Poitnina plačana v gotovini.
Leto XXII.
Dolnja Lendava, 4. augusta 1935.
Štev. 31.
Cena 1 Din.
Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par.
V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i Kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej.
Štev. polož nice 11806. Rokopisi se ne vračajo.
Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
Cena oglasov:.
i oglasna 
Popüst po dogovori.
Mladinsko gibanje
naše krajine.
Leto Gospodovo 1900 je zatonilo v večnost. Rodilo se je novo, dvajset stoletje. Že stoji pri njegovih dveraj nikak i klonka i pita za ime novorojenca. Odneked z mrzloga severa, ki si je zaželo topeo jug, se je začüo glas ženske botre (bila je, mislim, švedska pisatelja): „Stoletje deteta“. V ledeni mraz vmorov nedužne nerojene dece (vekša hüdobija je to, kak Herodova, ki je betlehemsko deco dao spomoriti !) je zazvenelo sladko ime. Drüžina, familija, ki jo stroj, mašin, tak sovražno gleda, je zatrepetala v blaženom spomini.
Matere so zajokale od veselja, najbogša Mati, Cerkev je spregovorila. Po svojem božem namestniki papi, po „Kmetskom“ papi Piji 10, ki je vmro v slühi svetosti, je pozvala nedužno deco k njüvomi najbole nedužnomi Brati, k prečistomi Agnjeci, da bi jim bio ne samo mleko, nego močna hrana v boji s krivimi proroki, z vuki, ki so si vkradnoli ovčji obleč.
Kak je naša krajina odgovorila na glas najvišjega Pastira Leona 13. in Pija 10. v večnom mesti Rimi, kak odgovarja naša krajina na glas vatikanske papove radio postaje ?
Tisti čas 1.1900. je tišinski kaplan Klekl in z njim katoliška dühovščina, posebno  gg. Baša i nedelski plebanoš Kühar, organizirao našo moško mladino za dühovne vaje v Celje. Priglasilo se je 450 dečkov. Pa Cerkvi sovražne sile so navedenim trem dühovnikom prepovedale Vodstvo toga romanja, zato so vrli dečki sami šli. Mešo za srečno pot jim je meo na Tišini g. Klekl.
Nekši vučiteo (Kondor Janoš iz Küpšinec) slaboverec je napadao : To je protidržavna manifestacija pa — penez ide v tüjino !
Dühovščina je zadevo cerkvenoj oblastnoj pojasnjüvala. Zaman ! Prišla je brzojavka : Non conceditur (Ne dovoli se)! Tistokratni blagi škof Hidašy Kornél zavolo starosti in bolezni v grli ne mogao dobro opravlati škofijskih poslov. Škofijska pisarna je bila iz osebnih razlogov sovražno razpoložena proti tišinskomi dekani Dr. Ivanoczyji in njegovomi kaplani g. Klekli. Sledkar je dr. Ivanoczy g. Klekli priznao : žao mi je, da sem Vas ne püsto.
V istom časi je g. Klekl zaproso od višje cerkvene oblasti, naj njemi dovoli izdavanje mesečnoga mladinskoga lista. Prošnja je bila odbita, ar bi list pisali v gajici. G. Klekl je našteo protirazloge, med drügim je pisao :
„Če so že tri črke (č, š, ž) nevarne za obstoj madžarske države, potem mora stati na slabih nogah !“ Prokletstvo zagrizenoga šovinizma.
Prek na Štajerskom so bili te razni mladinski tabori, ki jih je z velkov gorečnostjov organizirao g. Gomilšek, zdaj župnik in dekan pri Sv. Benedikti v Slovenskih goricah;  jako njemi je pomagao Dr. Hohnjec, zdaj profesor v mariborskom bogoslovji, in vnogi drügi. G. Klekl je meo s temi zveze. Previdno je poslao ta celo govornika, ki je nastopo v imeni slovenskih dečkov naše krajine, g. Gabor Janoš s Petanjec, oča g. bogoslovca štrtoletnika Alojza.
Ar naša dühovščina ne smela voditi naše mladine na prerod v dühovnih vajah v Celje, zato se je ista mladina zbrala na god svojega Patrona sv. Alojza v tišinskoj cerkvi k sküpnomi svetomi obhajili. Predga g. Klekla je te tak bila vodena od silnoga Düha, da je na poziv govornika vsa mladina v cerkvi glasno odgovorila :
Mi slovenski dečki ostanemo Kristušovi vojaki !
To je bio začetek mladinskoga gibanja v našoj krajini, v tom smisli
so delali gg. dühovnik †  Baša v Bogojini, † Kühar v Beltincih i pri Gradi, † Ivanoczy na socialnom poli, g. kanonik Szlepecz v Marijinom listi s krasnimi članki, † Sakovič z dühovnim vodstvom i drugi. G. Klekl so tüdi dühovni oča prošnje, ki je želela ustanovitev prvoga našega dijaškoga zavoda v Szombathelyi s Slovenskim občevalnim jezikom, dühovnik bi pa bio ravniteo. Mesto toga so iz imenovanih gg. največ pripomogli za ustanovitev gimnazije v Soboti i zdajšnjega salezijanskoga dijaškoga doma Martinišča v M. Soboti.
Naše odrašene mladence so spravili v zavode sv. Ivana Boska g. Klekl. Iz teh so zrasli novi voditelje mladine kak gg. Raduha, Vogrinčič, Cigüt itd. Krasen sad so naši misijonarje i misijonarčki.
Pri borbi za naša narodno oslobodjenje so meli g. Klekl okoli sebe zbrano mladino : Jerica, Godino, Balažica, Forjana, Kühara, Jakoba i vnoge drüge.
V	sobi g. Klekla se je ustanovilo prvo dijaško drüštvo naše krajine, isto je pobiralo prvo podporo za naše siromaške dijake.
Düh teh gg. je obüdo prvo prosvetno drüštvo v Bogojini i Črensovcih. Isti düh vodi mladinsko prilogo (Marijikin ograček) našega tiska, ki rešava naše mlade brate i sestre v nevarnoj tüjini, v Ameriki, posebno pa v Franciji. Što prešte zahvalna pisma, ki jih je nareküvala hvaležnost teh naših najdelešnjih i najbole zapüščenih, što prislühne nenapisanoj zahvali teh mladih src, ki v tüjini bijejo za ono i to stransko domovino i za njene. Sam Bog jih piše v knigo živlenja, sodni den jih pa oznani vsemi sveti.
V tom Dühi, ki je boži, podavajo roke tem v borbi osivelim gospodom vnogi mladi naši šolani. Zlate nitke vežejo preteklost i bodočnost !
Bodimo jako previdni.
Parlament je zglasao proračun i poslanci so odišli na počitnice. Dr. Stojadinovič, ministerski predsednik, je v parlamenti omeno načrt vlade, naj bi se ustanovile velike stranke v državi. Tüdi v Ameriki, je povdarjao, majo samo dve velikivi stranki i je to na veliki hasek državi. I ka bi se te namen dosegno, se držijo razna spravišča po državi, edna za vlado, drüga proti njej. Ta miseo za velike stranke je ne nova. Mi smo pod bivšov Madjarskov že poskusili to. Bili sta samo dve stranki „jobbpárt“ i „balpárt“, to je desnica i levica pa smo se ločili po rdečih ali belih pérnicaj, štere smo za krščaki nosili. Dva tabora sta bila gorpostavleniva, med njima so ležali ranjenci, to je kortešje, ki so vüpali v drügi tabor smüknoti i za male peneze düše küpüvati. Pilo i jelo se je brezplačno. Kadilo tüdi tak. Gde se je več plačalo, tam je danih dol več glasov, ali kak so te pravili, votumov. Dve močnivi stranki sta samo bile, pravice pa nikše ne sta spravile, ar se je šlo za jelo i pilo samo, ar voditelje stranke i kandidati ne so bili na mesti i ar narod ne bio zadostno odgojen, ka ne bi gledao na jelo i pilo, nego na pravico, štera jedino njemi more pomagati.
Dve stranki sta samo bile, a narodi to nikaj ne pomagalo. Dosta več pravic je dobo, gda je več strank nastopilo, ar je nastopila tüdi kat. lüdske stranka, „kat. néppárt“, štere voditelje, i kandidatje so meli poprek pokazati nevtepeno živlenje i ar je stranka narod s svojimi tiskovinami i listi navčila na prave, poštene volitve. Bodi tü povedano, da prvi poslanec lüdske stranke v madjarskom parlamenti je bio Slovak, plebanoš Zelenjak.
Z gornjih dvojih dejstev sledi, da velike stranke ne so na hasek, če pravično ne delajo i male stranke ne
so na kvar, če pošteno delajo. Vse zavisi od toga, kak se dela za narod, kakši lüdje vodijo stranko i kakše zastopnike ma narod v parlamenti.
