CMD in njena skrb za šolstvo Obrambna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je tudi letos izdala koledar s prav zanimivo vsebino. Koledar je uredil naš tovariš France Ostanek. Iz mnogih zanimivih člankov, ki obravnavajo socialne, kulturne in narodnostne probleme našega človeka ob meji in še posebno na Kočevskem, nas bodo zanimali oni, ki obravnavajo naše šolstvo v teh krajih. Iz celotne vsebine koledarja prav lahko izluščimo delo edino uspešne obrambne organizacije, ki budno čuva nad pravicami našega naroda v najbolj narodnostno ogroženih krajih, podpirajoč ga pri tem moralno in materialno. V svojem delu je tako dosledna, da ne zanemari nobenega momenta, pa čeprav še tako malenkostnega, ko gre za narodnost našega mejaša. Kot glaven faktor za utrjevanje meje smatra šole, in to dobre šole, zato so družbini izdatki zanje največji. Spričo težke krize in obubožanosti mas njenega dela ne smemo primerjati z organizacijami onkraj meje, ki prejemajo iz državne blagajne zadostne zneske za dosego ciljev. Naša CMD dela na tereno samem, podpira po svojih zmožnostih in stalno opozarja merodajne faktorje na preteče nevarnosti. Najlepše je očrtal delo družbe dr. Vasič v svojem govoru na letošnji glavni skupščini CMD v Kočevju. Rekel je tako: »Narodnoobrambna družba CMD ne zasleduje osvojevalnih namenov. Daleko je od tega, da bi na tcm ozcmlju dvigala in vihtela na plemenu narodnostne mržnje prižgano baklo, sejala razdor, netila sovraštvo in delala silo komur koli. Ali svojemu osnovrtemu nače!u in plemenitemu stremljenju, reševati naš gineči rod iz železnega objema našega naroda krvi žejnega tujca, se pa ne more in ne sme izneveriti in se ne bo izneverila nikdar!« Na prvem mestu moram omeniti članek priznanega poznavalca kočevskih narodnostnih razmer dr. Jože Rusa in članek našega tov. Lojzeta Zupanca, ki pokažeta novo sliko rcsničnega stanja nemške narodne manjšine in slovenskega kolona na Kočevskem. Po svoji vsebini se tako vežeta in izpopolnjujeta, da ju ne moremo podati ločeno. Oba sta za naše učiteljstvo zelo važna in zelo potrebna pri narodnostni vzgoji mladine. Izločili bomo samo le najvažnejše ugotovitve. Na pusto kočevsko zemljo se je naseljeval Slovenec, toda prepočasno. Grofje Ortenburžani so pripeljali delovne moči iz svojih poscstev iz Nemčije. Zato so starejše vasi slovcnske, mlajše mešane, a najmlajše zgolj ncmške. V njih prebiva Ijudstvo nemškega narcčja, ki je prepojeno s slovenskimi besedami in sc od pismene nemšcine trdp loči, da ga ne more razumeti noben drug Nemec. Da se je vse mešano med seboj stanujoče ljudstvo pricnačilo v nemške Kočevarje, je v poslednjih stoletjih pomagala zlasti cerkev z duhovnimi pastirji — nemškimi rojaki, kakor jih imajo še danes. Nemške župnije so vplivale ponemčevalno ne -samo na vernike v mejah kočevskega, temveč tudi preko nje. Raznarodovanje se je vršilo tudi z izdatnimi podporami avstrijske vlade, Siidmarke in Schulvereina. Druga rana našega človeka na Kočevskem jc njegova gospodarska odvisnost od trdnih ncmških gospodarjev in posestnikov zemlje. Kočevska tla so trda in niso zmožna preživ- ljati tamkajšnjega Ijudstva. Kočevarji so se morali lotiti obrti in trgovine kakor Ribničani, toda naveličali so se tega. Začeli so s takimi posli, ki so jih privedli v velika mesta. Domu so se odtujili! Obdržali so sicer svoja posestva, sami pa odšli v Ameriko, Kanado in drugam, dočim so ostali doma na njihovih posestvih najemniki — Slovenci, gospodarsko od njih popolnoma odvisni. Vseh težjih del so se lotili Slovenci, ki so se polagoma vrivali med Nemce in stvorili tako slovensko manjšino, ki danes sicer nadkriljuje Nemce, toda žive osamljeno življenje. Manjka slovenskih izletnikov, manjka bratov, ki bi obiskali večkrat Slovence po kočevskih vasicah in jim vlili zavest, da njihov rod ni obdan od samih kočevskih Nemcev, ampak da šc živijo okoli njih ljudje, ki govorijo in pojejo v njih jeziku. Nemci se gospodarsko vežejo med seboj s podporami »Kulturbunda« in zneski iz Rajha. Zato stremi delo CMD, da delno olajša težak socialni položaj slovenskega kmeta na tej zemlji. Družba dela s plemenitimi nagibi in brez vsakih tendenc. Za ozdravitev razmer zahteva neodvisnost učiteljstva v zdravih šolah, slovenske dušne pastirje, denarne podpore za gospodarsko šibkejše Slovence in več bratovskega čuta od vseh onih Slovencev, ki ne žive na Kočevskem. Dela je mnogo za vsakega in vse! CMD računa na podporo zavednc javnosti. V prvl vrsti je poklicano učiteljstvo, da se bori za našo besedo. Za res uspešno delo pa mora biti dejansko podprto od merodajne oblasti. Učiteljstvo se je že samo zavedlo resnosti položaja na Kočevskem in napravilo za njegovo rešitev v korist našega kmeta več zelo tehtnih sklepov. Tu