AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI
NO. 8.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, JANUARY 21st, 1929.
LETO XXXI. — VOL. XXXI.
Rev. Jager
ISKREN APEL PROSVETNEGA DELAVCA NA SLOVENSKO OBČINSTVO
Prejšnjo nedeljo je Orel uprizoril dramo "Črnošolec." Ne morem in ne smem sam soditi o njenem uspehu, toda splošna sodba soglaša, da je igra uspela. Ugajala je. Mnogi, ki so bili pri predstavi, le to obžalujejo, da je bilo škoda, da ni bilo več gledalcev.
Da ni bilo več gledalcev! Orel ni vajen polne dvorane. Zakaj? Nočem tu razpravljati, vsaj danes še ne, dasi bi bilo vsekakor zanimivo. Vendar nad tako pičlo udeležbo, kakor je bila ob tej priliki, je pa tudi Orel — ostrmel! Pravijo: mraz je bil. Morda bi jih bilo malo več, ako bi bilo najlepše in najmilejše vreme, toda samo malo več! Kajti glede udeležbe je bil Orel že pogosto razočaran! In vedno znajo najti kak vzrok, kadar po prireditvi Orel premišljuje, zakaj da ni bilo več občinstva. Sicer pa tudi. druga društva več ali manj tožijo nad pičlo udeležbo našega ljudstva pri prosvetnih prireditvah. Dejstvo je: med našim ljudstvom vedno bolj propada smisel za prosvetno delo, zanimanje za užitek prosvetnih prireditev! Da pa propada med narodom smisel za duševne zabave, za idealne zabave, kakor so: dramatika, petje, godba, tudi telovadbo smemo sem šteti, da je med narodom tako bore malo zanimanje za vse to, je za narod zelo zelo slabo znamenje! Znamenje je to, da postaja narod vedno bolj plitev, da se narod vedno bolj udaja golemu materijalizmu, da postaja narod nezmožen za kaj resnično velikega. In tak narod je 2apisan smrti! Pretresljiv zgled nam je nekdaj veliki in vsemogočni rimski narod, pa je propadel in so drugi narodi stopili na njegovo mesto, ko se je pomehkužil, udal golemu materijalizmu.
Odkod vzrok? Ne, ne, nikar ne slepomišimo! Kar naravnost si povejmo in priznajmo, saj prva pot k poboljša-nju je spoznanje! Ne mraz, ne vročina, ne preslabo, ne Prelepo vreme, ne premalo denarja, vse to in enako niso Pravi vzroki tega pojava, dasi Je eden ali drugi pri enem ali drugem posamezniku veljaven, odločilen, vendar splošno veljavni ti vzroki niso! Pravi vzrok je treba iskati nekje drugje! Pravi vzrok tiči: v Pohlepu našega naroda po čisto materialističnem uživa-nju! Samo to, kar direktno ugaja telesu, samo to mika, samo to vleče! Zato so plesi sijajno obiskani, zato so pikniki sijajno obiskani, vsaj neprimerno bolj, kakor pa prosvetne, izobraževalne prireditve. In če se ne gre na ples, ce se ne gre na piknik, če se ne gre v "show," pa eden k arugemu v vas, enkrat oni sem, drugikrat ti tja, in "party -ji brez konca in kraja, večer za večerom, tja do jutra,
tam pa ni dve tretjine praznine, o za vse take in enake zabave pa je vedno zadosti denarja! Pa je ta ali ona profile na 2. strani)
Dobra postava. Burna debata.
DELAVSKIM POSREDOVALNICAM BO TREBA STOPITI TRDO NA PRSTE
Državna postavodaja v Columbusu pripravlja te dni novo postavo, ki se tiče agen-tur za posredovanje za delo. Zadnja leta so se delavcem in delavkam, ki iščejo pri teh gaenturah delo, godile,-velike krivice v materialnem in moralnem oziru. Prosilci, ki so iskali delo, so morali plačevati večje svote denarja za posredovanje. Zgodilo se sje\ da je dobil en moški ali ženska delo. Plačati je moral za to od $15.00 do $50.00, kakor je pač bilo delo. Pustili so dotičnega delati en mesec, da je plačal provizijo, potem so ga pa odslovili od dela in najeli druzega, ki je zopet plačal provizijo. Tako so se redile te agencije na račun brezposelnih delavcev in delavk. Senator Bender iz Clevelan-da je sedaj vložil v državni postavodaji predlog, ki če bo :.prejet, bo odpravil vse te nerede in izkoriščanje delavcev Po novem predlogu bodo morale delavske posredovalnice plačati $1000 licence na leto Sedaj plačujejo $100. Vsak, ki bo hotel imeti tako agentu-ro, se bo moral podvreči javni preskušnji, da se dožene ali je zmožen in pošten. Agencije bodo morale položiti poroštvo v svoti $5000 mesto $1000 kot dosedaj. Dosedaj je znašala največja kazen za kršitev postav od strani agencij $200.00 in nič zapora. Nova postava določa, da so kršitelji podvrženi kazni do S1000 in do enega leta zapora. Mnogokrat so bila dekleta, ki so prosila za delo pri takih agencijah, napadena, zasra-movana in jim je bila prizadeta sila, predno so jim obljubili delo. Posebni državni nadzorniki bodo odslej strogo nadzorovali vse enake posredovalnice za delo.
-o-
18 LETNI ŽENIN IN 12 LETNA NEVESTA.
Niles, Ohio, 18. jan. Dne 28. dec. 1928 sta se poročila 18 letni James Lucas, delavec, in 12 letna Eunice Parsons, sirota. Poročila sta se v West Virginiji. Potem se je pa mladi par vrnil v to mesto in začel z gospodinjstvom. Ne-aj dni pozneje je pa učiteljica šole, kamor bi morala mlada žena hoditi, srečala dekle na cesti. Ko je zvedela, kako stvari stojijo, je naredila ovadbo na probatno sodnijo. Probatni sodnik Hyde je bil silno jezen. Razveljavil je takoj zakon, kaznoval mlade-a ženina na $50.00 globe in 00 dni zapora. Konečno je sodnik kazen suspendiral pod pogojem, da mladi mož ne pogleda več svoje otročje žene, dokler ne doseže starost 18 let.
G Dramsko društvo Lilija ima danes zvečer izvanredno ejo. Prošeni so vsi člani, da se gotovo vdeleže te zanimive seje. Tajnik. * Ker ga je pri delu popravljanja lokomotiv pičila kača, mora Union Pacific železnica plačati delavcu $28.000 odškodnine.
SUHACl IN MOKRI V SENATU SE NE MOREJO NIKDAR SPORAZUMETI
Washington, 18. jan. Pretekli petek je bila zopet skrajno burna debata radi prohibi-cije v zvezinem senatu. Debata je nastala, ko je senator Harris vložil predlog, da se dovoli prohibicijskemu oddelku vlade še $25.000.000 na razpolago za spolnjevanje prohibicije. Zvezini zakladnik Mellon pa, ki ima prvo besedo v prohibicijskemu uradu, se je izjavil, da ne želi tega denarja, ker ga ima vlada že dovolj na razpolago. Tedaj so padli po njem vsi suha-ški, republikanski in demokratični senatorji. Mellonu se že od nekdaj očita, da nima simpatij s prohibicije, in da je on kriv, da se prohibicija tako očitno krši. Poleg tega je pa prišlo pri tej debati zopet do ostre debate med mokrimi in suhimi. Senator Bruce i z Marylanda je kričal: "Prohibicija je najbolj nagnjusna tiranija in najbolj kolosalni sistem suženjstva, kar se jih je kdaj pojavilo na svetu." Senator Caraway iz Arkansasa se je pa norčeval iz senatorja Bruce, zakaj država Maryland nima lastne prohibicijske postav^, nakar je senator Bruce odgovoril, da ga silno veseli, ker v njegovi državi nimajo prohibicijske postave, kar znači, da so ljudje tam bolj pametni in manj fanatični kot v državi Arkansas. Nakar je vstal senator Wheeler iz Montane in izjavil, da tudi njegova država nima prohibicijske postave. Enako je izjavil senator Copeland iz New Yorka. Debata je konečno postala tako vroča, da bi prišlo do tepeža, da ni prišlo do zaključka seje.
--o—--
TORNADO JE UBIL 10 OSEB V 5 DRŽAVAH.
Evansville, Ind., 18. jan. 10 mrtvih in do 30 ranjenih, ve-čnoma otroci, je posledica silnega tornada, ki je divjal danes v petih osrednje-zapadnih državah. Ubiti so bili ljudje v državah Missouri, Ohio, Indiana, Illinois in Wisconsin.
O Preteklo sredo je naša zavarovalna tvrdka Haffner & Co. izplačala The North American-tyanki ček v svoti $5700.72, katera svota je bila po roparjih odnešena pred kratkim iz banke. Točnost zavarovalne tvrdke Haffner & Co. je splošno poznana v mestu, in rojaki se v vseh zavarovalniških slučajih lahko z največjim zaupanjem obrnejo na to solidno domačo tvrd-ko.
O Opozarjamo na izvanredno fino sliko, katero te dni kažejo v Norwood gledališču na 6210 St. Clair ave. "Sub-marin" je ena najbolj romantičnih slik. kar se jih je zadnje čase kazalo.
