Sv. Gabriel od Mostm ttafere noljc. Spominski dan 27. februar. Franc Possenti — to je bilo rodbinsko lme Gabrielovo — se je narodil 1. marca 1838 v rojstnem mestu sv. Frančiška Asiškega kot 11. izmed 13 otrok precej premožne in odlične krščanske družine. Njegov oče je bil uradnik in je bil kmalu nato na lastno prošnjo prestavljen v Spoleto, to pa zato, da bi svojim otrokom lažje preskrbel boljšo vzgojo. Tu je pa družino zadel bridek udarec; umrla Jim je mati, stara komaj 38 let. Vso vzgojo otrok je moral vzeti na ¦voje rame oče. Rešil je to nalogo izvrstno. Vsako jutro je eno uro molil in premišljeval. Nato je šel k sv. maši, h kateri je jemal seboj tudi svoje otroke. Po dnevu je vestno delal v uradu, zvečer je zopet prišel med svoje otroke, ki jih je izpraševal, kje so po dnevu bili, česa so se naučili itd. Povdarjal je pri vzgoji še prav posebno eno točko, da naj se varujejo slabih tovarišev. Franc je obiskoval nižje šole v zavodu lolskih bratov, višjih naukov se je učil pri jezuitih. Bil je v glavnem plemenitega mišljenja, a imel je tudi nekatere napake. Bil je silno nagle jeze in razburljiv. Kar pa je bilo še nevarnejše, bil je tudi zelo nečimeren. Ker je bil zelo nadarjen, prikupljive zunanjosti in prijetnega nastopa, so ga videli povsod radi. To pa je porodilo v njegovem srcu željo: ugajati in ugajati. Čevlji, obleka, kravata, frizura, vse je moralo biti po najnovejši modi. Gledal je, da je nastopal povsod brez vsake hibe, da ga je vse občudovalo. Začel je tudi zelo hrepeneti po zabavi, posebno ples mu je bil čez vse. V vsem mestu je bil znan le pod imenom: »Veseli Franc« ali pa »Mali plesavec«. A nekaj vidimo na njem: Pri vsej svoji nečimernosti in zabaveželjnoBti nl niti enkrat bil nizek ali podel: kdor sl je dovolil v njegovi navzočnoBti le eno nedostojno besedo, je dobil gotovo oster ukor. Vendar pa bi njegovo življenje le utegnilo postati za njega nevarno. Tu pa je začela posegati v tok njegovih dni neka višja moč. Cvetoči mladenič naenkrat nevarno zboli. Na bolniški poBteljl je začel iskreno moliti za zdravje ln je otoljubil, da hoče stopiti v kak red. Bes ozdravi, a ko je zdrav, je že zopet »veseli Franc« in kar nič ne misli na iivljenje v samostanu. Kmalu ga zopet napade huda bolezen vrata, tako da je ;v smrtni nevarnost. Zopet obnovi svojo obljubo in že govori tudi s svojim spo.vednikom o tem. A ko ozdravi, nadaljuje svoje življenje. Tu pa se na lovu hudo ponesreči, vrhu tega mu umre še sestra, na katero je bil posebno navezan. Veseli Franc in mali- plesavec vidi y vsem tem božjo roko in razodene tudi svojemu očetu obljubo, ki jo je bil napravil. Oče se tega odkritja nekako prestraši, češ, da njegov tako živi sin vendar ni za samostan in mu začne odgovarjati. Franc posluša tudi očeta. A Drišla ie osmina praznika Vnebovzetja Marijinega. Ta dan se že od zelo starih časov vrši v stolnici v Spoletu procesija s starodavno Marijino podobo. Tudi Franc je bil pri procesiji. In tu se mu naenkrat zazdi, da ga je Marija ostro pogledala in rekla: »Ti veš, da nisi za svet! Kaj se še mudiš v njem? Stopi v kak red!« Franc gre v samoten kot cerkve, se razjoče in v njem dozori sklep, kakor hitro mogoče stopiti v samostan. Povedal pa o tem ni nikomur, kakor le svojemu spovedniku, ki ga je po natančnem premisleku potrdil v njegovi nameri in mu svetoval, da stopi v red pasionistov, to je redovnikov, ki posebno premišljujejo in častijo trpljenje Go spodovo. Na zunaj čisto nič ni pokazal tega svojega sklepa. Hodil je z očetom na razne zabave, pri slovesnosti ob kon cu šolskega leta je nastopil kot deklamator v najnovejši modi, a čez par dni, dne 10. septembra, je predstojnik zavoda drugim gojencem naznanil presenetljivo novico: »Veste kaj? Mali plesavec je stopil v red pasionistov.« V redu je dobil ime Gabriel od Žalostne Matere božje. Že v letu poskušnje je bil vzor pravega redovnika. Značilne so besede, ki jih1 je pisal svojemu očetu, ki je izrazil v nekem pismu bojazen o njegovi stanovitnosti: »Nič se ne bojte; ni mogoče zapustiti tako dobrega Gospoda ko je Kristus in tako Ijubezni polne gospe ko je Marija!« Ko je napravil redovne obljube, se je njcgova gorečnost še povečala. Imel je sicer prestati hude skušnjave proti veri in zaupanju v Boga, a vse je hrabro premagal. Potem se jo pričel čas velikega notranjega veselja in velike pobožnosti. Posebno je Castil trpljenje Gospodovo, Srce Jezusovo in Marijino, prcd vsem pa je bil vzgled pravega krščanskega življenja. V takem življenju je kmalu dozorel za nebesa. Ko je bil star 23 let, se ga je lotila sušica in dne 27. februarja 1862 je umrl z ganljivo molitvijo k Materi božji na ustnicah. Na njegovem grobu so se začeli goditi takoj veliki čudeži: slepi, gluhi, mutasti so ozdraveli, tako da je Cerkev, ko ga je proglasila blaženim, izjavila: »Na njegovem grobu se godijo čudeži, kakor so se godili v prvih časih krščanstva.