Pa predstavimo, da velika stranka, štera se na krili vlade nastavla, šče pošteno delati. Vendar pri vsoj dobroj voli se njej skotajo na pot ovire, štere velevajo vnogo pazlivosti i previdnosti. V nameravanoj velikoj stranki bi bili radikali, muslimani i pristaši Slovenske lüdske stranke. Po veri pravoslavni, muslimani (türki) i katoličanci. Po kulturi eden od ovoga razno kak neba od zemla. Po pokrajini : bivša Srbija, Bosna, Hercegovina i Slovenija V glavnom. Potrebčine v vsakom kraji drügačne. Vse te pa še drüge razlike zdrüžiti, skeliti v edno posodo, ka do brez vseh težav lehko iz nje jeli Bosanci tak kak Srbi i Slovenci, zahteva tolike državniške modrosti, tolike žive vere v Boga, tolike lübezni do bližnjega, da morejo biti celi možje, ki stranko pod streho spravijo i v živlenji obdržijo. Pa pravimo, da mi mamo takše cele može. Pravimo, da do delali v zadovolnost vseh, ki so vu stranki. Pa vendar nastane pitanje, do li zadovolni tisti, ki ne so vu stranki ? De li zadovolnih pet milijon Hrvatov, ki že zdaj tolmačijo, ka se ta velika stranka osnavla proti njim, kak pišejo njihovi listi vsi i kak pokaže dr. Mačkova 56 letnica z godom, kda je dobo dnevno 500 pozdravov samo v telegrami i kda so ga deset i deset jezeri pod hrvatskov zastavov proslavlali i pozdravlali. Pa Hrvatje so katoličanci. Jih je za Srbi največ v državi. In če se kolo politike tak obrne, da se z nameravam velke stranke vӧvržejo Slovenci, Bosanci pa pritegnejo Hrvati, ka je mogoče. Pregovor najmre pravi : Politica meretrix magna. Politika je velika vlačüga. Bi Slovencom bilo to na hasek, če bi se podžagali ? Bi je zagovarjali Hrvatje? Ne, ar so bili proti njim. Bi je pomilüvali Srbi? Ne, ar so zdaj nepotrebni i po števili za državo menje vredni, kak Hrvatje, šterih je več. Politika bi tak sodila, tak sklepala. I naj ne bi negda tak sodila i sklepala, je naša dužnost, da dokeč je ne prekesno, si poti ne zapremo do bratov Hrvatov. V nameravamo veliko stranko brezpogojno Vzemimo notri tüdi Hrvate. Na te način bodo katoličanci vsi zastopani z edne strani, z drüge strani pa bode tüdi delo ležejše, ar Hrvatje i Slovenci majo skoro edneiste polrebčine, kajti veže jih vküp zemla i stara, poštena kultura.
- TSJ.
Konkordat sklenjeni.
25. julija ob 11·30 je bio v Rimi podpisani konkordat med svetov Stolicov i Kraljevinov Jugoslavijov. Naš pravosodni minister dr. Aüer, čuvar državnoga pečata, je bio slovesno sprejeti toga sunčnoga dneva. V Vatikani ga je pozdravila švicarska garda, štere uniformo je sestavo že slavni slikar Michelangelo pred več sto leti. Kardinal Pacceli je izročo dr. Aueri znak papovoga reda sv. Gregora velkoga prve stopnje, velko Odlikovanje, nato je isti kardinal v imeni sv. Oče Pija 11. podpisao konkordat, v imeni Nj. Vel. Krala Petra II. pa minister Auer. Poleg so bili tüdi poslanik v Vatikani Jevrem Simič in poslaniški svetnik mgr Moscatello, mož z jugoslovanske strani, s strani sv. stolice pa monsignor Piccardo in mgr Branche. Podpise so potrdili s pečati. Vse to je bilo fotografirano. Nato je dr. Auer s spremstvom skoz vnoge dvorane prišao v salon, v šterom je krasna vnogobarvna bosanska preproga, ki predstavla mesto Jajce i orla, ki s svojimi krili čuva mestno obzidje ; to so podarili sv. Oči katoličanski bosanski romari leta 1925. V knjižnici je bio sprejem pri papi, ki je gospej Auer poklono srebrno krono v srebrnoj škatuli s svojim gr-
bom ; gda so stopili pred papo, so vsi pokleknoli, sv. Oča je pristopo k vsakomi i njemi dao svoj papin križ v polüb, dr. Auer njemi je pa vse predstavo. Nato je 80 letni sv. Oča francoski spregovoro:
Blagoslavlam vso Vašo državo, Nj. Vel. Krala Petra II., kneza namestnika i namestništvo, vašo vlado i ves vaš narod. Blagoslavlam takisto vas, ki ste tü, vaše svojce doma i vse vaše dobre žele. Amen. Nato je vsem podelo papin blagoslov.
Rektor jugoslovanskoga nacionalnoga zavoda sv. Jeronima mgr Madjerec je priredo svečani obed na čast dr. Aueri i spremstvi. V dugšoj zdravici je povdaro pomen pogodbe i slavne nacionalne tradicije jugoslovanske katoličanske dühovščine, posebno zavoda sv. Jeronima.
Isti den ob 9 vüri večer je na čast kardinali Paccelliji priredo svečano večerjo minister dr. Auer i njegova gospa.
Besedilo konkordata bo sledkar objavleno. Obnovlena je ninska püšpekija, ustanovlena je nova püšpekija bačka i banatska, splitski püšpek bo znova nadpüšpek. Gospodarski odnošaji se vredijo v smisli popune enakopravnosti vseh veroizpovedi. Cerkveno imanje nesme biti predmet razlastitve, tüdi ne novih agrarnih zakonov brez prejšnjega dogovora s Cerkvijov. Cerkvi se prizna možnost, da ustanavla verske šole, kak je to. v vnogih državah. V javnih šolah je zagvüšna verska vzgoja katoličanov. Teološke fakultete se prilagodijo novim določbam sv. stolice. Zakoni, sklenjeni V katoličanskoj cerkvi, imajo popun državlanski pravni učinek. „Katoliška akcija“, je iznad i izvün strank, podrejena püšpekom, ki za njo odgovarjajo.
Ar je po pogodbi zajamčena sloboščina Cerkve, je sv. stolica pripravlena izdati potrebne odredbe, s šterimi dühovčini prepove pripadanje k političnim strankam, naša vlada bo pa izdala spodobne odredbe glede dühovščine drügih ver.
Meje püšpekij do se skladale z novimi političnimi mejami Kraljevine. S tem bo pitanje naše krajine rešeno.
Euharistični kongres v Čakovci
od 23. do 25. augusta.
Euharistični kongres za Medjimurje bode v Čakovci od 23.—25. augusta. Odbor za te kongres se trüdi, ka bi uspeo te kongres kem lepše. Ar je pa pitanje stanovanja pri takšoj priliki najvažnejše, se s tem obveščajo vsi, šteri želejo prisostvüvati kongresi, da javijo odbori svoja imena i število oseb vklüčno do 17. avgusta, ar odbor računa samo s tistimi, ki se prijavijo v tom časi. Naprošajo se gg. župniki i voditelje posameznih sküpin, da nas obvestijo o števili oseb i dnevi prihoda. Za romare po železnici je zaprošena Polovična vožnja. Rešenje ministerstva železnic se bode javilo v novinaj. Poleg stanovanja, vodi odbor ešče račune v drügih sekcijaj : oddelek za sprejem na čeli z g. Dr. Odičom, odvetnikom v Čakovci, skrb za stan je prevzeo g. D. Petek ; ambulanca je v rokaj gg. Dr. Bujaniča i Dr. Puriča; okrasitev mesta na čeli z g. inž. Bjelovučičom; reditelstvo vodi g. Magič; pevski oddelek je prevzeo poznani glazbenik i nastavnik na frančiškanskoj gimnaziji v Varaždini o. Kamilo Kolb i cerkvena Sekcija, štero vodi o. Srečko Majstorovič, nastavnik vučitelske škole v Čakovci. Določena je tüdi Sekcija za novinarstvo, štere načelnik je g. A. Matasovič, književnik j ravnateo na trgovskoj školi v Čakovci. — Spored kongresa je sledeči :
V petek 23. augusta ob ¼ na 6 vöri sprejem prezvišenoga g. nadškofa
2
NOVINE
4. augusta 1935.
pri slavoloki, zatem v cerkvi na pomoč zazavanje sv. Düha, predga i blagoslov. Ob pol 8 mimohod i pozdrav nadškofa.
V soboto 24. aug. ob 6. vüri zajtra predga i slavnostna sv. meša. Ob 8. vüri sv. meša i prečiščavanje dece. Ob 10. vüri zborüvanje za moške i ženske, ob 3. vüri zadvečara za dečke i dekle. Ob 5. predga i blagoslov. Zednim se izpostavi Najsvetejše do polnoči. Ob 10. večer je predga, a ob 12. polnočnica.
V nedelo 25. aug.: sv. meše ob 5, 6, 7, 8 i pol 12. vüri a ob 9. vöri pontifikalna sv. meša i predga. Po meši je sküpno zborüvanje. Ob 3. zadvečara ide prošecija z Najsvetejšim po mestnih vulicaj. Po prošeciji predga, litanije Srca Jezušovoga, posvetitev, Te Deum i blagoslov. S tem se konča kongres !
Odbor za evharistični kongres za Medjimurje v Čakovci od 23.-25. avgusta 1935.