G V Cleveland je dospel pretekli petek znani zrako-plovec Col. Lindbergh. Nahajal se je na potu proti New Yorku, toda radi silne nevihte, ki je prevladovala nad Clevelandom, se je odločil, da ostane čez noč v mestu.
Presneti pastorji!
TOLIKO PRAHU SO DVIGNILI, DA JE VES CLEVELAND V GOSTI MEGLI
Cleveland živi te dni v samih preiskavah. Protestan-tovski pastorji so začeli pridigati na prižnicah, kako strašno grešno mesto je Cleveland, kako silno slabo policijo imamo, kako javne oblasti zanemarjajo blagostanje meščanov, kako se prohibicija krši, in enake stvari. Pastorji so najbrž pozabili na krščanske čednosti in sveto pismo ter na Krista, pa pridigajo politiko, ki nudi več zanimanja kot pa verski princip po mnenju protestantovskih pastorjev. Angleško časopisje se bavi že zadnjih deset dni s "crime condition" v Clevelandu. Vse je narobe, vse je zločinsko, samo pastorji so svetniki. Mi pa mislimo, da je svet ravno tak kot je bil lansko leto ob sv. Martinu ali pa 20 let nazaj ob sv. Gregorju. Ampak pastorji tega.ne verujejo. Oni hočejo vse reformirati. Tako so sedaj dosegli, da bo poklicanih pred veliko poroto 8 policijskih inšpektorjev in 21 kapitanov, da povedo, kaj je njim znanega o zločinih v Clevelandu. Državni prose-kutor Miller jih je povabil na zahtevo pastorjev v soboto v svoj urad. Med pričami, ki so podale informacije pastorju DeBow, ki je začel vso to gonjo, je tudi neki Frank Foote, bviši policist v Clevelandu. Foote je bil pred dvema letoma vržen.iz policijske službe, ker je bil tak nemo-ralnež, da ga niso mogli imeti za policista. Najbrž iz maščevanja je sedaj ta Foote povedal pastorju DeBow stvari, o katerih pa ne bo mogel pričati, da so resnične. In tu je en slučaj, ki kaže, kakšnim ljudem nasedejo protestan-tovski pastorji. Mestni manager Hopkins se je- potegnil za direktorja javne varnosti, Mr. Barrya, ki je osebno čist in nepokvarjen, in ki je znan oo svoji strogosti napram policiji, toda ravno na Barrya leti največ pastorskih strelov. Mi smatramo, da je vse skupaj : dosti gromenja in strele, konečno pa iz vsega tega ne bo prav nič uspeha. So seveda zločinci v Clevelandu, kot so v vsakem drugem mestu, kjer biva en milijon ljudi, toda pastorji jih ne bodo spreobrnili. Medtem pa pastorji užvajo imenitno reklamo za svoje nastope. Naj jim tekne!
G Pretekli četrtek zvečer ob 7:30 je preminul Ignac Ču-kanje, stanujoč na 21071 Arbor ave. Star je bil 36 let. Tu zapušča soprogo in tri male otroke ter bratranca. Doma je bil iz Dolnje Stare vasi pri Št. Jerneju na Dolenjskem, kjer zapušča stariše, tri brate in tri sestre. Bil je član dr. Sava SSPZ in dr. Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb se vrši v pondeljek zjutraj pod vodstvom J. Žele & Sons. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin, prizadetim pa naše iskreno sožalje!
G Pretekli petek sta nas obiskala v uradu Mr. in Mrs. Philip Raztresen, ki imata v Perry, Ohio, lepo farmo.
Boj za plin.
VAŽNA SODNJA OBRAVNAVA SE VRŠI TE DNI NA DRŽAVNI SODNIJI
Menda ste v tej zimi pozabili, da se zna zgoditi, da nam plinova družba zapre plin in da ne bomo imeli s čim skuhati našega kosila in večerje. Prav te dni se vrši velika bitka na Common Pleas sodniji, ki bo odločila, ali sme plinova družba pobrati šila in kopita iz Clevelarvda in prepustiti mesto svoji usodi! Mesto Cleveland je najelo za svojega odvetnika Newton D. Ba-kerja, enega najbolj odličnih ameriških odvetnikov, ki je bil svoje čase trikrat izvoljen županom v Clevelandu in je bil tekom svetovne vojne vojni minister v kabinetu Wil-sona. Baker zastopa Cleveland v boju proti plinovi družbi. Mestni manager Hopkins sam prisostvuje obravnavi, katere namen je: prvič, preprečiti plinovi družbi, da preneha s poslovanjem, in drugič, da se znižajo cene naravnemu plinu. To je ena največjih bitk, katere vodi mestna vlada tekom zadnjih 20 let. Mestni manager trdi, da kom-panija ni upravičena zvišati cene, ker dela previsoke pro-fite, kompanija pa trdi, da so njeni stroški tako narastll, da mora dobiti višjo ceno za plin. Kako in kaj, o tem se bo sedaj ukrepalo na sodniji.
-o-—
NAROČNIKOM V NOBLE, OHIO.
Poštna uprava mesta Clev-elanda je sprejela v svoje področje poštno 1 razpošiljatev v Noble, Ohio. Prej je imel Noble svojo lastno pošto, odslej pa je združena s cleve-landsko. To pomeni, da "Ameriške Domovine" ne moremo več pošiljati, ne da bi prilepili na vsak 'časopis znamko za en cent, dočim smo prej lahko pošiljali 16 časopisov za en cent, a odslej na vsak časopis za en cent znamka. Temu primerno se zviša naročnina za naročnike v Noble, Ohio, na $5.00 na leto, $2.50 za pol leta in $1.50 za tri mesece. Prosimo, da to upoštevate.
Silna nevihta.
ENAKE NEVIHTE V JANUARJU ŠE NE POMNIJO V DRŽAVI OHIO
Silna nevihta z močnim dežjem je prišla nad Cleveland pretečeni petek zvečer. Enaka nevihta je vladala tudi po vsej severni Ohio, in kot naznanja vremenski prerok, ne pomni zgodovina severne Ohio v mesecu januarija enake nevihte. V več krajih je nastala povodenj. Vihar je odnašal strehe, ruval drevesa. Najsilnejše je bilo ob 8. uri zvečer v petek. Bilo je tudi prvič od leta 1916, da je nevihto spremljalo bliskanje in gromenje. Poleg tega je bilo popoldne nenavadno toplo Toplomer je kazal 61 stopinj, kar je nekaj nenavadnega za Cleveland. Po vsem mestu so se zamašili kanali, kakor tudi v mnogih privatnih hišah, ker voda ni mogla dovolj hitro odtekati. Stotine Clev-elandčanov, ki so se vračali od dela domov, je moralo en čevelj visoko gaziti vodo od kare do svojega doma. Vožnja po Euclid ave. in Green Rd. je bila prekinjena, ker je voda nanesla dva čevlja visoko blata na progo. Avtomobilski klub v Clevelandu je dobil tekom ene ure več kot 400 klicev na pomoč od avtomobili-stov, katere je zasačila nevihta nepripravljene. V Lake-woodu in East Clevelandu so mestni ognjegasci bili poslani v več kot 50 hiš, da so spravili vodo iz preplavljenih kleti. Toda noben veter ni tako slab, da ne bi komu kaj dobrega povzročil. Gorko vreme pretekli petek popoldne in poznejši dež je prihranilo mestu tisoče dolarjev stroškov, kajti gorko vreme je stopilo sneg in dež je opral ceste, tako da ni treba najemati posebnih delavcev za to delo.
Graft pri vladi.
GOVERNER DRŽAVE OKLAHOMA JE BIL JAVNO OBTOŽEN GRAFTA
G G. Šubelj nam sporoča, da je imel v San Franciscu sijajen uspeh, ' Dvorana je bila natlačeno polna in zlasti Amerikanci so se zanimali za koncert.
O Tovarna Glass, Sash & Door Co. na Ashland ave. in Longfellow Rd. je pogorela pretekli petek zvečer. Škoda znaša $50.000. Nevihta je ognjegascem mnogo nagajala pri gašenju, ker je zanašala curke vode vstran. Dasi je dež padal na debelo, pa ni imel nobenega upljiva na ogenj, ki je plamtel visoko v zrak. Vzelo je tri ure 16 kompanij ognjegascev, da so omejili ogenj.
G Mladinski sodnik v Cleveland Eastman bo zahteval od države Ohio, da se postavi v Clevelandu posebno, poslopje za mladinsko sodnijo. Slednja se nahaja sedaj v stari sodniji in so prostori neznosni in preveč nesnažni, da bi se mogle sodnje obravnave še zanaprej tam vršiti.
MATI USTRELJENA, KO JE OTROK ROJEN.
Steubenville, Ohio, 18. jan. 63 letni Vincent Gianamore ie danes ustrelil svojo ženo 55 letno Michaelino Gianamore ter 28 letno ženo svojega sina, nakar si je sam kon čal življenje. Obe ženski ste bili prepeljani v bolnico, kjer sta pa kmalu potem na za-dobljenih ranah umrli. Par minut predno je mlajša ženska umrla je porodila še zdravega dečka, o katerem so se zdravniki izjavili, da bo slcoro gotovo živel. Mož je začel streljati radi družinskih prepirov. Žena in otroci so vedeli, da je naredil oporoko, ki pa ni bila po volji niti ženi niti otrokom. Raditega so se neprestano prepirali. Danes je šel mož ven na sprehod, in ko se je vrnil, je dobil obe ženski v kuhinji ter je takoj pričel streljati.
