo takoj? Delate lahko tudi na domu, tel.: 041/368-624 ČE BI RADI v prostem času kaj zaslužili, pokličite 040/586-262 NA RAČUNALNIK vam natipkam in po želji oblikujem seminarsko nalogo in druge vrste tekstov, hitro in kvalitetno, tel.: 031/634-760 POZOR - ENKRATNA PRILOŽNOST! Šola za DJ-je v Zasavju! Pokliči, če te zanima, če si star 18 let in če imaš veselje do tovrstnega dela, pokličeti na GSM 031/504-143 (DJ Boris) ali 031/ 634-718 (DJ Sebastjan). Pohitite in postanite proesionalni DJ! ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 03/715-735 ZAPOSLIMO tri do štiri delavce za nedoločen čas, plača od 150.000 do 200.000 SIT, delo z ljudmi, tel.: 031/ 675-154 ali 031/675-156 Vineta d.o.o. Izlake 76 1411 Izlake razpisuje prosto delovno mesto mizarja ali pomočnika v mizarski delavnici. Pogoji: vozniški izpit B kategorije, ročne spretnosti. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave pošljite v osmih dneh po objavi na gornji naslov. Tekst: J# A'# Moj naslov: CM o Ul o z u < N obvestila Pon do kwan Zagorje Občina Hrastnik vabi vabi na pon do kwan aerobiko (tae bo), ki jo vodi viceprvak sveta Igor Kalšek, Urnik vadbe: ponedeljek in četrtek od 20.30 do 21.30 ure v dvorani OŠ Ivana Skvarča Zagorje. na razstavo slik likovne sekcije Univerze za tretje življensko obdobje -zasavska regija, ki bo na ogled do 20.marca vsak dan od 17. do 19.ure. Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Vrtec Zagorje ob Savi vabi obvešča vse otroke na uro pravljic, ki bo v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik starše, da do 31.3.2002 na upravi vrtca na Pečarjevi 4 vpisujejo v in sicer v četrtek, 14.marca 2002 ob 17.30 uri. Poslušali bomo naslednje programe: pravljico Daj mi poljubček. - v dnevni in poldnevni program otroke stare od enega do šest let. - v krajši, popoldanski 3-urni vsakodnevni program otroke letnikov Zavod za kulturo 1997 in 1998, Delavski dom Trbovlje - v pripravo na šolo otroke rojene od 1 .marca 1996 do 28.februarja vabi 1997. na gledališko predstavo Stevardese pristajajo (igrajo: Borut Veselko, Informacije dobite tudi po telefonu 56 66 244 pri pomočnici Sebastjan Cavazza, Ljerka Belak, Nina Ivanič, Magda Kropiuning, ravnateljice Mileni Taškar. Mateja Pucko), ki bo v četrtek, 14.marca ob 18.uri. Vabljeni! KC Delavski dom Zagorje vabi Kumplast na otvoritev razstave akvarelov Matjaža Bukovca, ki bo v petek, 15.marca 2002 ob 18.uri v avli delavskega doma. Na otvoritvi bo pela pevska skupina IRIS. Razstava bo za ogled odprta do 25.marca 2002. Gostišče Kum Ule Jože s.p. vabi na dneve dalmatinske kuhinje, ki bodo potekali do 17.marca. Katice Pričakuje vas bogastvo morskih sadežev, pripravljenih na izbran vabijo način, okusi žlahtnih vin in seveda zvoki temperamentnih dalma- na prireditev pod naslovom Dekada Katic ob njihovi 10-letnici. tinskih melodij. Dneve bo popestrila tudi klapa More iz Zadra. Spektakularen večer pod imenom Dekata se bo odvijal 23.marca ob 19.30 uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Ljubezen