NEDELA.
Ka naj včinim, ar mi moj gospod jemle oskrbništvo ? Kopati ne morem, kodivati me je sram. Znam, ka včinim, da me sprimejo v svoje hiše, kda bom odstavlen.
Molimo. Daj nam milostno, prosimo, Gospod, da bomo vsikdar mislili i delali, ka je prav : da bomo mogli, ki brez tebe obstati ne moremo, po tvojoj voli živeti. Po Gospodi našem . . .
Osma nedela po risalaj.
Evangelium Sv. Lükača XVI.
Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš Vučenikom svojim priliko eto : bio je neki bogat človek, ki je meo oskrbnika, i te je bio obtoženi njemi, kako da bi rasipavao blago njegovo i zvao ga je, i pravo je njemi : ka to čüjem od tebe? daj račun od oskrbnine tvoje ; ar že ne bodeš več mogo oskrbüvati. Velo je pa oskrbnik sam vu sebi : ka bom činio, da Gospod moj vkraj jemle od mene oskrbništvo? kopati ne morem, kodivati me je sram. Znam ka včinim; da, gda bom vö vrženi z oskrbništva, vzemejo me vu hiše svoje. Prizvavši zato vse dužnike Gospoda svojega, velo je prvomi: keliko si dužen Gospodi mojemi? on je pa pravo : sto tün olija. I veli njemi: vzemi tvoj dužni list : i doli sedi hitro, i piši petdeset. Potom veli dragomi: ti pa keliko si dužen ? on je pa pravo: sto keblov pšenice. Veli njemi : vzemi tvoj list, i piši osemdeset. I pohvalo je Gospod krivice oskrbnika, ka je spametno včino; ar so sinovje etoga sveta spametnejši od sinov svetlosti vu svojem narodi. I jas velim vam : včinite si prijatele z nepravičnoga mammona ; da, gda pomenkate, primejo vas vu vekivečna prebivališča.	*
Berilo iz pisma svetoga apoštola Pavla Rimlanom. „Bratje! Nesmo dužni mesi, da bi po mesi živeli. Zakaj če po mesi živite, bote mrli; če pa z dühom dela mesa mrtvite, bote živeli. Šterikoli najmre se dajo voditi božemi Dühi, tej so boža deca. Zato ka ste nej sprijali düha robstva znova v strah, nego sprijali ste düha posinovlenja, v šterom zovemo: „Aba, Oča!“ Sam Düh svedoči z našim dühom, da smo boža deca. Če pa deca, tüdi dediči boži, sodediči pa Kristušovi“.
Dva človeka nam predoči globoki Pavel : mesnoga i dühovnoga. I tak bi človek lejko razdelo vse lüdi v dva tabora. V ednom tabori bi bili meseni lüdje, v drügom pa dühovni. Meseni lüdje so tisti, ki majo svoje oči obrnjene na te svet. Vse njuve misli žele, reči, dela idejo skoro samo za tem, kak bi svojemi teli najlepše poslali tü na zemli. Vse ka si telo požele, njemi dajo, če njemi morejo, ali bar radi bi njemi privoščili, če bi njemi mogli. Ar pa je naše telo pokvarjeno zavolo greha i nas vsikdar nagible bole k slabomi kak k dobromi, tak tej meseni lüdje slabo, grešno živlenje živejo i konec takšega živlenja je smrt, najmre večna smrt, večno pogüblenje. Zato pa nam apoštol Pavel lepo svetüje, naj svoje telo mrtvimo, naj ga krotimo, naj ga z dühom vodimo. Düh naj bi v vsakšem človeki gospodüvao, düh naj bi človečemi teli zapovedavao, čeravno se to dostakrat nerado pokorava. Ali če ščemo živeti, najmre večno živeti, te moramo vpreči svoje telo v jarem düha i ga z dühom voditi. — Ravno po tom se lüdje ločimo med sebov: edni svoje telo vodijo z vüzdov düha, drügi svojemi mesi dajo cügle, da ide kama žele. Konec prvih je začetek večnoga živlenja, konec drügih pa začetek večnoga pogüblenja. Bog bo po tom ločo lüdi na levo i na desno. Zbirajmo si pa sami.
Te tjeden bom molo, trpo i delao vse : naj Slovensko krajino lübijo njeni šolani sinovje i njene šolane hčeri.
Politični pregled.
Govor predsednika vlade v senati o jugofašistih i Habsburžanih. Gospodje senatoril Najprle se čütim dužnoga, ka se iskreno zahvalim vsem gg. govornikom, ki so nam s svojimi govori dali celo vrsto tanačov, od šterih bo vlada ništerne sprejela kak smernice za svoje bodoče delo.
Gospodje! Ta vlada je ne prišla zato, ka kaj odstrani, zrüši, nego da nekaj zgradi. Če pa že ščemo gučati o kakšoj odstranitvi, o kakšoj rešitvi, moram povedati, ka je ta vlada prišla zato, ka bi odstranila tisti režim, ki je izvedeo petomajske volitve, da odstranimo način, kak so bile te volitve izvedel i da zabranimo takše tumačenje volitev, kak so je ništerni gospodje tumačili v prvi govoraj pri verifikacijskoj debati. Mi smo prišli zato, da odstranimo režim, šteri je milijon opozicionalnih glasov proglaso za gojence Janke Puste. Mi smo prišli, da odstranimo režim, šteri se je v kratkoj dobi svojega vladanja skregao z vsemi veroizpovedmi v državi — z katoličanskov, pravoslavnov i muslimanskov. Mi smo prišli zato, da postavimo branilce varnosti, ki bodo odstranili nevarnosti prejšnjega režima. Mi ščemo zbrati vse one, šteri ščejo pošteno z nami delati. Če pa že ščemo nekoga odstraniti, bomo odstranili tiste jugofašistične lüdi, ki se proglašajo za edine branilce državnoga i narodnoga edinstva. Če bi naše državno i narodno edinstvo od tej lüdi zavisilo, bi naša država lejko pravila : „Reši me gospod, od takši prijatelov se bom že sama čuvala“.
Prosim vas, gospodje, da nam za vsa ona pitanja, od šterij smo ešče nej gučali, date malo časa, da je rešimo v znaki promirjenja.
Zdaj pa ešče malo o našoj zvünešnjoj politiki. Ide tü za povrnitev Habsburžanov na austrijski prestol. V Austriji so bili pred kratkim iz dani zakoni, ki kažejo, ka je to nova stopnja k tomi, ka bi Habsburžani prišli nazaj na austrijski prestol. Istina je, ka se ti zakoni samo notrašnja zadeva same Austrije, v štero se mi nemremo mešati, a izjavljam pa, ka povrnitev Habsburžanov na austrijski prestol, mi nebi mogli vzeti kak samo pitanje Znotrašnje politike Austrije. To je mednarodno pitanje, štero nas najbole zadene. Mi smo odločno proti povrnitvi Habsburžanov na austrijski prestol. Gospodje ! O tom pitanji sam se že pogovarjao s predstavniki drügi držav ! Pa Vam moram povedati, ka smo v tom stališči ne osamleni. Kak mi, tak gledajo na to pitanje tüdi Čehoslovaška i Rumunija. Poleg držav Male zveze ešče
tüdi nešterne drüge velke države gledajo ravnotak na to pitanje. Pa tüdi od same austrijske vlade sam dobo jako pomirlivo izjavo. I jaz vörjem v iskrenost Avstrije, s tov mi ščemo meti najboše odnošaje.
Gospodje! Mi smo Vam dali vsa potrebna pojasnila! Mi smo včinoli svojo dužnost i vüpamo se, ka tüdi Vi včinite svojo dužnost s tem, ka te glasüvali za predložene dvanajstine. Po tom govori se je začnolo glasanje ! Glasalo je 57 senatorov vsi za dvanajstine!
Ka pravi angleški general o bojni v Abesiniji ? Abesinija lehko oboroži eden milijon za bojno prvovrstnih možov. Na razpolago ma tüdi velko število pušk, samo ka so te starejših sistemov. Vse to so pa samo vretine, iz šterih lehko v primeri bojne Abesinija jemle svojo podporno silo. Zaednok pa nemre postaviti na bojišče več kak 100.000 oboroženih vojakov. Abesinska vojska se navadno deli v tri sküpine :
Prvo tvorijo moderno oboroženi i izvežbani vojaki, šterih je pa kakših 10.000, šteri so pravzaprav samo casarova osebna garda!
Drügo sküpino tvori tak zvana casarska armada, štera broji do 50.000 moderno oboroženih, to pa ne za evropske, nego za afriške prilike.
Tretjo sküpino pa tvorijo približno tak Oboroženi vojaki, kak zgoraj omenjeno, a te vzdržavlejo pokrajinski podkrali i samostojni knezi. Toda ta tretja sküpina trpi na tom, ka delijo neodvisni knezi orožje vseprek svojim podložnikom, namesto, ka bi dali samo dobro izvežbanim vojakom.