Oklahoma City, 18. jan. Zbornica poslancev od državne legislature države Oklahoma je danes s 87 glasovi proti 24 obtožila governerja Henry Johnstona nepravilnosti v njegovem uradovanju. Po sledica tega bo, da bo gover-ner suspendiran iz urada in se bo moral zagovarjati pred državnim senatom. Proti go-vernerju je bilo prinesenih deset točk nepravilnega ura-dovanja. Johnston je že tretji governer v državi Oklahoma tekom zadnjih let, kateremu preti javna obtožba. Leta 1921 je bil obtožen governer Robertson, toda zbornica poslancev je pozneje obtožbe ovrgla. Leta 1923 je bil javno obtožen od -zbornice poslancev governer Walton. Sedanjega governerja Johnstona je zbornica poslancev javno obtožila že v decembru leta 1927, toda državni senat ni hotel spoznati governerja krivim, ker je najvišja sodnija se izjavila, da je zbornica poslancev zborovala sama brez senata, in zborovanje ni bilo ustavno. Governerju se očita, da je pomilostil osebe iz državnih zaporov, ki tega niso zaslužile, da je ustvarjal nove urade in službe za svoje privržence, da se je vtikaval nepostavno v posle državne zbornice, še več drugih obtožb imajo proti njemu. Governer Johnston se je pa izja vil, da so vse obtožbe krivične, in da senatna zbornica, ki mora odločiti, ali je governer kriv ali ni kriv, ga ne more pronajti krivim. Glavna priča proti governerju, na katerega se je naslanjala državna zbornica, je danes umrla. Kot znano ima v državi Oklahoma glavno besedo Ku Kluks organizacija, in to je glavni vzrok, zakaj je toliko grafta in nesporazuma pri javni upravi.
PRVI AMERIŠKI DRŽAV-UANIV LETU 1929.
V petek 18. jan. se je vršilo prvo zaslišanje za državljanstvo v letošnjem letu na zvezini sodniji. Sledeči naši ljudje so dobili državljansko pravico: Jos. Maleckar, Matt Le-kan, Louis Valenčič, Mike Bratinič, Marko Balenovič, Kristofina Grom, Math Stal-zer, Frank Meglich, Frank Lupiš, Anton Jakšetič n Lazar Čurčija, skupaj 11 novih ameriških državljanov. Začetek je majhen, toda pazite koliko se jih bo nabralo tekom leta 1929!
G S sekirami so v soboto zvečer napadli zvezini agenti vrata, kjer se nahaja "Little Club" na 6311 Woodland ave. Dobili so v klubu več žganja in pive. 5 oseb je bilo aretiranih.
G Kljub največji policijski pažnji so roparji tekom nedelje v Clevelandu oropali pet trgovin. Dobili so kakih $1000 v vseh prostorih.
. G Država Wisconsin je sprejela postavo, glasom katere smejo družbe, ki vodijo cestne železnice, le toliko potnikov sprejeti v kare, kolkor je sedežev. Stati ne sme nihče. Oh, če bi hoteli tudi v državi Ohio narediti enako postavo. Imeli bi raj na tem svetu.
G Vasil Krezinich, 3268 E. 93rd St. je s svojim avtomobilom zadel na St. Catherine ave. in 93. cesti v ulično karo. Osem oseb je pri tem dobilo teške poškodbe.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY
PRISELJENKE V INDUSTRIJI.
NAROC Za Ameriko........$4.00 Za Evropo .........$5.50	iNINA: Za Cleveland po pošti. .$5. Posamezna številka ...3c.
Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 0628	
JAMES DEBEVEC, Publisher	LOUIS J. PIRC, Editor
Read by 35,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only.	
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.	
	No. 8. Mon. Jan. 21st, 1929.
Rev. Jager.
(Nadaljevanje s 1. strani)
svetna prireditev, pa čuti, da	vencev v Clevelandu vse te
bi bilo prav, da bi šel, pa se	prireditve, kakor jih je tudi
tolaži: o, saj bodo brez mene	precej, ni preveč! Ljubljana,
tudi opravili, kaj, če enega ni.	pa ne samo Ljubljana, ampak
Pa jih je takih "enih" prav	tudi čisto kmečki in delavski
veliko, toliko, da — .zazija po	kraji v naši stari domovini, vz-
žrtvovalnim igralcem in prirediteljem ogromna praznina nasproti, ko se dvigne zastor! !n učinek? V ljudstvu, zlasti v mladini, s takimi prekomernimi, čisto materijalističnimi zabavami rase pohlep, strast po veseljačenju, vedno bolj in vedno huje rase, čim bolj se
držujejo sorazmerno večje število prosvetnih prireditev in to kljub vsej naši revščini! n kakih sijajnih prireditev! Natančno po številkah bi lah ko to dokazal iz lastne skušnje iz kmečko-delavskega kraja! Ne, ni vzrok preveliko število prireditev, da so
jim uda j a, strast po tistem ve- naše prosvetne prireditve ta-
seljačenju, ki ne stane nič tru da, nič žrtev, ki prija le telesu. In iz take mladine, vse prežete od strasti po takem veseljačenju, naj pridejo možje, ki naj bi'spostvovalno skrbeli za svoje družine, ki si bodo znali in hoteli marsikaj odreči, zato, da bodo njihove družine zadostno oskrbljene, iz take mladine naj pridejo žene, matere, gospodinje, ki bodo ljubile dom, ki bodo hotele delovati v tihem in skritem domačem delokrogu, kar se ne vidi pred svetom, pa je tolikega blagoslova za človeštvo, naj pridejo žene, ki bodo znale in hotele narediti dom prijeten in vabljiv možu, ko pride ves truden in morda tudi ozlovoljen iz celodnevnega dela, da bo potem doma rad ostajal, da se bo doma res odpočil in osvežil svoje duševne in telesne moči za nov vsakdanji boj, ... o, kako, kako je to mogoče? Ali se ni resno bati, ali že ne kažejc mnoge mnoge skušnje, da hoče današnja mladina v zakonu naprej živeti svoje lahko življenje, življenje čisto mate rjalističnega "good time"-ja, po plesih, po "show"-ih, po piknikih, vse najboljše, vse najlepše, nič si odreči, kar si poželi, nič se znati premagat, nič znati žrtvovati na ljubo drugemu. Zato, ker se vsega tega ni v mladosti priučila, zato ker se je vse te lahkomiselnosti v mladosti privadila! Ni je veselilo delovati po izobraževalnih organizacijah, ki zahteva od svojih članov požrtvovalnosti in discipline, ni je niti veselilo, niti zanimalo njihovo delovanje, pač pa le tisto lahko, čisto materialistično, da rečem naravnost: direktno telesno veseljačenje in uživanje, ali se mar čudite, če hoče v zakonu tako življenje še nadaljevati? — Pravijo: mladina ne razume jezika,, zato ne hodi k našim prosvetnim prireditvam. O ko bi sc zanimala, bi kaj kmalu razumela! Saj vendar skoro vsak zna več ali manj slovensko, in če se količkaj zanima, se kaj kmalu zadostno privadi slovenščini. Ne, ne, ni vzrok neznanje slovenščine, marveč: "I don't care," to, to je pravi vzrok! Ne zanima jih, ker jih bolj zanima kaj drugega...
Sicer pa — ali je med starejšimi kaj dosti bolje? Ali ni v Clevelandu precejšnje
ko slabo obiskane, marveč našega ljudstva zato ni k njim, ker — ostaja doma, doma pri . . . . O, Bog blagoslovi, kar je prav, toda kar je preveč, je preveč, je v zlo! In tega je med našim narodom — kako je med drugimi narodi, nas končno ne briga! — a mec našim narodom je tega veliko veliko preveč! Doma, v sta rem kraju trpi naš narod na tem zlu, tu — še, veliko bolj! Naš narod tone, tone ... in v njem utaplja ves smisel za kaj duševnega, za kaj duhovno lepega, za kaj plemenitega Zato, zato ni pravega smisla za verske zadeve, zato ni pravega smisla za narodnost' Vsaj v ogromni večini ne Vedno bolj topo in brezbrižno postaja naše ljudstvo napram verskim zadevam, vedno bol, topo in brezbrižno napram narodnostnemu vprašanju Da je le "good time" — izrazito materijalistične vrste, kakovosti !
Oprostite, prosim, spoštovani rojaki, toda z resnico je treba na dan! Podlaga vsega zdravljenja je, da zdravnik ugotovi pravo bolezen. Če se zdravnik zmoti glede bolezn in predpiše napačna zdravila ne le, da ne bo nič pomagalo marveč je resna nevarnost, da se bolezen poslabša. Tako tudi tu. Spoznajmo in priznajmo pravi vzrok, zaka med našim narodom tako propada smisel in zanimanje za vse duševno in idealno, spoznajmo in priznajmo rak-ra-no našega naroda!