je ena sama KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA pesem MLADINSKI ODDELEK ob 17.uri Celjani vabijo na humanitarno prireditev Ljubezen je ena sama pesem, SREDA 20.3.2002 ki bo v torek, Kreativna delavnica za otroke,stare 5 do 11 let STOJALA ZA PISALA Izdelali bomo stojala za pisala in jih okrasili z živalskimi 19. marca 2002 ob 19. uri, v dvorani Celjskega sejma. podobami. Na tradicionalnem (Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu.) večeru bodo nastopili med drugim SREDA 27.3.2002 Vita Mavrič, Andraž Hribar in plesalci Mojce Pravljična ura za otroke,stare 6 do 10 let Horvat, povezovalec bo Andrej Karoli. NENAVADNO POTOVANJE 2.del ...o palčkih, čudežih in iskanju vode sreče.... LEPO VABUENI! Tokratni izkupiček bodo namenili slepemu mladeniču za nakup posebnega računalnika za pomoč slepim pri delu. s polnim plinom NOVI POLO JE TU! Pri Malgaju d.o.o. v Trbovljah so pričeli s prodajo novega pola četrte generacije. Od prejšnjega modela je "zrastel" tako v širino, dolžino in višino. Na voljo je 7 izvedenk motorjev, od tega so štirje bencinski in trije dizelski. Tudi pri opremi je ponudba raznovrstna, saj ponujajo štiri različice in sicer basis, trendline, comfortline in highline.Najcenejša različica je na voljo že od 1.918.763 SIT. Vrsta motorja POLO 1.2 Gibna prostornina cm3 Največja moč kW (KM) Menjalnik, serijski Največja hitrost Skupna poraba goriva 3-valjni bencinski 1198 cm3 40 kW (55 KM) 5-stopenjski ročni 152 km/h 5,9 1/100 km/h POLO 1.2 POLO 1.4 POLO 1.4 POLO 1.4 3-valjni bencinski 4-valjni bencinski 4-valjni bencinski 4-valjni bencinski 1198 cm3 1390 cm3 1390 cm3 1390 cm3 47 kW (65 KM) 55 kW (75 KM) 55 kW (75 KM) 74 kW (100 KM) 5-stopenjski ročni 5-stopenjski ročni 4-stopenjski avtomatski 5-stopenjski ročni 162 km/h 172 km/h 168 km/h 188 km/h 5,9-6.0 1/100 km/h 6,4 - 6,5 1/100 km/h 7,4 - 7,6 1/100 km/h 6,9 1/100 km/h POLO 1.9 SDI POLO 1.4 TDI POLO 1.9 TDI 4-valjni dizelski 3-valjni dizelski 4-valjni dizelski 1896 cm3 1422 cm3 1896 cm3 /V/A 47 kW (64 KM) 55 kW (75 KM) 74 kW (100 KM) 5-stopenjski ročni 5-stopenjski ročni 5-stopenjski ročni 160 km/h 170 km/h 188 km/h 4,7 - 4,9 1/100 km/h 4,5 - 4,6 1/100 km/h 4,9 - 5,0 1/100 km/h fuiouiid uiiu{od s bodočnost 22.3.-20.4. HOiMOP Pogosteje boste v družbi, zato bodite zmerni pri pitju al-koholnih pijač. Deževati bodo začela prva priznanja za dobro opravljeno delo. Bodite razumevajoči s partnerjem in pazite, da se zaradi nesporazumov ne boste zatekali k zapravljanju. Št.: 9. Na misel vam bodo prišle nenavadne poti do denarja. Lahko pa se zgodi tudi, da boste z lahkoto zamenjali službo za tako za boljšo plačo. Zadovoljni boste z družinskim in ljubezenskim življenjem. Št.: 15. * ^ Posvetite se \*C"SV kar'er' 'n nareciite u v'^j£ vtis na nadrejene. Ugledali boste enega od izhodov iz slepe ulice, v kateri ste tičali v 22.5.-21.6. depresivnem razpoloženju. Začeli boste dobivati zapoznela izplačila. Št.: 20. Z lahkoto boste prišli do denarja. Kljub vsemu pa . _ skušajte večji 'OmT jeT