Najhüjše orožje Abesincov je njüv osebni pogum i njüva telovna vztrajnost. Abesinec je lehko brez težav cele dneve i tjedne na nogaj i brez težav obhodi desetine kilometrov po najhüjšem ozemli gor v breg kak tüdi dol, ne ka bi se količkaj otrüdo. Pri tom pa je vajeni strelati v vsakom položaji, kda leti, kda se vleče po zemli i kda pleza po (skalovji) pečinaj. Njegova najvekša skrb je, ka kemprle zgrabi sovražnika i se spravi na njega s svojim mečom. Vsikdar napadajo v trümi, ne pa ka posebi i pri tom posküšajo sovražnika dobiti v roke i ga pobiti.
Vsak napadalec na Abesinijo mora teda računati na nevarnost, štera bi za njega nastanola, če bi Abesinci začnoli napadati v malih, poedinij praskah zdaj tü, zdaj tam, zdaj edno četo, zdaj to stražo. Te način bi morao biti naravnost vničüjoč za vsakoga napadalca, šteroga najmodernejše orožje ne bi mogeo rešiti poraza. Če do se pa Abesinci samo branili i vzne-
mirjali sovražnika, jih ne bo mogoče premagati, ar letala i tanki nikaj ne pomenijo v Abesiniji proti sovražniki, šteroga ne vidiš. Kak že povedano, se Abesinci najraj bojüjejo z mečom i što se jim proti postavi, ga nesmileno vmorijo. Abesinija pa tüdi nema cest Zato bo Italija, či bo štela Abesince premagati, mogla delati dobre ceste, štere lehko dokonča v par letaj, ne pa v ednom meseci ali tjedni. Boj pa lehko začne samo za časa süše, ar kda začne dežüvati, nastanejo taki povodni. Pa tüdi drüge nevole so, štere Italijanom branijo, ka ne začnejo boja i to predvsem strašna žeja. V Abesiniji najmre nega vode, da bi bila za pijačo uporabna. Italijanski inžiniri so začnoli čistiti morsko vodo, da preskrbijo stojezere z vodov. Pa to je vse premalo za takše vnožine lüdi. Mogoče bi bilo, ka bi se ta svaja šče poostrila. Če bi püstili obe državi pri miri, mogoče bi Italija i Abesinija same spoznale, kak velikanske škode bi nastanole, če bi se svaja nadalüvala.
Lujz se spominja.
Stari Lujz se že dolgo ni tako spočit zbudil kot danes, zdi se mu, da se tega ne bi mogel več spomniti, kdaj je bilo. Morda ko je bil mlad. Pa tisti časi so že davno minili.
„Bog bodi zahvaljen za to lepo jutro, saj si ne bi mogel misliti, da bom še kaj sličnega dočakal. Kako je prisijalo kar sem v štalo na mojo ložo prav do mene ! Kako da sem še kaj takega vreden !“
Lujzu se je porajala v srcu hvaležnost do Boga. Prekrižal se je in počasi zlezel v svoje lože.
Krave so zamukalo in so se ozirale za Lujzom, one, ki so še ležale, so se hitro dvignile, da ne bi česa zamudile.
Lujz je verno skrbel za živino. Malo se je pretegnil — kakor vsako jutro — nato pa takoj stopil do senjaka. Ko je seno zašušljalo, se je znova oglasilo mukanje vse vprek.
Krave so nestrpno gledale, kje bo Lujz najprej položil. Kmalu je vsem nametal.
To je spravljal leto za letom, kar pomni. Nikdar mu ni prišlo na misel, da bi si življenje kaj spremenil. Kaj pa je hotel, v svojem delu je našel težave in tudi veselje od pomladi čez poletje do jeseni, ki se mu je zdela najbolj blagoslovna del leta, in čez zimo, ko si je odpočil od dela, do nove vesele pomladi. Delo doma, delo na njivah, še vriskal bi včasih kakor
škrjanček proti nebeškemu soncu v lepem dnevu. Da bi šel drugam, če ga je kaj jezilo, se mu ni zdelo vredno. Tako je živel in delal iz dneva v dan, iz leta v leto, dokler se ni postaral. Tudi tedaj je tako ostalo, kakor bi se ne zgodilo nič posebnega.
Na to Lujz ni dosti mislil. Zadovoljen z novim dnem je pograbil vedro in si šel po vodo. Ko je odprl dveri in stopil na prag, ga je zajel svež jutranji zrak. Nehote je globokeje zadihal in se ozrl v sinje nebo.
Kakor bi rože razlile svoj vonj, tako prijetno diši v zraku. Saj ni čudno, danes je sveto jutro, spomin Kristusovega vstajenja. Lujz bi na to skoro pozabil.
Res bi bilo čudno, saj mu igra še vsa snočnja procesija pred očmi, v ušesu mu brni godba in petje velikonočnih pesmi. Zdaj se spomni, tudi ponoči je sanjal o tem. Kako ne bi, tega ne more tako hitro pozabiti.
Skoro ne bi vedel, čem u je prišel z vedrom do studenca. Sklonil se je in zajel vodo. Danes mora biti sveže umit kakor kak mladenič. Saj bi bil še korenjak, če bi bilo treba.
Ko se je vrnil z vodo, je pustil dveri odprte, ker se mu je zrak v štali zdel zelo slab. Odložil je vedro na tla in se pripravil, da se umije. Malo se je obotavljal, kakor bi se bal mrzle vode. Sklonil se je nad vedro in se spet zravnal, nato se je zagledal v strop in nekaj časa zamišljeno opazoval pajčevino, ki je visela od
trama. Na tramu je bilo pritrjeno lastavičje gnezdo že od nekdaj. Vsako pomlad so valile lastavice, kako da letos ne bi. Gotovo bodo. Pred nekaj dnevi jih je že videl, ko so letale v zraku. Bog ve, kje so bile ponoči, sem jih še ni bilo, pa morajo priti. Lastavice so božje ptice in bilo bi žalostno, če se letos ne bi naselile v starem gnezdu. Lujz bi bil nesrečen.
Spomnil se je, da se hoče pravzaprav umiti. Prej pa je še stopil do dveri in jih zaprl. Potem si je naredil korajžo :
„No Lujz, le srajco dol in umij se z mrzlo vodo, da boš tak ko mlado jutro zunaj !“
Ko se je umil, se je res čutil svežega, toda tak le ni bil ko mlado jutro zunaj, ki je zaživelo v božji dan, kajti kdor je že toliko dni hodil po zemlji, ni mogel kaj takega več pričakovati.
Lujz se je namenil v hišo po svojo svetešnjo obleko. Danes je velik svetek in človek se mora čedno napraviti. Kdor bi se ta dan zanemaril, bi gotovo grešil.
Iz hiše sta pribežali gospodarjevi hčerki Barica in Anica, vsaka z lepim piruhom v roki. Obraza deklic sta žarela od veselja, kar poskakovali sta obe. Lujz se je nasmehnil, ko ju je zagledal. Barica je pritekla k njemu in za njo Anica.
„Viš, Lujz !“ je rekla Barica in stegnila roko proti Lujzovemu obrazu.
(Dalje)
Pismo g. mis. Kerec Jožefa.
Junnanfu, 17. 6. 1935.
Predragi brat, svakinja i nečaki !
Jaz se že dva meseca nahajam na mojem novom misijonskom poli v Yunnanu 2025 metrov visiko nad morjom. Zrak je čisti i zdrav, podnebje pa jako toplo i milo. Rastlina je tü bujna in mnogovrstna, ravnotak tüdi sadje. Narod je popunoma divji i primitiven. Ne razmi se ne na poljedelstvo, ne na obrt niti na kakše drügo delo. živi po divje i se zadovoli s tem, ka njemi narava da, t. j. s sadjem i drügim zeliščem, ki ga mati zemla tü v obilnoj meri davle. Pet različnih narodov se nahaja v Yunnani, šteri gučijo različne jezike. Enaki pa so si v tom vsi, da so do skrajnosti nemarni, ali bole povedano malomarni za vse, zamazani, raztrgani i puni razne golazni. Bog, smileni oča vseh zemeljskih otrok me je določo, ka delam za blagor, procvit, napredek i düševno osrečenje te sirmaške Evine dece. Tüdi sam se nahajam v najvekšoj bedi i zapüščenosti, odtrgan od svetovnih komunikacij i skoro brez vüpanja na kakšo človeško pomoč iz domovine ali odked drügod. Kwantung, gde sam 14 let delüvao, je v vnogih pogledih teliko napreden kak Evropa, zlasti v karitativnom pogledi. Kajti tam so bogate pokristjanjene drüžine, ki so rade darüvale v dobre namene, dočim tü kaj takšega nemrem pričaküvati. Namen moje premestitve v Yunnan je bio toti velikopotezen, a jaz sam ne vem, če bom kos toj velikoj nalogi zdaj, gda sam že stari i gda nega več tiste mladeniške sile v žilah, štera me je spremlala od 30. do 40. leta, poleg toga se pa ešče
4. augusta 1935.