Da se povrnem nazaj k "Črnošolcu!" S tako požrtvovalnostjo so se igralci pri-oravljali, s toliko ljubeznijo študirali dramo, marsikaj žrtvovali, da so se skušnje uspešno vršile, — glejte vzgojni pomen dramatike: navajajne k požrtvovalnosti in samo-premagovanju članstva, dviganje smisla in energije za nek gotov uspeh! — toliko se torej resno trudili, končno pa jim ob nastopu — zazija dve tretjine praznih stolov nasproti! Hvala lepa predvsem vam, katoliški krogi, ki znate ceniti idealno stremljenje in delo mladine v svojem, katoliškem društvu! Potem sc nikar ne čudite, da mora fara propadati, ako si nočete vzgojiti mladine za njo, navezati mladine nanjo! Kjer pa ni mladine, tam ni bodočnosti!
število Slovencev, ki so pri- Tam je izumiranje in počasno šli iz starega kraja, ki so torej propadanje.
, .. . * * • i	(balio prihodnjič)
zadosti izvezbani v slovensci-1	_0_
ni, pa — jih vendar ni na prosvetne prireditve? Pravijo: preveč je vseh teh prireditev
Podpirajte trgovce in podjetja, ki imajo oglas
Ne, ne/ za toliko število Šlo-j v našem liftu.
Ena izmed vsake petorice žensk, zaposlenih v tovarniških industrijah Združenih držav, se je rodila v inozemstvu. To se je dognalo na podlagi preis-cave, ki jo je izvedel ženski urad departmenta za delo in zid katere je bil obelodanjen od ravnateljice tega urada v njenem letnem poročilu. Svrha preiskave je bila dognati, do cake mere so se te ženske pri-agodile ameriškemu industri-jalnemu življenju, koliko je to zaposlen je potrebno tem ženskam, kaj ta zaslužek pomenja za nje in za njihove družine in koliko njih sil in časa je dana industriji. Za časa te preiskave je bilo izprašanih 2,100 pri-seljenk v Philadelphiji in v Lehigh dolini. Našlo se je, da samo ena izmed vsakih pet je bila ameriška državljanka.
Eden izmed najbolj zanimivih delov te študije je dejstvo, da se je polovica teh žensk poprej bavila s poljedelstvom v deželah, od koder so prišle, in to v 80 od sto slučajih na svojem lastnem zemljišču. Od posebne važnosti je ta prehod iz dežele v industriji in uspeh, s katerim so se prilagodile novemu okolišu. Značaj na karakteristika v tem pogledu je velik njihov pogum, s katerim sc si poiskale delo in se ga držijo vzlic dejstvu, da 40 odsto izmed njih ni znalo angleški ,ali pa le j ako malo. Večina njih ni imela nikakih šol ni tukaj ni v domovini in poleg tovarniškega dela so opravljale težke gospodinjske dolžnosti.
V 156 izmed izprašanih slučajev so bile te ženske edine vzdrževateljice družine, dasi več kot polovica njih je bilo poročenih in je živelo skupaj možem. Le 139 njih je bilo popolnoma neodvisnih in je živelo oddeljenih od družine.
Eden izmed vsake deseterice mož za časa preiskave ni do-prinašal k vzdrževanju družine. Sezonalno zaposljenje, kot v gradbeni industriji, je zmanjšalo zaslužek drugin. Neverjetno visoko število je bilo brez dela že leto dni. Povprečni zaslužek moških vzdrževateljev — polovica zaslužuje več, polovica pa manj — je znašal 25 dolarjev; 29 odsto izmed žensk v Lehigh Valley in 17 odsto v Philadelphiji je zaslužilo do $20 na teden. Deset odstotkov v Lehigh Valley in 11 odsto v Philadelphiji je zaslužilo manj od $10 na teden. Povprečni tedenski zaslužek žensk v Lehigh Valley je bil $16.75 in žensk v Philadelphiji $15.35.
Našlo se je, da zlasti Italijanke in Nemke v Philadelphiji prevzemajo delo na dom. Glavno stroke dela so bile šivanje preprežnih krp, dovrševanje moških sukenj, dovrševanje jopičev, pripojevanje varnostnih igel in spon na karton, vezenje otroških oblek, itd. Tudi otroci so pomagali pri tem delu, ali zaslužek je bil sramotno majhen. Ena izmed žensk je rekla:
"Prosimo Boga, da nam da delo, in, ko ga dobimo, smo tako izčrpani, da gre več kletev kot spon na karton."
Poročilo pripominja, da se ni čuditi, da te delavke ne mislijo na konsumente niti na nepoštene konkurence, ki je njihovi nizki zaslužek omogočuje proti industrijalcem, ki se držijo višjih socijalnih standardov.
Povprečna velikost družine je znašala štiri in pol oseb, ali skoraj vsaka sedma družina je imela sedem ali več članov, nekatere celo trinajst. Otrok je bilo mnogo in zato je bil problem njihove vzgoje jako resna stvar. Izmed več kot tisoč otrok, mlajših od osem let, 101 je bilo puščenih doma v oskrbi starejših otrok, 417 z drugimi člani družine in devet — vštev-ši eno dete dve leti staro — je bilo prepuščenih samim sebi doma. Nekih 500 je bilo v oskrbi drugih izven doma, v šolah, pri
sorodnikih ali sosedih. V nekem ekstremnem slučaju je bilo dete, šest let staro, zaprto samo doma ves čas, ko je mati delala v tovarni.
Te delavke so bile zaposlene v tovarnah cigar in cigaret, oblačil in svile ter v drugih tekstilnih tovarnah.	F.L.I.S.
vestiiFIdomovine
Industrija se seli iz Reke na Sušak. Tvornica ledu Gorup in Hribar na Reki je sklenila, da se preseli na Sušak in je že da-a na Sušaku zidati novo tvorni-ško poslopje. Tvornica bo zidana do februarja meseca in bo mogla na poletje že preskrbovati Sušak z ledom. Kapaciteta tvornice znaša tri vagone ledu dnevno.
V ječi so se zastrupile. V pondeljek 17. decembra zvečer so prepeljali v celjsko bolnico iz zaporov tukajšnjega okrožnega sodišča nezavestne Marijo Horvat, Jožefo Adamič in Marijo Kržolj• Prva je stara 27 let, druga 26 let in tretja 25 let. Vse tri so bile zaprte v isti celici in so se napile lizola. Odkod so ga dobile in kaj jih je napotilo na to pot, še ni bilo mogoče dognati, ker jih še ni bilo mogoče zaslišati. Zdravniki so jim izprali želodce in je upanje, da bodo vse tri ozdravile.
Zapeljiva ponudba iz Amerike. Neka velika tiskarna v Zagrebu je te dni dobila iz Chica-ga anonimno pismo, v katerem jo prosi neki ameriški Hrvat, naj mu napravi 150 ponarejenih čekov Chicago Rapid Transit Company. Priložen je bil tudi ček, skrit v hrbtu stare fotografije. Neznani goljuf iz Amerike je obljubil tiskarni za delo dvatisoč dolarjev. Poslal je še dve pismi, v tretjem pa je priložil svoj naslov v Chica-gu in navedel kot svoje ime Valentin Hrvat. Tiskarna je o zapelji', i jtA^idbi obvestila zagrebško polfcijo, ta pa Ijo preko ameriškega konzulata obvestila policijo v Chicagu, ki bo goljufa najbrže prijela.
Trgovci ne bodo več smeli točiti alkoholnih pijač. Ministrstvo notranjih del je z razpisom z dne 1. novembra, 1928 odredilo, da morajo vsi trgovci z mešanim blagom, špecerijskim blagom in vsi branjevci, ki so dosedaj točili alkoholne pijače, če tudi le v omejenem obsegu (samo žganje), z dnem 31. decembrom, 1928 z vsakim točenjem alkoholnih pijač brezpogojno prenehati. Finančnemu okrajnemu ravnatelju v Ljubljani je naročeno, da tem trgovcem po 1. januarju, 1929 točilnih dovoljenj ne izdaja več.
Razširjenje osnovnih šol. šola na Krki je razširjena iz dvo-v štirirazrednico, v Velikem Podlogu je dovoljena vzporednica, enako v Šmartnem pri Kranju, Moravčah, Dolnjem Logatcu in na deški osnovni šoli v Trbovljah- Na teh šolah je ministrstvo sistematiziralo nova mesta.
Smrtna kosa. V Novem mestu je umrl Anton Smolik, sodni oficijal v pokoju, v starosti 83 let. MoŽ je bil do zadnjega še čvrst in je vršil pri sodišču še vedno posle oskrbnika, da si je kot kronski upokojenec na tak način nekoliko zboljševal svoj gmotni položaj.
Vlom v župnišče. Neznani zlikovci so vlomili v župnišče nu Polenšaku ter odnesli okoli pet tisoč dinarjev cerkvenega denarja. Udrli so v župnišče na ta način, da. 30 izdrli železne križe v oknu in zlezli skozi odprtino v pisarno. Obstoja sum, da so izvršili vlom domačini in se v tej smeri že vrši preiskava.