« Poleg milosti božje, ki je na očividen način klicala »veselega Franca« in »ma lega plesavca«, ima vcliko zaslug za njegovo večno srečo in tako veliko poveličanje gotovo njegov oče s svojo tako skrbno vzgojo, posebno s svojo skrbjo, obvarovati svojega otroka pred slabo tovaršijo. Je to tudi velika točka naše vzgoje. Gotovo ne smemo biti prečrnogledi in pri mladih ljudeh videti samo slabo. A ne smemo tudi zapirati oči in priznati si moramo, da je danes med doraščajočo mladino, iz katere raste naš prihodnji rod, veliko slabega, veliko gnilega, videti je pred vsem treba, koliko naše mladine, ki odhaja v tujino, tam čisto propade: zgubijo se njihove duše, gnjijejo njihova telesa, nazadnje izgubijo še zadnje — svojo vero. In vzrok tega? Največ slaba druščina! Zato, starši, imejte pri vzgoji svojih otrok pred očmi itudi to veliko točko: vcepiti otroku stud in strah pred slabo druščino. Dokler jih imate pred očmi, pazite. s kom občujejo, ko iih morate dati od sebe, vprašajte, kam jih dajam? Krščanski starši se tudi tukaj ravnajo po besedah Kristusovih: »Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi.« Poštena mladina, tebi govorl ta sveti nik iz novejše dobe tudi resno besedoC V stolnici v Spoletu mu je Marija govo« rila: »Veš, da nisi za svet.« Te besede pa veljajo tudi tebi! Ne tako, kakor da bi moral v samostan, da ne bi smel stopiti v zakon. Saj večina ljudi je odločena zato, da živi in dela med svetom. A veljajo vam te besede v tem smislu, da vaše duše, da vaša cvetoča mladost nl za tisto življenje, ki ga je danes žalibog povsod med mladino toliko, za življenje v temi, v blatu, v nesreči. Ne, niste poklicani v to, da bi nosili v sebi mrtve duše, da bi imeli odrasli razjedena telesa, da bi bili širitelji dušne kuge. Poklicani ste v to, da v svojih mladih telesih, na svojih cvetočih obrazih nosite luč in ste širitelji luči ter sreče, ki teče iz te luči. Uspehi boljševiškega divjanja zoper vero. Kakor besni divjajo ruski boljševiki zoper vero, a brez uspeha. Dočim je štelo društvo brezbožcev v Moskvi 1. 1926 še 29.000 članov, jih je imelo 1.1928 samo še 7600. Vbili so si boljševiki prav. posebno v glavo, vzeti božičnemu prazniku krščanski značaj in hoteli so obhajati »božič brez Boga«. Njihova »božičnica« se je spremenila v pusto in raz uzdano pijančevanje, a 90 odstotkov de lavcev v Moskvi in Petrogradu je obhajalo božič po cerkvah. Nato je pisal njiliov list: »Ta božič je pokazal neuspeh našega dela proti veri. Kako pomanjkljiv je še naš način bojevanja zoper ve ro!« Seveda je pomanjkljiv. Nasilje, zasramovanje, zavajanje v nesramnost in razuzdanost — to so stari načini odvrniti ljudi od vere. Lepega življenja, dru žinske sreče, notranje zadovoljnosti pa nevera človeku ne more dati. Za tem pa hrepeni vsako plemenito čuteče srce. Za to pa se ruski narod, ki je v svojem jedru dober, s takim gnusom obrača od boljševiških načinov pridobiti ga za ne« vero. Arabčeva niodrost. Pred leti je potoval francoski učenjak po puščavi. Za vodnike in spremljevalce je irael nekaj Arabcev. Kakor hitro je solnce zašlo, so Arabci razprostrli svoje preproge, pokleknili in molili. Ko so bili gotovi, ja vprašal učenjak, ki je spadal v vrsto nad vse pametnih brezvercev, poglavarja Arabcev precej zaničljivo: Kaj ste pa sedaj delali? — Molili smo! — Molili?, H komu neki? — K Bogu. — Učenjatf se zasmehljivo nasmejl in nadaljuje: Sf že kedaj Boga videl? — Nisem. — Si ga že kedaj otipal? — Nisem. — Potem si pa norec, Ce veruješ v Boga, ki ga nisi videl, ne slišal, ne otipal z rokami! —Arabci niso odgovorili nič. Šli so k počitku, drugo jutro pa zgodaj vstali. Ko pride učenjak iz šotora, pravi: Tu je pa ponoči hodila kamela. — V očeh arabakega poglavarja se posveti in hitro povpraša: Ali ste jo videli? — Ne. — Ali ste jo slišali? — Ne. — Ali ste jo prijeli? — Ne. — No, potem ste pa poseben učeniak, če verujete v kamelo, ki jeniste videli, ne slišali, ne otipali! — Pa, odvrne učenjak; v pesku tukaj vidim sledove njenih nog! — In, pokaže Arabec na krasno vzhajajoče solnce, tam poglejte pa sledove heskončnega Boga in verujte v njega! Obscdba na temelja okrožnice papeža Leona XIII. V Buenos Aires, glavnem mestu Argentine, je gospodar odpustil brez vsakega razloga svojega delavca in mu zato ni hotel dati nikake odškodnine. Delavec se je zatekel k sodniji in sodnik je razsodil v prid delavcu, češ, da se gospodar ni ravnal po načelu pravičnosti in ljubezni, ki sta temelj zakonodajstva, kakor je povdaril papež Leo nXIII. v svoji okrožnici o delavskem vprašanju.