NOVINE
3
moram včiti novoga jezika i spremeniti tüdi način kitajskoga mišlenja z tibetanskim pojmovanjom. Gotovo bo poteklo edno leto, predno se bom jaz vsemi tomi privado i postao zmožen za delo v večjih potezah. Silno bi potrebüvao za prvi začetek kakših 10 jezero amerikanskih dolarov, toda na koga, na koga se naj obrnem i što de tisti veliki dobrotnik, ki mi bo dao to vsoto ? Meseca septembra bom morao začnoti z šolov i ešče z drügim delom. V to svrho sem dobo od Propagande FIDEI 25 jezero francoskih frankov, Toda ta vsota bo komaj zadostüvala za prevozne stroške mojega prvoga personala i najnujnejše stvari za popravo že razpadajoče hiže, štero sam tü dobo v herb. Gda bom zidao novo hižo, bom gotovo morao pozvati moje prejšnje zidare iz Kwantunga, ar samo s temi bom lehko hitro i solidno zgradio hižo, kajti s temi divjaki tü si človek resan nemre pomagati, ar se njim vsakše delo, štero je ne po njihovom mišlenji delano, zdi neumno. Oni delajo i živijo z dneva v den. Ka de vütro, to jih ne briga, glavno je to ka je dnes, ar ne vejo če bodo vütro ešče živeli. Tak zajtra, gda se zbüdijo, vsaki nese svojo strgano i višivo postelino odavat, ar ne ve, če jo bode večer ešče potrebüvao ali ne i tak postelina zajtra vnogo falejša kak pa večer, gda si jo vsaki za silo pa poskrbi. Jaz v tom pogledi ne delam nikših küpčij, ar sam zadovolen s svojov deskov, Žalibog tüdi ta dozdaj niti ni pohoblena, ar se tomi lüdstvi tüdi te trüd zdi nepotreben, prej zakaj bi hoblili deske, štere se uporablajo samo ponoči. Tü je zaistino potrebna apoštolska potrpežlivost, če človek šče kaj dosegnoti. Jaz vüpam na vsemogočo božo pomoč i na pomoč dobrih düš, štere bodo radevole kaj žrtvüvale za procvit misijonskoga dela v toj zapüščenoj deželi i tüdi na veliko pomoč molitve gorečih düš.
Dozdaj sam hvala Bogi zdrav ! To podnebje mi jako ugaja, ar mam Zdravo srce, to je tüdi znak, ka sam lehko dober avijatik ali zrakoplovec. Priporočam se vsem v molitev kak tüdi vsa mojo novo misijonsko ustanovo v toj pokrajini. Sprejmite vsi moje najlepše misijonske pozdrave i mi hitro kaj odpišite.
Vaš lübeči v Presvetom Srci Jezuša, šteroga sveto kralestvo naj kemprle pride tüdi na Kitajsko i ki nas naj po tom sirmaškom zemelskom potüvanji vse zdrüži v svojoj večnoj Slavi! Amen.
Jožef Kerec Superior Institut Salesien Yunnanfu - China - (Via Tonkin).
GLASI.
SLOVENSKA KRAJINA.
Dečkom Slov. krajine. Prosvetno drüštvo v Črensovcih se je odločilo, da priredi v nedelo 25. avgusta t. 1. v Črensovcih „Dečki ali fantovski tabor“. To bo den, gda se bodo zbrali dečki cele Slovenske krajine i sosednje Štajerske i bodo manifestirali za svojo katoličansko vero i krščanske ideje. Gnjes naznanimo samo v glavnom spored tabora : 1. V soboto dne 24. avgusta ob 7. vöri zbiranje pri Našem domi, nato baklada po Črensovcih, štero bo sprevajala godba ino spevanje. Po bakladi velki kres pri cerkvi, na šterom bo govor, spevanje ino godba. V soboto po poldnevi se bode spovedavalo. 2. V nedelo zajtra ob 8. vüri se bomo zbrali v Našem domi, odkod bo ob 9. Šla procesija v cerkev, gde bo sv. meša za vdeležence zborovanja in predga. Med sv. mešov bo sküpno sv. obhajilo, k šteromi bi naj pristopili vsi dečki. 3. Po sv. meši zborovanje pri cerkvi. 4. Po poudnevi ob 2. večernice, po večernici pa igra na prostom. Natenčnejši spored priobčimo v prihodnji številkaj. Naj ne bo dečka v Slov. krajini, šteroga ne bi vidili na tom tabori. Pokažimo, da smo dečki krščanskih misli in s svojov udeležbov pripomorimo, da se bo te prvi „Dečki ali fantovski tabor“ v Slovenskoj krajini obneseo tako veličastno, da bo ostao vsem v globokom spomini. Nasvidenje !
Prosvet. Drüštvo v Črensovcih.
Bogojina. Gosp. plebanoš Haoko Jožef so odišli na počitek k svojemi rodi v Austrijo v okolico Grada. Nadomeščaii so jih g. Camplin, novomešnik, ki so spovedali i predgali vu rojstnoj fari.
Za kaplana k sv. Jürji je poslani č. g. Camplin Ivan, novomešnik. Gospodi novomešniki iz srca želemo, da s svojov gorečnostjov prinese mir Gospodov v razklano faro.
Slov. kat. akademsko drüštvo „Zavednost“" bo melo 31. julija sestanek, 13. augusta pa občni zbor z volitvami. Oboje se začne ob 8. v Martinišči v Soboti. Na sestanki bodo govorili gospodje : Žižek Alfonz od potrebnih ugotovitev, Berden Pavel od organizacije kat. dijaštva v Slovenskoj krajini i Casar od ustanovitve tiskovnega drüštva kat. akcije v Slov. krajini.
Kapca. Proščenje sv. Jakoba se je vršilo dnes tjeden, 28. julija.
Črensovci. Gospod plebanoš Zadravec odidejo te dneve na počitnice v planine. Naj zdravi pridejo nazaj.
Nedelne primicije. Črensovci. Novomešnik, g. Cigan Franc, salezijanec, je prišo iz Veržeja v drüžbi g. Kolenc Ivana, novomešnika v soboto večer ob 6. Pripelati ga je dao g. Zadravec Matjaš, črensovski plebanoš. Pri lepom slavoloki, ki ga je postavila novomešnikova rodna ves Žižki, je mladinski moški zbor zaspevao pozdravno pesem, nato je izrazo g. plebanoš Zadravec veselje, štero čüti cela fara nad novomešnikom i za njim ga je pozdravila drüžbenica Marijine drüžbe, Halasova Agica z deklamacijov. Nato je novomešnik slüžo večernice pred Najsvetejšim. Ceremonar novomešnika je bio g. Luskar, salezijanec, predgar pa g. Temlin Štefan, salezijanec, iz Beltinec, ki je v genlivoj lepoj predgi razložo vnožini naroda, kakši dobrotnik je v denešnjem časi dühovnik za narod i koga te zato mora lübiti i poštüvati. Novomešnika je pri sv. meši vodo g. Zadravec, plebanoš, diakon i subdiakon pa sta njemi bila g. salezijanca Vogrin i Törnar. Nove sv. meše so se vdeležili tüdi ga Ranteša iz Polane, gg. Salezijanci Ka-stelic, Raduha, Horvat, Zajec, bogoslovci Cvetko, Kustec, Balažic, Mihelič, Žmavc i več salezijanskih sobratov. Pri goščenji je bilo 300 gostov v najlepšem redi i veselji pogoščenih. Na goščenje so prišli tüdi gg. dekan Jerič, dr. Kelenc iz Sobote, novomešnika Zelko i Kolenc. Drügi den so obiskali dom novomešnika tüdi urednik Novin i kaplani Bejek, Šoštarec i Berden. Oča novomešnika, cestni nadzornik g. Cigan Jožef, je še pod madjarskov vladov bio dober narodnjak kak goreči katoličanec, ki se je z vrednikom Novin sküpno borio za našo sloboščino i bio njegov tolažnik v strašnih bolševiških časaj. Dober Bog njemi v sini dühovniki plačao lübezen izkazano dühovniki. Pri sv. meši je cela cerkev popevala, samo Slavo zbor. Naroda je bilo ogromno. Goščenje je bilo ob polnoči dokončano. Omenimo ešče nekaj genlivoga. V soboto večer ob 10 vüri je bila podoknica, pri šteroj je ponovno zaspevao moški zbor pod vodstvom bogoslovca g. Miheliča. Prisrčni i genlivi so bili posebno pozdravi domačih. Vsi od najmanjšega do matere so s pozdravom prinesli novomešniki vsaki po en klinec, da je nastao celi šopek, ki ga je povezao oča. Bili so to pisani klinčki, štere je poživlao materin, temnordeč. Oča je spregovoro sledeče reči: „Daj, da povežem te klince, ki so je zbrali vsi člani drüžine, v eden šopek“. Zmes so ga vsi pozdravili i na sredi pozdravi njemi zaspevali našo domačo pesem, ki jo je v mladosti prvič spevao : „Prišla je, prišla vesela pomlad, so deklice začele gredice kopat. . .“ Po pozdravi je moški zbor znova zaspevao, še nekaj pozdravov i donela je iz grl nazočih pesem „Gor čez izaro“. — Beltinci. Novomešnik, g. Škafar Ivan, je z Bratonec s velikanskov procesijov prišo k prvoj sv. meši i tak šo domo po njej. V Beltincih ga je pozdravila v imeni pod zastavov zbrane Marijine drüžbe te predsednice. Pri sv. meši ga je vodo g. Vadovič Rudolf, plebanoš, predgao pa Klekl Jo-
žef, vp. plebanoš, ka je Jezuš v Olt. Svestvi za dühovnika njegove düše živlenje, njegov vučiteo i njegova moč, dühovnik pa zato mora s svojim Svetim živlenjom tolažiti njegovo Srce v Olt. Svestvi. Diakon i subdiakon sta bila Štukovnik Franc, domači kaplan i Zelko Ivan, novomešnik. Sv. meše se je vdeležilo na jezere naroda, teliko ga je ostala ešče zvüna cerkve, kak ga je bilo v velikoj cerkvi. Navzoči so bili sledeči gospodje dühovniki še : Jerič dekan, novomešnik Kolenc, poznej je prišo tüdi novomešnik Camplin, profesor Sreš Fidel, domači kaplan Cigler, törjanske, gračke, bogojanske fare bogoslovci poleg domačih, dva salezijanskiva misijonarčka. Ceremonar je bio bogoslovec Tratnjek Štefan. Novomešniki je priredilo domače Prebivalstvo prav lepo podoknico zpozdravom, i spevanjom. Pač spevanje je bilo nad vse lepe v cerkvi i na primiciji tüdi. Goščenje se je dokončalo večer ob 7 z litanijami v domačoj kapeli, pri šterih je bilo vnogo naroda i z večih občin. — Sobota. Novomešnika, g. Gregor Janoša, je vodo pri oltari mil. g. Szlepecz Ivan, č. kanonik, predgao njemi je pa Bejek Janoš kaplan od dühovniške časti: dühovnik je drügi Kristuš, je Kristušov namestnik, kak takšega mora narod sprejeti. Diakon i subdiakon sta njemi bila dr. Kelenc ravniteo Martinišča i Škraban novomešnik. V cerkvi je orgolao bratanec novomešnika, bogoslovec z Vogrskoga. Goščenje je bilo v Satahovcih, pri sv. meši so bili zvün imenüvanih ešče gg. kaplan Vojkovič, katehet Horvat i bogoslovci z tišinske i sobočke fare. Na goščenje sta prišla tüdi g. Krantz, plebanoš z Tišine i Šoštarec kaplan z Turnišča. Dober Jezuš pokloni vsem trem novomešnikom vnogo, vnogo düš.