Ljubezen jc težka reč . . . Pred sodniki sedi Peter, ki je eden izmed zaljubljencev, kateri bi za svojo ljubezen kri prelili. Peter je vitek fant, močnih besedi, boječega obnašanja, toda srce ima veliko in ljubezen vre iz njega kakor
vulkan. Zagledal se je bil v brhko Mirni, ki je takisto neznatna stvar, še bolj boječa in vsa trepeta, ko priča pred senatom za svojega ljubčka. Peter in Mirni sta se spoznala pred leti in sta si za vekomaj prisegla, da bosta srečen par na vseh veselicah v bližnji in daljni okolici. Besedo sta noško držala in res ni nobena veselica in noben ples minul brez njiju. Mirni je rada plesala in tako se je tudi za spremembo zgodilo, da se je včasih zavrtela tudi brez Petra, ki je za mizo kislo gledal, kako se Mirni vrti s tujim fantom in se mu časih celo nasmehne. Ampak .ni mislila Mirni hudo, njen "pravi" je bil le Peter, četudi je on mislil drugače. On je bil v vsakem takem slučaju hud in ljubosumen, pa čeprav je bil do-tični njegov prijatelj. Tako se je tudi neke nedelje zgodilo, da sta se z Mirni vračala pozno zvečer z neke veselice. Na Vodovodni cesti je Peter ->b svitu cestne svetilke videl, kako se od nasprotne strani bliža Vincencij, ki je bil tudi eden izmed tisth, ki so radi zaplesali z Mirni. Peter je segel v žep in ko sta se s fantom srečala, je potegnil z žepa — revolver, Vincencij pa je bil urnejši in mu je orožje izvil iz roke. Bil je še toliko koraj-žen, da mu je potem revolver vrgel pred noge in s pikro opazko odšel v temno noč. Bilo pa je zdaj Petra pred svojim dekletom sram in hotel se je ipak na kakšen način izkazati. Ob isti uri se je vračal domov Štefan s svojo ženo. Na tega dedca pa je Peter jezen že dalj časa. Vzrok je pa ta, da stanuje Štefan z ženo v isti baraki, kot Mirni. In Štefan je večkrat zabranil Petru, da ni mogel k Mirni v vas. Tisti večer so se torej srečali in Peter je spet potegnil revolver. Nameril je in pogodil —-v cestno luč. Štefan je stal korak pred Petrom, za dobro ped od obraza se mu je za-bliskal strel. Vsi štirje so prišli pred sodnika in bila je to zanimiva razprava. Štefan je dober mož in je Petru vse oprostil, še prosil je zanj. Tudi Mirni je zajokala pred predsednikom in sam Peter bi se bil skoraj cmeril. Razlagal je sodnikom, da je bil razburjen in Mirni je nežno dostavila, da je on večkrat tak, pa je sicer silno dober človek in ona ga ima zelo, zelo rada. Peter je dobil 100 Din—kazni seveda. Ali pa dva dni zapora. Kar na smeh je šlo fantu, ko je videl, kako srečno se je zadeva iztekla. Kakor golobica je gostolela Mirni okrog njega, ko sta stopala skupno s Štefanom skozi hodnik ven iz sodne palače.
Otrok priča, da je oče mori-
c. Radi umora starke Pau line Vodopivčeve v Osijeku, je bil aretiran neki Marko Bajs, ki bi moral podedovati metje Vodopivčeve. Bajs ta-
zločin, obremenjuje pa ga izpoved njegovega desetletnega sina, ki je naivno povedal policiji, da si je oče pral krvave roke, ker je zadušil starko.
Uboj v prepiru. Pred dnevi sta se kmeta Marko Mara-kovič in Joca Jurič v Rupah pri Skrudinu v Dalmaciji hudo sprla. Bila sta oba oborožena s puškama. V prepiru je Jurič ves razburjen večkrat zaporedoma ustrelil Marako-viča v prsa. Marakovič se je zgrudil mrtev na tla, ubijalec pa se je šel prijavit orožnikom.
Požar v Jaršah pri Ljubljani. V petek dopoldne 28. dec. ob 11 se je neznano kako vnela lesena hišica Neže Koka-ljeve v Jaršah. Žena, ki je že priletna, je sedela v hiši s svojo, okrog 30 let staro hčerko ter se obe niti zavedali nista, v kakšni nevarnosti sta. Ko je nad njima bilo že vse v pla-
menih, sta šele občutili, da je v izbi "danes čudno gorko," da pa gori, pa nista vedeli prej, ko so prihiteli sosedje in ju na nevarnost opozorili Lesena hišica je do tal pogorela in so bili ljudje baš za praznike brez strehe in vsega.
Dva uboja. Posestniški sin Franc Pušnik iz Zlatolč se je mudil na Štefanovo zvečer v gostilni v Prepoljah na Dravskem polju. Ko se je vračal ponoči domov, ga je v bližini njegovega doma nenadoma napadel neznanec in ga udaril po glavi z nekim topim orodjem s toliko silo, da mu je prebil lobanjo. Pušnik je na licu mesta izkrvavel ter izdihnil. Isti večer je bilo zbranih pri Sv. Marjeti na Dravskem polju v gostilni Do-manjka več fantov. Med njimi je bil tudi 26 letni Mihael Kalčič. Nenadoma pa sredi zabave navali nanj z nožem neki fant, ki je ravnokar prišel od vojakov, in mu je pri-zadjal dve globoki rani. Pre-rezal mu je žilo odvodnico. Kalčič je podlegel rani in izdihnil. Oba storilca sta pod ključem.
Roparski umor pri Saraje-I vu. Dne 27. dec. se je pripetil v Alipašinem mostu pri Sarajevu grozen zločin. Armenski trgovec Taquor Taquori-I jan, ki si je s trgovino pridobil veliko premoženje, se je pred letom dni nastanil v Alipašinem mostu v Sarajevu, ker ! mu je to mesto med vsemi, katere je videl, najbolj dopad-lo. Tu je hotel preživeti svoje dni ter nameraval povabiti k sebi tudi svojo mater, ki živi v Smirni. Taquor ni bil ože-| njen. Družil se ni z nikomer in je vedno tičal doma. Po i okolici so si ljudje pripovedovali fantastične stvari o njegovem bogastvu. To je najbrže napotilo neznanega morilca, da ga je umoril. Zjutraj so Taquorja še videli pred nje-j govo hišo na vrtu pri delu. Dve uri kasneje so mu neki vozniki pripeljali pesek, Ko so prišli na dvorišče, se jim je nudil tu grozen prizor. Ves v krvi je ležal Taquor sredi dvorišča z mnogimi ranami po raznih delih telesa. Takoj je bilo obveščeno orožništvo, ki je našlo vso hišo v groznem neredu. Morilec je potem, ko i je dovršil svoje krvavo delo, odšel v hišo, kjer je iskal cekine in denar, o katerem se je pripovedovalo po okolici. Na lice mesta je prišla sodna ko misija, ki je truplo obducirala. Taquor je dobil osem sunkov z nožem, od katerih je bil eden v srce smrtonosen. Med njim in morilcem se je morala vršiti obupna borba, v kateri je Taquor z golimi rokami grabil za nož in si porezal vse roke. Morilca še niso našli, mislijo pa, da je zločin izvršil kak kmet iz okolice.
železničarjem je prepovedano vživanje alkoholnih pijač. Povodom velike nezgode na progi Belgrad — Top-čider je izdalo prometno ministrstvo ponovno odredbo, ki nalaga vsem kontrolorjem in starešinim strogo dolžnost nadzirati vse uslužbence, da ne vživajo v službi in pred nastopom službe alkoholnih pijač. Krivce morajo najstrožje kaznovati odnosno jih odpustiti z službe. 1" Požar. V Krištandolu, ob-1 čina Dol pri Hrastniku, je pri g. Janezu Ovčaku pogorelo gospodarsko poslopje z vsemi i premičninami. Požar je bil baje podtaknjen. Poslopje in premičnine so bile primerno | zavarovane.
Požar v Zagrebu. V četrtek zvečer 27. dec. je zbruhnil v Zagrebu na podstrešju neke ; hiše na Ciglani, kjer je imel svoje skladišče izdelovalec instrumentov Ivan llinič, velik požar. Pogorelo je skoruj polovico podstrešja. Škoda se ceni na 150.000 dinarjev. Policija preiskuje, če ni bi! po-
žar morda podtaknjen.
Velik požar na Sv. večer. Iz Štange nad Litijo poročajo: Letošnja božična noč nam bo ostala v žalostnem spominu. Ko so se ljudje v jasni noči razhajali od polnočnice na svoje domove, se kar naenkrat posveti za njimi in v kr-vavordečem obzorju zagledajo v obližju cerkve strašen ognjeni zubelj. "španovo poslopje gori!" — Eno izmed največjih v župniji: hiša, gospodarska poslopja, hlevi, skednji, šupe, svinjaki — vse naenkrat v ognju, vse leseno in s slamo krito, v suhem mrazu, brez vode — to je strašen pogled. Rešili so le živino in nekaj malega pohištva, drugo je vse zgorelo. Škoda je ogromna, zavarovalnina pa le neznatna.
-o-
ZA KRATEK ČAS.
Ljubezen do bližnjega.
Katehet je vprašal v šoli, kje je več ljubezni do bližnjega, v mestu ali na deželi.
Po šoli je zavladala tišina, nihče ni vedel pravega odgovora.
Tedaj se je dvignil Jožek in rekel: "Ljubezni do bližnjega je več v mestu kakor na deželi."
"Zakaj?" ga je vprašal katehet.
"Zato, ker je v mestu več ljudi ko na deželi."
Po živinski razstavi.
A: "Ali že veš, komu je bila priznana prva nagrada na razstavi goveje živine?"
B: "Najbrž Veselinovemu biku."
I A: "Ah, ne, meni!"
Vasovanje, i Gladež je srečal ponoči so ! sedovega fanta s prižgano svetiljko.