navaja pisec članka be- sedilo 5., 6. in 7. točke resolucije, ki jo je sprejela letošnja banovinska skupščina JUU v Ljubljani. Te točke govorc o pomoči učiteljstvu v obmejnih krajih in na Kočevskem glede naturalnih stanovanj, ker so sicer predani v milost in nemilost zastopnikom narodne manjšine; dalje ovadb teh zastopnikov proti slov. učiteljstvu, ki so samo izraz nenaklonjenosti nacionalnih nasprotnikov ter uvedbe dela v smislu programa »Učiteljskega pokreta«, ki bo s svojim študijem dalo učiteljstvu podlago za usmeritev njegovega narodno-obrambnega dela. Pisec navaja iz iste resolucije tudi točki, ki zahteva, da zasedejo vsa prazna učiteljska mesta ob meji in na Kočevskem le najboljše moči. Mi dodajamo še to. Splošna kriza, nerazumevanje merodajnih oblasti ter porast nemških edinic v »Kulturbundu« v zadnjih dveh letih delajo vsem onim, ki resno mislijo na odpomoč in ne le pri kozarcu cvička, resne skrbi za bodočnost. Naša meja je površno zvezana s kulturnimi središči, naša pasivnost je v korist tujcu. Kraji, kjer se dan za dnem odigravajo važni državnonacionalni in državno-obrambni momenti, so prepuščeni izumiranju, ljudje pa v milost in nemilost tujcu. Nič manj ni zanimiva razprava o šolstvu v dravograjskem srezu, ki je izrazito obmejncga značaja. To težko, a hvaležno nalogo, ki si jo je nadel pisec, kaže pravilno razumevanjc CMD za našc šolske zavode, ki so važne postojanke proti nemškemu navalu. Od prevrata do danes se je povečalo število šol od 28 na 31, učencev pa od 4198 na 5476. Dvignilo se je tudi število razredov od 79 na 120. Porastu števila otrok bi se moralo sorazmerno dvigniti tudi število učilnic, otvorjeni so bili razredi, prostorov zanje pa ni bilo. 120 raz- redov je učilo 109 učiteljskih oseb, manjkalo torej 11. Ker pripada večina šoloobvezrrijt otrok delavcem, najemnikom, kmetom, ostajajo otroci brez šolskih potrebščin, šolski odbori pa dobivajo premalo denarja. Zato manjkajo povsod učila, šolske potrebščine, mlad. knjige in drugo. V tej sili je priskočila na pomoč CMD in darovala šolske potrebščine, knjige za javne knjižnice. Posameznim šolam je pomagala tudi banska uprava. Pomanjkanju razredov se priključi še pomanjkanje stanovanj za učiteljstvo in slabo stanje šolskih poslopij. V Koprivni hodi 100 otrok v malo sobico župnišča, v kateri je prostora komaj za 30 otrok. Na Javorju je pouk kar v gostilni. Pri Sv. Danijelu je dvorazrednica. V šolskem poslopju je prostora le za en razred, dočim je drugi razred v sobici mežnarije. Zgradili so sicer novo mežnarijo, šole pa ne! Dvorazrednica na Ojstrici je lesena stavba, v kateri se shaja 111 otrok, učitelj mora stanovati pri sosednjem kmetu. Prav tako je v Pernicah pri Sv. Jerneju nad Muto. Pri Sv. Treh kraljih se gnete v sobici kmečke hiše 46 otrok, na Vratih pa v leseni sobici 71 otrok. Drugod so stavbe vlažne, razpadajoče, kletne s temnimi prostori in večina brez stanovanj za upravitelje in učiteljstvo. Obisk je vkljub težkim razmeram odličen, saj znaša povprečno letno 84 %. Učiteljstvo, ki se zavcda svoje odgovornosti napram šoli in narodu, ima pri tem tudi svoje zasluge. Ako se dotaknemo še nekaj opazk iz tajnikovega poročila te družbe, vidimo povsod vzdolž naše severne meje slaba šolska poslopja. V Pincah in Benici v Prekmurju imajo taka šolska poslopja, da se mora človek zgražali. To so z blatom ometane bajte, podrte kolibe in vojaške barake. Gotovo je, da občine same ne bodo zmgle urediti vseh nedostatkov, ako ne b>)stpriskočili na pomoč država in banovina. T i.;eupravičeno vprašuje ali more tako urejenšolstvo kljubovati silovitemu pritisku s severin zapada, pritisku dveh nacionalno silno ravitih in delavnih držav — Avstrije in Nemčije. CMD se dosledno trudi pomagati obmenim krajeni ne le z besedami in dejanji, temveč tudi z gmotnimi sredstvi. Že med čitnjem tega članka smo opazili njeno pornoTu bomo navedli nekaj številk, ki kažejogromne žrtve družbenih članov, preden zbero po podružnicah potreben dcnar. S takimštevilkami se ne morejo postaviti oni, ki rešujejo naše obmejne probleme po domače apa se zanje sploh ne zmenijo. Narodnoobrambna organizacija CMD je izdala pret;.1. leto za slovensko šolstvo, prosveto in rr<-nkulturne namene 180.679 din 89 p, podp ršolam za knjige, učila, šolske odre, božičnv.-in narodno obrambne namene 160.706 dl50 p; za šolstvo v Gradišču 166.111 din 2 2 pitd. itd. (V celoti je izdala družba za šol269.016 din 85 p.) Za šolsko leto 1937./1938je vnešeno v proračun za slovenske šolc znesek 200.000 din, za podpore pa 160.000 d><. Opisali smo le važnejša vprašanja, ki tikajo tudi učiteljstvo. V koledarju jih i? šmnogo. Narodno zavedna javnost mora priskočiti družbi CMD na pomoč po njcncm geslu: »Mal položi dar i domu na oltar!« Vir.