Tebe, Bog, mi hvalimo. Po sedmih svetih novih mešaj i zlatov sv. meše, štere so z obilnov nebeskov rosov poživile našo düšo, nam je dober nebeski Oča dao lepi dež, ki je poživo naše njive i travnike, ka de tüdi telo melo krüh. Večna hvala dobromi Oči nebeskomi.
Zdravnik Dr. Gregorc Albin, sreski sanit. referent v Soboti od 30. julija do 22. augusta ne ordinira.
Nova sv. meša denešnjo nedelo je pri sv. Jeleni na našem lepom Goričkom. Slüžo de jo g. Nemec Alojz, salezijanec. Pri sv. meši do ga vodili g. Varga Štefan, plebanoš, predgali pa g. Bakan Jožef, bivši prefekt Martinišča, zdaj plebanoš v Zagorskih Selaj na Hrvatskom. G. novomešniki, sotrüdniki naših Novin, želemo obilno božega blagoslova.
Romajte na Sladke gore ! Vlč. gosp. urednik ! Vlüdno Vas prosim, da bi v Vašem cenj. listi „Novinaj“, ki ga že par let vsaki tjeden z zanimanjom prebiram, povabili dobre Prekmurce, da pridejo v velikom števili, v dugih procesijah s svojimi skrbnimi düšnimi pastiri tüdi letos na Sladko goro v dneh 12. do 14. augusta. Žao, je zadnja leta število romarov spadnolo, tüdi je bilo za nje premalo posajeno. Jako rad bi božo pot opet podigno do nekdašnje znamenitosti ino bom včino, ka bo mogoče, da bo romarom podvoreno. Poskrbo bom za dobre predgare, za zadostno število spovednikov, proso farnike, naj ido romarom z dvorbov na roko. Vüpam, da bo mogoče pripraviti tüdi zaprti prostor za prenočišče žensk. Dobri Prekmurci so ostali verni sladkogorskoj Materi božoj. Njih je prišlo dozdaj vsako leto največ. Gotovo bi letos še vnogi, vnogi šli v Ljubljano na veličastni euharistični kongres, — pa neso mogli. Njihova düša je pa žedna, da se ednok okrepča na božoj poti, se spokori ino si zprosi milosti za bodoče boje. Naj porabi v te namen, što količkaj more, romanje k Materi božoj na Sladko goro; z veseljom ino lübeznostjov bomo vse pozdravili ino sprejeli. Bratski Pozdrav v Kristuši. Vaš Andrej Stakne, župnik. Sladka gora, 26. 7. 1935. — Prošnjo gospoda župnika toplo priporačamo.
Romanje na Sladko goro vodijo g. Bejek Janoš, črensovski kaplan. Romarje odidejo 11. augusta. Isti den je ob 5. vüri zajtra na Srednjoj Bistrici sv. meša za vse romare.
Premovanje konjov se vrši v Beltincih dne 16. augusta 1935 ob ½ vüri predpoldnom pod navadnimi pogoji. Pripüščene so samo mrzlokrvne pasme. Zednim se vrši izbira za opis v rodovniške knige, kak tüdi izbira žrebčkov za vzgojo za plemenske žrebce, za štere se bodo priznavale vzdrževalnine.
Plemenske štajerske kokote bo delilo sresko načelstvo po ceni 5 Din. Interesenti se lehko prijavijo pri občinah, šolah ali kmetijskih drüštvaj.
Jubilej g. dekana i župnika Weixl Jožefa pri Sv. Križi. G. Weixl Jožef, kons. svetnik i dekan pri Sv. Križi poleg Lotmerka obhajajo te dni 35. letnico, ka vodijo lepo križevsko faro. Kak kaplan so bili tü 5 let, kak plebanoš 35 let, sküpno 40 let. Kak goreči dühovnik, so vred zeli krasno križevsko cerkev i podignoli dühovno živlenje svojih farnikov. Potom posojilnice so jim pomagali gmotno, potom kat. prosvete pa so podignoli njihovo pravo izobrazbo. So znani dobrotnik siromakov, podpirač dijakov i gostolübni prijateo dühovščine. Za časa bolševikov so bili velki dobrotnik dühovščine Slov. krajine, so stalen naročnik naših Novin i večkrat obiščejo Slov. krajino. Iz srca njim Želemo, naj jih dobro Srce Jezušovo obdrži v zdravji i v obilnosti blagoslovi njihovo delovanje.
Sedemdesetletnico svojega rojstva obhaja te dni g. Seršenova v Lotmerki. Dobro gospo pozna slovensko izobraženstvo pa tüdi prosti narod Slov. krajine že od negda, kda smo šče pod Madžari bili. Posebno jo pozna Čerensovska fara. Njena hiša je vnoga leta še pod Madžari bila zavetišče prekmurske dühovščine i je z ednim tüdi naročnica prekmurskih Novin. Dobroj gospej za sedemdesetletnico iskreno čestitamo, naj jo dober Jezuš v obilnosti blagoslovi.
Lendava. Za šolsko kühinjo v Lendavi, štera letos že tretje leto dela požrtvüvalno za siromaško deco, je sproso g. narodni poslanec dr. Klar 3000 Din podpore. Kak vidimo, dosega naš poslanec uspehe tüdi na tom poli.
Znate, gda bodete oskrbleni ? Te, gda bodete vl in vaši domači zavarvani pri „Karitas“. Ona zavarüje Vas in Vaše pod jako vgodnimi pogoji za starostno preskrbo, za slučaj smrti i zavarüje tüdi herb Vaše dece. Oglasite se kem prle pri domačem zastopniki ali gospodi župniki ali pa pišite vodstvi „Karitas“* v Maribori Orožnova ulica 8. Zavarüjte se kem prle. Pregovor pravi : „Čas je zlato !“ To vala zlasti pri zavarvanji. Škoda je vsake vüre. Kem prle se zavarüjete, prle bodete oskrbleni in to pod bolšimi pogoji. Pomagajte si, dokeč je ne prekesno ! Jezeri i jezeri mirno gledajo v bodočnost, ar so zavarvani pri „Karitas“ i znajo ka jim bo ona pomagala. Vsa pojasnila dobite pri Schinko Jožefi v D. Lendavi (Glavna ulica 31.)
Kratke novosti.
Mož i žena stopila v samostan. Pri karmeličankaj v Baltimore (v Zdrüženih državaj severne Amerike) se je nedavno zaobtübila sestra Beatrice, prle imenüvana gospa Oswald, žena imenitnoga glasbenika Alferda. Pred petimi leti sta se oba odločila, da se ločita i se posvetita samo božoj slüžbi. Gospa je stopila v Karmeličanski red i njeni mož pa je šo za brata (laika) k jezuitom (v Georgetoven), gde vči glazbo.
Naši v misijonih.