"Kam pa, kam?" ga je porogljivo nagovoril.
"Vasovat" mu je odvrnil-
"Pa s svetiljko? Ko sem bil še jaz f? t. sej--. t-pšžl luči izbral c i leta."
"To vam pa rad verjantf vsakdo, ki pozna vašo ženo.."
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
6131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North American banko Vhod samo iz 62. ceste Govorimo slovensko. 10 let na St. Clair Ave.

GRDINA'S SHOPPE
Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in družice
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ženski klobuki.
Trgovina zaprta vsako sredo pop. skozi celo leto.
6111 ST. CLAIR AVE. Telefone: Randolph 3030.
X?

Mi imamo popolno zalogo
r. c. a. radiol
ter
cr0sley radio aparatov
Prodajamo tudi tube. Dajemo sete tudi na poskušnjo.
Lahka odplačila.
A. Grdina & Sons
15301 WATERLOO RD.



1929 JAN. 1929					
Su	Mo	Tu	We	n>!	Fr Sa
T	T	1 8]	2 191	i	ni^
13	14	15	16	17	1819
20j 27	21 28	22 29	23 M	245 m	25![26j □□
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JANUAR 1929
26. sobota—Dr. Modern Crusaders, št. 45 S. D. Z. plesna veselica v S. D. Domu na Waterloo Rd. To bo ples prve obletnice ustanovitve društva.
26. — Paramount Club, ples v auditoriju S. N. D.
26.	— Dr. Borštnarjev C. O. P. 1640, veselica v zgor. dvorani Slov. Doma na Holmes ave.
27.	— Dr. Ivan Cankar, — predstava v S. N. D.
27. — Dr. Loyaleties št. 590 SNPJ, velika prireditev z obširnim programom v obeh dvoranah, popoldne in zvečer v Slov. Domu na Holmes ave.
FEBRUAR
2. — Dr. Comrades, št. 566 SNPJ, ples v auditoriju SND.
2.	Dr. Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ. ples v spod. dvorani SND.
3.	— Lunder Adamič, privatna zabava za člane; dvorane št. 1 in 2., SND.
3. — Dram. društvo Triglav predstava v SND.
3. — Dram. dr. Lilija, predstava v spod. dvorani Slov. Doma na Holmes ave.
7. — Dr. George Washington št. 180 JSKJ., ples v S. N. Domu.
9. — Dr. Srca Jezusa, ples v obeh dvoranah SND.
9.	— Slov. Ženska Zveza, veselica v zgor. dvorani Slov. Doma na Holmes ave.
10.	— Združena društva fare sv. Vida, ples v obeh dvoranah "NP
HQ. — Dram. edst k Adria., ^^fcedstavii v . ■dvorani Slov. Doma na Holmes ave.
10. — Društvo Krka, predstava za Slov. Nar. Dom v Newburgu.
10. — Maškeradna veselica fare sv. Kristine v spod. šolskih Prostorih na Bliss Rd.
12. Pustni torek — Klub društev SND. maškeradna veselica v obeh dvoranah SND.
14. — Martha Washington, št. 38 SDZ., ples v auditoriju SND.
16.	— Vodnikov Venec, ples v spod. dvorani SND.
17.	— Dr. Ivan Cankar, pi*edstava v SND.
23.	— Slov. Soct. Klub št. 27 JSZ., ples v spod. dvorani SND.
24.	— Dram. dr. Abraševič predstava v SND.
MARC
3. — Obhajan je petletnice otvoritve SND.
9.	— Dr. France Prešern, št. 17 SDZ., ples v SND.
10.	—Dr. "Orel" predstava v SND.
16.	— Clevelandska Federacija SNPJ. ples v spodnji dvorani SND.
17.	— Blaue Donau, koncert v auditoriju SND.
23.	— Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ., ples Jožetov, Pepetov in Pepc v spod. dvorani SND.
24.	— Ivan Cankar, predstava v SND.
31. — Društvo Krka, predstava "Ukročena trmoglavka" (The taming of the Shrew) v S. N. Domu v Newburgu.
31. Velika noč!
APRIL
7. — Dram. odsek Lilija, predstava v spo. dvorani Slov. Doma na Holmes ave.
6. — Slov. Zadružna Zveza, veselica v zgor. dvorani Slov. Doma na Holmes ave.
MAJ
5. —, slov. ženska Zveza, razvitje zastave v spod. dvorani Slov. Doma na Holmes ave.
AVGUST
25.	— Desetletnica Slovenskega Doma na Holmes ave.
Jiri Wolker:
O MILIJONARJU, Ki JE UKRADEL SOLNCE
Nekoč je živel strahovito bogat milijonar. V svojih rokah je združil vsa pozemeljska bogastva. Ničesar ni bilo, kar si ne bi utegnil zaželeti. Bival je v najlepšem gradu in vsi ljudje So mu hlapčevali.
Toda siromašni milijonar je ki' bolan. Njegova bolezen ni bila tako težka ko zoprna. Po vsem telesu so mu rasla ostudna gnojna uljesa, ki so bila po dnevi vlažna, pa so v noči strahotno skelela. Bolezen je bila tako ogabna, da se je milijonar sramoval samega sebe in se ob-lačil v draga sUkna in legal v svilnate blazine postelj.
Imetje mu je raslo neneho-pravtako njegova bolezen. Bal se je, da bi se uljesa ne razširila na oči. Najbolj ga je pla-šilo to. Četudi bi mogel zakri-ti vse svoje telo, bi morale ostati oči nepokrite, če je hotel živeti in gospodariti.
Bolni milijonar je sklenil, da se bo posvetoval z zdravnikom. Dotlej ni vprašal še nikogar za svet. Celo pustil ni k sebi nobenega, kajti ni hotel, da bi se razvedelo, kako je vreden pomilovanja. Strah ga je bilo, da bi se ljudje, ki mu zavidajo ogromno bogastvo, veselili nje-gove bolezni in se čutili srečnejše ko on. Domišljal si je, da mora biti on, ki ima največ denarja, tudi najbolj srečen. Pravtako so mislili drugi, ko so videli njegova lepa oblačila, avtomobile, udobje.
Poklical je najboljšega zdravnika in mu rekel: "Gospod doktor! Dobro me preiščite in
mi svetujte, kaj naj storim, da ozdravim. Moja bolezen je tako ostudna, da ne sme vedeti nihče zanjo. Zato mi boste oprostili, ko vas bom dal po zdravniški preiskavi usmrtiti. Jaz ne zaupam nobenemu človeku, tem manj pa človeškemu jeziku. Zgodba o kralju Mida-su me je izučila. Sicer pa bom izplačal vaši ženi primerno pokojnino in vaši otroci se bodo izšolali na moje stroške."
Zdravnik je čutil, da je prišla njegova poslednja ura. Zakaj predsmrtna moč tega moža je bila neznanska.
Moje moči ginevajo," je iz-pregovoril milijonar. "Pregelj-te urno!" Slekel se je in stal gol. Napol je nalikoval zmečkani gosenici, napol votlemu zobu.
t
Zdravnika je izpreletel gnus. Kako, da bodo ti njegovi tvori usmrtili baš mene, ko sem vendar tako zdrav. Vsakdo lahko usmrti sočloveka, če ima to moč on, si jo vzamem še jaz. Prav. Priporočil mu bom tako sredstvo, ki ga bo prokleto drago veljalo.
"Milostni gospod," je rekel, "poznam zdravilo za vašo bolezen. Tem boljše, da si ga omislite samo vi. Solnca potrebujete. Pa ne le malo solnca, marveč celo solnce. Ogromno premoženje imate in verujem, da ž njim lahko prenesete solnce z nebes v vašo palačo. Nato se za čas zaprite tesno ob solnce. Iz solnčne kopel j i boste stopili ne le docela zdrav, ampak še nesmrten. To je edino zdra vilo, ki vam ga vem priporočiti za bolezen vsega sveta. Solnce je zdravje vsega sveta!
Vprašal je še:
"Ali ne veste, kako drago je solnce?"
"Solnce je drago vsem ljudem, morebiti je za vas cenejše."
Ko je zdravnik izgovoril, so ga odvedli in usmrtili. Vdovi so izročili ček, sirotam nekaj novih učnih knjig, dve dobro ohranjeni ravnili iz milijonar-jeve pisarne in za peresnike pu-šico z napisom: "Modrosti se uči, moj sin!" Milijonar je prevdarjal, kako bi najceneje snel solnce.
Dal je postaviti ogromen oder. Sto in sto inženirjev je gradilo velikanski žerjav. Stavbeniki so izvrševali načrte za stavbo, v katero bodo prinesli solnce in ga zaprli z milijonarjem in njegovimi ognojki. Milijoni delavcev iz vseh zemelj so kovali in gradili, pa ne da snamejo solnce, marveč da pre-hranijo svoje žene in otroke.
V neki noči, ki je bila temnejša ko najbolj zabrknjeno srce, so milijonarjevi služabniki sneli solnce, ga spustili v ogromno stavbo in ga zadelali z železobetonskimi stenami in jeklenimi ploščami.