Živlenje na Kubi, o črncih in še kaj.
Dnes nekelko iz pisma misijonara Ozmeca s Kube.
Guanabacoa, 19. V. 1935.
Siboreyes so verovali v enega, dobrega Boga, gospodarja vsega sveta in so ga nazivali „Atebax“ in v drugega, slabega z imenom „Mabuya“. Tudi so verovali v neumrjočnost duše (Seveda po svoje) in da jih bo Atebax poplačal, če bodo dobri in kaznoval, če bodo slabi. Svoje duhovnike so imenovali „behiques“, kateri so bili ob enem zdravniki in pesniki. — Toliko o prvih prebivalcih Kube.
Odkod so pa črni ljudje prišli na Kubo? Njihova zgodovina je zelo žalostna. Vozili so jih iz Afrike in jih prodajali kot sužnje raznim gospodarjem plemenitašem. Že leta 1522, torej trideset let po okritju Kube so
4
NOVINE
4. augusta 1935.
jih že pripeljali 300. Španski plemenitaši, ki so prišli na Kubo se bogatit in na to odšli nazaj v svojo domovino uživat, so bili prepričani, da si ne smejo služiti denarja s potom svojega lastnega obraza. Bili so mnenja, da je delo nekaj poniževalnega in zato so kupovali črnce, ki so njim morali obdelovati polja. Ti sužnji pa niso imeli nobene svobode. Bili so, po domače povedano, vprežna živina, ki dela in ne ve, zakaj.
To se je ponavlalo do l. 1825. Do tedaj so vsako leto pripeljali na Kubo več tisoč črncev in tako je število prebivalcev na Kubi naraščalo. Suženjstvo črncev je trajalo do leta 1895. Šele v tem letu so njim dali svobodo. Takrat so začeli med njimi delovati tudi misijonarji. Črnci so Seveda ohranili svoje afriške običaje in vero. Ti ubogi črnci so res črnci po telesu, a imajo dušo, ki je pri mnogih bolj bela kot pri belih prebivalcih.
Še sedaj Živijo Črnci ločeni od belih. Ne smejo se združiti z njimi. Imajo svojo postajo, svoje vagone na vlaku itd. To zelo onemogočuje misijonarjem pristop do črncev. Večinoma so že krščeni, toda po njihovem življenju sodeč, ne poznajo katoliške vere. Jih je pa tudi mnogo, ki se še drže sedaj svoje afriške vere in običajev.
Na Kubi so pravi misijoni. Če gre človek v notranjost države, najde družine, ki ne vedo ničesar o katoliški veri. Pomanjkanje duhovnikov je veliko. Žetev zori, toda delavcev je premalo. Pomislite : štiri miljonov prebivalcev in samo trideset duhovnikov domačinov. Vi v Sloveniji občutite toliko pomenjkanje duhovnikov, a tu se čuti zelo. Če bi imel človek sto rok in sto nog, bi jih še bilo premalo.
Koliko dobrih mladeniških src je v Slovenski krajini ; ali se ne bi žrtvovali za misijone? Jaz mislim, če bi njim kdo govoril in pripovedoval o žalostnih razmerah med ljudmi v misijonskih krajih, bi tudi ti žrtvovali svoje življenje za Jezusa v tujih državah, kjer še ne poznajo imena Jezus.
Prosimo, da Bog pošlje čimveč delavcev v svoj vinograd, da tudi oni čimprej spoznajo Onega, ki je prelil svojo kri na križu tudi za te uboge duše.
V Gospodu vse pozdravlja
Nace Ozmec salezijanec.
Kelko nam edno takše pismo pove ! Vidimo, kak se indri po sveti godi i s kakšimi težavami se morejo boriti misijonari, kda glasijo Kristušove vzvišene navuke.
Ka bi bilo s človeštvom, če ne bi bilo Kristušovih dühovnikov, če ne bi bilo Njegovih misijonarov?! Zavladala bi sila, grobijanstvo močnejših nad slabejšimi. Mnogim, premnogim bi se slabše godilo, kak se je godilo telko stoletja črncom iz Afrike na Kubi ! I če se gde slabejšim, zapüščenim slabo godi, se njim samo zatoga volo, ar ne poznajo tisti, šteri majo med njimi oblast, Kristusa i njegovih navukov.
Če na vse to pomislimo, moramo spoznati i priznati, kak velkoga pomena je ravno dühovništvo, prava Kristušova dühovščina za človečanstvo! Edino ono se nesebično i požrtvovalno bori proti krivicam, nesramnostnim, zahrbtnosti i izrablanji slabejših od strani močnejših, mogočnejših !
Vzemite človeštvi dühovščino i te vidli, kama človeštvo zablodi ! Brat nede več poznao brata, stariš ne deteta i sosed ne soseda.
I odked jemle dühovščina moč za vse to neizmerno delovanje? Iz presvetoga oltarskoga svestva, iz presvete Evharistije ! Kristuš njim davle moč.
Mi pa prosimo Boga, da bomo znali poštüvati dühovnike. Molimo goreče za dobre, svete düšne pastere !
Naša gimnazija.
Dijaštvo soboške gimnazije je bilo včlanjenih v raznih dovoljenih društvah.
1. Sokol je imel na gimnaziji 185 pripadnikov (114 dečkov in 71 deklic). Dejansko pa je k telovadbi hodilo samo 29 dečkov in 32 deklic, to pa radi tega, ker velika večina dijakov
stanuje v zavodih, ostali pa imajo daleč domov in potem ne morejo priti več nazaj k telovadbi. Manjkajo pa tudi vaditelji.
2. V Pomladku Rdečega križa je bilo včlanjenih 190 učencev in 53 učenk in ima 873·50 Din prebitka naloženega v poštni hranilnici. Pomladek je vodila suplentka Justin Ivica.
3. Pomladek Jadranske straže je imel na zavodu 255 članov in članic. Vodil ga je prof. J. Potokar.
4. Ferijalni Savez (131 podružnica) ima 52 članov. Predseduje mu četrtošolec Anton Plej.
Učiteljska knjižica je štela ob koncu šolskega leta 687 del, med njimi prekmurska zbirka osem del. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je darovala tej knjižnici 63 del.
Dijaška knjižica ima 1558 del. Tudi tej je podarila Jugoslovanska knjigarna 80 knjig. Izposojenih je bilo okoli 1600 knjig.
Zdravstveno stanje dijakov je bilo precej povoljno.
Štatistika učencev.
Vseh učencev je bilo letos na koncu šolskega leta 324.
V	prvem razredu : 112 (m. 76, ž 36)
V	drugem	„	84	(m. 58, ž 26)
V	tretjem	„	73(53 + 20)
V	četrtem	„	55	(41 + 14)
Po veroizpovedi je	bilo v vseh
štirih razredih :
katoličanov	243	(174 +	69)
evangeličanov	68	(44 +	24)
izraelitov	10	(8 +	2)
pravoslavnih	3	(2+1)
Po narodnosti:
jugoslovanska	323	(228 +	95)
nemška	O
madžarska	O
druge narodnosti 1 (0+1)
Starši učencev :
Kmečkih posestnikov (78), državnih uradnikov (60), obrtnikov (52), trgovcev (34), učiteljev in profesorjev (29), gostilničarjev, kavarnarjev (25), samoupravnih in privatnih uradnikov (20) itd.
Večina staršev biva v soboškem srezu — 200, v občini Sobota 109 in v ostalem soboškem srezu 91. V lendavskem srezu jih stanuje samo 50, v ljutomerškem srezu 25, drugod v drav. banovini 30, v ostalih banovinah 16 in v drugih državah 3.
Ocenjenih je bilo ob koncu šol. leta 314, neocenjenih 10.
Učni uspeh učencev.
Izdelalo je 221 učencev 68.22% z odličnim 24 (7·41%) s pravdobrim 84 (25·93%) z dobrim 113 (34·88%) Popravni izpit jih ima 78 (24.04%) Izdelo jih ni	15 (3.63%
Nižji tečajni izpit je delalo od 55 rednih učencev IV. razreda 50 ; in od privatistov je prišlo k izpitu 5. Izpit je napravilo 46 (35 m. in 11 ž). Za eno leto sta bila zavrnjena le dva, ostali (7) imajo popravni izpit 6 (5 m. in 1 ž), s pravdobrim 11 in dobrim 29.
Sprejemni izpiti za I. razred prihodnjega šolskega leta so se vršili od 1. do 3. julija. Prijavilo se je 124 učencev (82 dečkov in 42 deklic). Izpit je napravilo 106 učencev, (67 dečkov in 39 deklic).
Navedene štatistike nam veliko več povedo, kakor bi si človek v prvem hipu mislil. S uspehom naših dijakov smemo biti še precej zadovoljni.
A če pogledamo na štatistiko staršev učencev, vidimo, da je pravzaprav kmečkih staršev zelo malo ; samo 78 od 324 ! To ni zdravo stanje !! In tudi vidimo, da je dal to preteklo šolsko leto lendavski srez razmeroma zelo malo dijakov: od 324 le 50, dočim je soboški srez s Soboto dal štirikrat več — 200 !
Ali nam vse to ne da nič misliti ?
Ostali naši dijaki — višješolci so študirali večinoma v Ptuju, Mariboru in Ljubljani. Vsem očetom in materam naših dijakom letos pri tej priliki ponovno polagamo na srce to, kar so že Novine med lanskimi veli-
kimi počitnicami pisale, da je za naše dijake — višješolce najboljše, če gredo nadaljevat svoje študije v Ljubljano, dokler ne bo v Soboti popolne gimnazije. Torej ne v Ptuj in ne v Maribor. Skušnje namreč potrjujejo, da naši mladi dijaki v teh dveh mestih kaj hitro zaidejo. V Ljubljani ostanejo še razmeroma najbolj nepokvarjeni.
Naše dijaštvo je precej nadarjeno in zmožno, a marsikateri se prehitro uda slabim vplivom. Premalo odpornosti je v njih. In tako se zgodi, da po par letnem bivanju v Ptuju ali Mariboru zaidejo tudi naši najboljši dijaki. Žalostne stvari se potem dogajajo, ki nikakor niso v čast Slov. krajini.
Tudi o tej zadevi bi bilo potrebno večkrat spregovoriti v Novinah. Marsikaj grenkega, neprijetnega a potrebnega bi bilo treba povedati.
Kako vse drugače bi bilo v tem oziru, če bi bila v Soboti popolna gimnazija in bi mogli naši dijaki končati gimnazijske študije na domačem zavodu. Ne bi se potem mogli bahati razni levičarski prvoboritelji, češ, iz Slovenske krajine dobivamo zelo dober material, zato pa si pomnožimo svoje vrste z njimi. —
Idealnih, vernih, plemenitih in požrtvovalnih bodočih voditeljev nam daj, o Gospod !
Zdravstvo.
Vpliv hrane na zobovje i sploh na zdravje. Hrana nas vzdržavle, zato je pa potrebno, da si potom nje dovajamo vsikdar novih zalog sestavin, iz šterih je zgrajeno naše telo. Kem bole prosta je hrana, tem bolša je. Biti pa mora jako raznolična, ar v edne vrste hrani nega vseh sestavin, štere telo potrebüje. Sadje moramo vživati neolüpano, a dobro zmito. Krumpline kühajmo z olüpki. Mesa ne dosta i ne preveč prepečeno. Mleko, sveže bilice, surovi zmočaj (puter), zelenjava, kislo zelje ali repa, črn krüh i različne kaše spadajo med najbolša hranila. Hrana, štero pridela kmet doma, je popunoma zadostna, samo če bi lüdje znali uvaževati vrednost hrane i šteli uporablati vse, ka majo na razpolago. Premočno začinjene, prekühane i prepečene jedi zgübijo pri tom velko svojih hranilnih snovi i želodec težko prebavla. Želodec i drügi organi potrpežlivo prenašajo, dokeč so ne tak slabi i zagiftani od nepravilne prehrane, da se proti postavijo. Te je človek betežen.
Preprosti lüdje mislijo, ka je zobovje nepotrebno. Zobe potrebüjemo za zvečenje hrane. Če je hrana ne zadosta prežvečena i je zavolo toga zavžita v falataj, te je želodec nemre predelati. Želodec je bio pun, a drügi organi neso dobili dosta ali nikaj od zavžite hrane. Slabi i betežni zobje pa ne povzročajo samo neprijetnosti pri prebavi, liki zastruplajo tüdi drüge organe. Bakterije, štere se nahajajo v gnilih zobaj, se potom krvi prenašajo na drüge kotrige.
Ka naj napravimo, ka dobimo močne zdrave zobe? Dokazano je, ka majo deca, hranjena z maternim mlekom, močnejše i lepše zobe, kak deca hranjena umetno. Materno mleko vsebüje vse tiste snovi, štere telo potrebüje za graditev zob deteta. Poleg maternoga mleka pa potrebüjejo deca ešče dosta sunca. Skrbeti moramo, da zavživamo takšo hrano, štera vsebüje dosta vitaminov. Največ vitaminov je v zelenjavi, štera je zrasla v vročem poletnom sunci. Tüdi mleko, belice i maslo vsebüjejo poleti več vitaminov kak pa v zimi.
Ravno zavolo toga, ar vsebüje zimska hrana malo vitaminov i skoro nega sunca, zato je jako priporočlivo jemati ribje olje. To je posebno važno za deco, šterim ešče telo raste i se zobeki komaj delajo. To olje vsebüje jako dosta D vitaminov, šteri gradijo zobe i čonte.
Neprecenlive važnosti za dečinsko zobovje je, če pije mati v dobi nosečnosti ribje olje. Poleg hrane, štera vsebüje vse potrebne snovi i vitaminov, ki je dobi potom ribjega olja, naj bi bila bodoča mati ešče vsakši den po več vör na sunci.
Slovenci na
Madjarskem.
Pod tem naslovom je pred kratkim izšel v Slovencu (št. 159.) izpod peresa akademika Joško Maučeca daljši članek.
Potrebno je, da se rabskih o Slovencih večkrat poroča v našem tisku. To delo je doslej zelo vestno vršil naš rojak, prof. Vilko Novak s svojimi obširnimi in zelo stvarnimi članki. (Glej bibliografijo o rabskih Slovencih v Zborniku Slovenska krajina 1935, str. 130—131.)
Zato je toliko bolj razveseljivo, da je slovenski javnosti tudi zdaj spregovoril o Slovencih na Madjarskem zopet naš rojak, Joško Maučec. V začetku poroča na kratko o zgodovini prekmurskih Slovencev in o vzrokih, zakaj so se ohranili tako dolgo (1. njih periferna lega, 2. pas med dvema kulturama in 3. kompaktnost z ostalimi Slovenci prek Mure.) Brezuspešen je bil trud Jugoslovansko delegacije na Pariški mirovni konferenci, da bi segala jugoslovanska meja do Rabe in Monoštra. Tako je ostalo 6000 Slovencev pod Madjarsko. V devetih naseljih prebivajo Slovenci. O Monoštru med drugim pravi :
„V mestu, ki šteje 3000 prebivalcev, je osemrazredna realna gimnazija; poprej je bila humanistična, ki so jo do osvobojenja obiskovali prekmurski dijaki. Gimnazija ima okoli 282 dijakov, skoraj toliko kakor nižja realna gimnazija v Soboti. (V Soboti je bilo letos na koncu leta 324 dijakov in dijakinj v nižjih razredih!) in kljub temu ji ne preti od strani države nobena redukcija, ker vedo, kakšnega velikega nacionalnega pomena je gimnazija ob meji".“
Današnji njihov položaj je obupen. Skoro vsaka druga hiša ima svojce v Ameriki.
Edina njihova inteligenca je duhovščina. Slovenska govorica je le še v domači družini in deloma še v cerkvi doma. Šole so že od nekdaj popolnoma madjarske. Edina Slovenska knjiga je molitvenik, deloma tudi katekizem, ki pa pri mlajših izginja. Med nje je prihajal tudi Marijin list in kalendar Srca Jezušovoga. —
K članku je priložen tudi zemljevid Rabske doline. —
Poročilo Maučecovo je dobro in stvarno. Omenimo naj le, da o tem, koko so ostali rabski Slovenci še dalje pod Madjarsko, zelo obširno in dobro poroča prav isti univ. prof. Matija Slavič tudi v Zborniku Slovenske krajine (Prekmurske meje z diplomaciji, str. 83—107) in. da ni najvišji vrh Slovenske krajine Srebrni breg (404 m), ampak je najvišja prekmurska vzpetina v Srdiškem bregu (418 m.) (Glej Zbornik str. 7.)
Pisma naših iz tüjine.
Tukaj je življenje Čisto nekako drugače, razuzdano, veselo v zapravlanju, torej vse drugo, samo lepo ne. A doma v Slovenski krajini je tako lepo, pobožno, tako prijazno in mirno, posebno ljudje so tak dobri tam. Torej Vidite, jaz kot katolik, hodil sem v samostan v Veržeju, še kot oratorijanec a potem v gimnazijo, a žal Bog, zraven maminega prizadevanja ni bilo nič z mano. Mogoče je taka Božja volja. Ne morem pozabiti tega lepega življenja iz mladosti i radi tega tembolj sovražim to življenje, v katerem živijo tukajšnji ljudje.
Vlč. g. Klekl, želim Vam božega blagoslova, Devica Marija naj Vas čuva ter ljubi Bog naj blagoslovi vsa Vaša dela posebno v razširjanju krščanskega lista.
Rokopoljube vlč. g. duhovnikom, ki me poznajo, posebno vlč. g. Jeriču.
Sprejmite srečne pozdrave vašega Vam udanega F. Špragera, (Canada.)
Od naših v tüjini.
Vmrli so v Bethlehemi v Ameriki po dugom i težkom trplenji g. Charles Vöröšova, roj. Cecilija Küplen. Zapüstili so moža i štiri neodraščene dece i domače v Prosečkoj vesi. Naj počivajo v miri božem !
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkanyi Ernest, Donja Lendava. — izdajatelj  in urednik i Klekl Jožef, župnik v pok.