Nobe^žarek ni izhajal. Na svetu je bilo temno in milijonar se je veselil, da se mu je vse posrečilo. Mislil je: "V temi ne bo spoznal niti Bog, da solnca ni več. Zraven sem pa še neumrljiv. O, ne bom se zadovoljil samo s solncem! Odnesel bom še vzezde in jih shranil k zakladom. Kmalu ne bo ničesar več, kar bi ne bilo moje. Še gospoda Boga si bom kupil in postavil za pisarja. Jaz bom pa mlad, lep, nesmrten, najbogatejši. Kdo mi bo enak? Zagospodoval bom zemlji kakor ženski, in vesela bo, da ji zagospodujem — kajti ženske ljubijo močne in neukro-čene može."
Ljudje so se zbudili iz spanja. Silno so se čudili, da solnce več ne sije. Na nebu je zevala velika rdeča rana, ki so jo gasivci in pleskarji zaman poizkušali zabrisati. Ljudje so begali in vpili:
"Kje je solnce? Kdo nam je vzel solnce?"
Stražniki z električnimi svetil jkami so mirili. Bilo je težko delo! Ljudje so bili ko brez glave. Brezkoristno so jih stražniki opominjali, da bi vtih-nili in se razšli.
Milijonar je zapovedal prižgati vse luči. Stotisoče sve-tiljk je zaplapolalo na cestnih vogalih, po. kavarnah, barih in kabaretih. V predmestju so svetile tri žalostne brlivke in v vaseh so poiskali iz zaprašenih skrinj medle lojenke in plašili ž njimi. Zmešnjavo so povečali črni netopirji, ki so priprhutali od bogvekje v noč,
Ponude so na cestah pospale, kajti noč je že trajala predolgo Milijonar je računal: Ce ozdravim, bom izdeloval iz solnca vžigalice "Helios" in mazilo zoper uljesa in še vse, kar se bo dalo. Spreten človek lahko obogati. Kako vesel sem, da se tega nihče pred menoj ni spomnil.
Ljudje v mestih pa so postajali zmerom bolj zmedeni.
Milijonar je zato izvesil plakate in pisal časopisne uvodnike:
"Naposled temno! Tisočletni sovražnik premagan! Veličasten dokaz človeške požrtvovalnosti!"
Že od začetka .sveta je ljudi trpinčilo solnce, ta največji tiran, kar jih kdaj bilo ustvarjenih! Okrutno njegovo trino-štvo so na^svojem telesu obču til j vsi stanovi, najhujše pa de lovni razred. Solnčni žarki so med delom pripekali in stiskali k tlom milijone delavcev Zdravniško je bilo dognano in potrjeno s statistikami, da je 100% (reci: sto odstotkov) ljudi, ki se jih je rodilo pod solncem, pod solncem tudi umrlo. Tej mogoti je odklenkalo Znani človekoljub gospod Po
Milijonar je zdravniku verjel Kako bi tudi ne verjel človeku, ki stoji k6rak pred smrtjo! slednji milijonar (kdo se ne bi
spomnil njegove plemenitosti, 'd jo je izkazal vdovi in otrokom tragično preminulega zdravnika X ga je na kastne stroške snel z neba.
Delo se je (hvala milijonarjevi nadčloveški požrtvovalnosti) posrečilo in solnce je izginilo s sveta. Zagotovljen mu je neminljiv spomin.
"Zahtevajte prospekte! Oni, ki so imeli svetlobo, so jo obdržali in se umirili. Oni pa, ki je niso imeli, so ostali naprej vznemirjeni. Stare ženice (ki so bile gluhe že po dvajset let), so pravile: 'Konec sveta prihaja'."
Gorje zaljubljencem, ki so v temini izgubili svojo ljubezen, zakaj ne najdejo je več nikoli!
Milijonar je odslovil vse slu-žabništvo in se podal k solncu. Stopil je v ogromno poslopje, se močno zaklenil in se še prepričal, če so straže z revolverji in bajoneti varno zastražile vse vhode. Ključ je pustil v ključavnici, da ne bi kdo skozi njo oprezoval. Potem se je slekel. Solnce je žgalo. "Kako blaženo me topli," je menil milijonar. "Nove sile se stekajo vame. Vse bolno izgori in postanem čist ko kovina. Izšel bom kakor mladi bog. Ko-ikim ljudem je solnce podelilo srečo in zdravje. Sedaj je na meni, da si vsega prilastim. Kako neizmerna sreča je strniti sreče vseh vase!" Solnce je žgalo. "Malo prevroče je. Pa ne škodi. Prenesti je treba. — Le, da bi me hrbet tako ne bolel. In glava! Pa usta, oči, prsa, noge!
"Ah, neznosna je vročina. Razjeda me zunaj in znotraj. Zdi se mi, da postajam pepel. Še malo ostanem. Potem poj-dem. Poj dem in skočim v reko. Poiskal si bom ledeno ljubico in jo stopil v svojih rokah. Jaz bom najmočnejši, najbogatejši, neumrljiv. Kako sem slaboten in ubog. Vse me boli. Da bi vsaj umrl! Ne vzdržim več. Pojdem. Morebiti je zadosti. Jaz pojdem, zbežim, zletim."
Gol, kakor prosjak z izgorelimi uljesi in vnetimi očmi se je zagnal k dverein. Pa gorje^ Žareči ključ se je v ključavnici stalil, da ga ne bi mogel zaobrniti sam sveti Peter, če bi se mu zahotelo. Zaman ga je stresal, zaman vrtel sempatja, nikjer ni bilo sluge, svetovavca, delavca. Bli je sam, ko srce njegovo sredi nagnitih prsi, ko oči njegove v gnojnih uljesih in v bolečini.
Milijonar je omahoval kakor drevo ob nevihti, človek! Ti ne preneseš sreče vseh! Tvoja lastna ti je preveč. Solnce je žgalo. Milijonar se je sesul. Ostal je kupček Pepela, nič večji od železnega novca. Majhen kupček pepela nečimurno-sti. Poslopje, ki Sa je zgradil v ponosu, ki ga je zavojevalo bolno njegovo častihlepje, je bila velika sveča °b njegovem truplu. Nihče ni jokal.
Solnce je žgalo.
Žgalo in prežgalo vse stene. Sesedle so se, ko bi bile iz peska in se pogreznile v zemljo
kakor čarodej, ki je razkazal svoje umetnije in izginil. Blesk solnca je planil na vse strani. Ležalo je na zeleni trati ko velika zlata žoga.
Ljudje so se vzveselili: "Sedaj vidimo pot," so pravili in se smehljali.
Treba je bilo vrniti solnce zopet na nebo, da ga bodo vsi videli in da bo svetlobo vsem razdeljevalo.
Ljudje so bili resni v skrbeh.
Kdo nam bo odnesel solnce na nebo?
Pa sta prišla dva otroka, Manička in Pepi.
"Midva ga poneseva," je dejal Pepi. "Mnogokrat sem nosil ljudem kovčke s kolodvora. Oni dan sem nekemu gospodu nesel tako velikega, da so se čudili vsi. To bi bilo lepo, da solnca ne bi zmogel!"
Manička in Pepi sta nesla solnce na nebo.
"Za kosilo pridita domov!" jima je zaklicala njuna mati.
"Prideva, prideva . . ."
In sta prišla (Prevel V.Z.)
-o-
ŠE MRTVEMU SE MARSIKAJ ZGODI.
Nič nemogočega ni, da se mrtvemu pripeti ta ali ona nezgoda: da nastane ogenj in zgori ali pa ga "rešijo;" da pade krsta na tla in se odpre, tako da mrtvec izpade; da izkopljejo premajhno jamo in potem skačejo po krsti, da jo spravijo na dno; da začasa povodnji po-lože krsto v grob, ki je napolnjena z vodo — da ne govorimo o vseh mogočih drugih možnostih, posebno tistih, ki se utegnejo pripetiti mrtvecem po kre-matorijih in bolniških mrtvašnicah. Vsekakor pa je čisto svojevrsten slučaj, da kdo mrtveca — umori. To se je zgodilo nedavno v Šanghai-ju.
Tam se je pred nekaj tedni poročil kuli Huang Litsaye z* zelo čednim mladim dekletom. Oba sta bila popolnoma revna; toda on je bil trezen, priden in štedljiv —^služil je kruh z rik-šo to je s prevažanjem oseb — oba pa sta bila mlada in zdrava in zato zelo srečna. A to ravno ne bi bila smela. Preteklo je po poroki komaj nekaj tednov, ko je mož opazil svojo ženo v družbi nekega Kitajca, ki je že preje veliko lazil okoli nje. Huanga je to odkritje strahovito zadelo. Bolela ga je nezvestoba žene, ki jo je iskreno ljubil, in posebej ga je pekla sramota, ki mu jo je prizadela.
Ko je dovršil svoje dnevno delo, je šel Huang domov, da terja odgovornost od svoje žene. Našel jo je ležečo na postelji. Začel ji je očitati nezvestobo in jo psoval. Toda ona se za vse to ni zmenila, niti ge-nila sc ni. To je Huanga raz-kačilo do skrajnosti; zgrabil je nož in ga do ročaja zadri ženi v prsi. V tem trenutku so prišli sosedje in planili nad divjega Huanga. Povedali so mu, da je njegovo ženo pred par urami zadela srčna kap, nakar so mrtvo položili na posteljo. Huanga so aretirali in sodniki bodo morali sedaj razsojati o umoru, ki pa vendar ni bil umor.
MALI OGLASI
Soba
se da v najem. Gorkota. Vprašajte na 1255 E. 61st St.	(9)
Januarska
Razprodaja
ŽENSKIH
OBLEK
Vi boste gotovo našli v naši veliki izberi ravno to, kar ste želeli.
Regularna cena $16.75 in $19.50
Samo za en teden $12.00
Prva slovenska trgovina v Collinwoodu
Rad bi zvedel
kje je moja popol-sestra Johana Pirš, rojena v Kam'niku. Prosim, da se zgla-si, ker ji imam nekaj važnega sporočiti o njeni sestri Marički. Če kdo ve za njen naslov, se mu že naprej zahvaljujem, ako mi ga sporoči. Lovrenc Pirš, 1440 E. 63rd St., Cleveland, O. _(10)
Naznanilo.
Naznanjam članicam društva Svobodomiselne Slovenke, št. 2 S. D. Z., da se bo pobiral asesment vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v Kush-lanovih prostorih. Bodite točne, ker drugače bom brez izjeme vsako suspendirala. Obenem se zahvaljujem v imenu društva Svobodomiselne Slovenke sestri Vokač za podarjene cvetlice ob priliki naše veselice. Elizabeta Be-laj, tajnica.	(9)
Gordon Electric Works
Mi popravljamo vsakovrstne električne aparate kot vacuum čistilce, pralne stroje in vsakovrstne motorje Mi kupujemo sežgane in rabljene motorje.
Gorjanc
1187 E. 61st St. Tel. Penn 1460 _00
PRIPOROČILO
Rojakom v Warren, Niles, Youngs-town, Girard, Ohio, in okolici naznanjamo, da je naš zastopnik tam
Mr. Vincent Habich
108 Burton St..	Warren, Ohio,
ki ima polno moč pobirati naročnino, oglase in tiskovine za naše podjet ter ga vsem priporočamo kot poštenega moža.
Uprava "Ameriške Domovine." (x)
Službo dobi
ženska, stara nad 35 let, ki zna kuhati in da bi pazila na otroke. Vprašajte
na 3583 E. 81st St. Newburg. (9) ^^^^wmmmmm*wmmmm^mmf
ZA ORODJE	Pool room
ribežni za repo in zelje, peči, steklo, ; s popolno opravo je naprodaj v slo-barve, avtomobilske potrebščine, za j venski naselbini. Poizve se v uradu te-vse to se gotovo vedno obrnite na ga ijsta za nasiov.	(9)
FRANK WACHGIG
725 E. 152nd St.
Garantiran premog pravi Pocahontas
Forked Lump or Egg ................$10.75
Shoveled Lump or Effff .......... 9.25
Forked Nut .............................. 8.50
Shoveled Nut .......................... 7.75
Domestic Mine Run ................ 7.25
Royal Blue Diamond Lump .... 9.50 Bonny Blue Diamond Lump .... 9.00
Dorothy and Jumbo Lump ...... 8.50
Crystal Lump ............................ 7.25
Ebony Lump ..................^........ g.25
Jeddo Lehioh Hard Coal ...... 15.50
Domestic Size Coke .................... 9.50
Govori se slovensko. QUINCY E. 105th jard, -tel. Garfield 1900 ST. CLAIR — 55th jard, tel. Randolph 0280
THE YATES COAL CO.
303 ROCKEFELLER bldg. Main 7878
Zavasky
6011-6013 St. Clair Ave.
Na stanovanje
kjer boste vedno pošteno postreženi j in hrano se sprejmejo fantje. Elektri-po jako nizkih cenah	(m) 1 ka in kopališče. 1277 E. 58th St. (8)
n»i»i»m»»mm»«t»^iiu»mniin»»i»»m»n»i»i»iiiiiiiiinn»»»im»»8»w
Naznanilo.
Ker Slovenci nismo imeli nobenega zastopnika za dobroznani radio aparat
MAJESTIC
naznanjam, da sem prevzel zastopstvo za našo naselbino.
Cene so: $160.25 in $190.25
Kupite Majestic, uživajte brez skrbi. Dynamic Speaker in 7 tubov. Gotovina ali lahki obroki.
Pridite i" oglejte si to čudo najmodernejšega na radio polju!
Kremžar Furniture Co.
6108-10 St. Clair Ave.
Phone: Penn. 2252.
mtrnm»mmmmt«mmmttH»n>m«mn»n»iiiii»»t»iii»»»H»iinu>iiiiiii»»»
NORWOOD
* » ^ » n ^ ^	6210 gt Clair
v	POSEBNA PREDSTAVA
Pondeljek, terek, sredo, 21., 22. in 23. januarja.
JACK HOLT igra v igri
"Submarin"
Največja in najbolj silna slika. Vsak trenutek boste strmeli.
*
JACK HOLT, DOROTUy REVlER, RAtfW GRAVES //)£USMAR.lWE ' a _ccu.Ua* > i a. j. hatu e , —• f
Tu vidite tovariše, ki so pripravljeni dati svoje življenje eden za drugega vsak trenutek, pa se zapletajo v ljubezenske borbe, dočim v senci preži na nje tragedija.
Pridite in vidite mornarico v akciji. Obiščite submarin.. Poglejte, kako je submarn vjet n kako se potaplja. Videli boste ljudi, zaprte v torpednem prostoru submarina, ki nimajo več prilike, da bi ostali pri življenju.
Nikdar še niste videli slike kot je "Submarin".
Vstopnina 25 centov; za otroke 10 centov.
iii»:»»»ii»tt{»iii;i:;»»i{{s:»;»n>;»:ntži:t»iž:»»;{»{»it»i»»:»»»»ii»8i»»»Mi
PLAČAJTE DAVKE
v naših prostorih, in si prihranite čas in denar, da vam ni treba hoditi v mesto. Pri nas dobite uradno pobot-9	nico.	®
The International Savings & Loan C<
SLOVENSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
6235 St. Clair ave.
vogal 63. ceste.
20 LET POZNEJE
Napisal Aleksander Dumas (Poslovenil J. H-n.)
—	Odprite in pošljite ga sem, pravi Mazarin, ter si popravi blazine, da ga sprejme tako, sede v postelji.
Častnik je vstopil. Bil je videti pohleven, in to je Ma-zarina vznemirjalo.
—	Ta človek je podoben norcu, je zamrmral.
Častnik je ostal tiho pri vratih.
—	Stopite bliže, gospod, pravi Mazarin.
Častnik je ubogal.
—	Ali veste, kaj se pripoveduje tukaj? nadaljuje kardinal.
—	Ne vem, Eminenca.
—	Čujte! Govori se, da gospod Beaufort v kratkem uide iz Vincennes-a, če že ni.
Na častnikovem obrazu se je prikazalo skrajno presenečenje. Odprl je hkrati svoje majhne oči in svoja velika usta, da bi bolje vzel vase šalo, ki si jo je dovolila ž njim Eminenca kardnal; potem pa, ko ni mogel več ostati resen pri takem sumničenju, se je zasmejal tako silno, da so se v tej veselosti tresli njegovi debeli udje kakor od silne mrzlice.
Mazarina je očaral ta ne ravno spoštljiv izbruh, vendar pa je ostal še resen.
Ko se je La Ramee nasmejal ter si obrisal oči, se mu je zdelo prikladno, da slednjič izpregovori ter opraviči svojo neprimerno veselost.
—	Ušel, Monseigneur! je vskliknil, ušel! Kaj morda ne veste, Eminenca, kje je gospod Beaufort?
—	Seveda vem, gospod; v vincenskem stolpu je zaprt.—
—	Da, Monseigneur, v sobi, katere zidovi so debeli sedem čevljev, okna pa imajo omrežja, in vsaka železna palica v njih je debela kot roka.
—	Gospod, odvrne Mazarin, s potrpežljivostjo se pride skozi vsak zid, in s peresom žepne ure lahko prepilite železno mrežo.
—	Monsegneur, torej ne veste, da je pri njem osem stražnikov, štirje v predsobi, štirje pa prav v njegovi sobi, in stražniki ga ne puste nikoli samega.
—	Toda lahko gre iz svoje sobe, igra maj in bije žogo!
—	Monseigneur, to so razvedrila, ki so dovoljena jetnikom. Vendar pa mu jih lahko odtegnemo, če to želi Vaša Eminenca.
—	Ne, ne, vsklikne Mazarin, ki se je bal, da bo jetnik, če zapusti kedaj Vincennes, še bolj srdit nanj, ko bi mu odtegnil to zabavo. Vprašam vas samo, s kom igra.
—	Monseigneur, Beaufort igra z gardnim častnikom, z menoj ali pa z drugimi jetniki.
—	In se ne približa med igro nikdar obzidju?
—	Monseigneur, menda ne poznate tega obzidja? Visoko je šestdeset čevljev, in dvomim, da bi bil gospod Beaufort že tako sit življenja, da bi hotel skočiti z zidovja ter se s tem izpostaviti nevarnosti, da si zlomi vrat.
—	Hm! pravi kardinal, ki se mu je začela vračati gotovost. Vi torej pravite, gospod La Ramee? . . .
—	Da sem odgovoren za gospoda Beauforta, razun če ne najde kakega sredstva, da se izpremeni v malega tiča.
—	Počasi! vi ste preveč zaupljivi, nadaljuje Mazarin. Gospod Beaufort je dejal stražnikom, ki so ga peljali v Vincennes, da je že večkrat
mislil na slučaj, ko bi bil kdaj aprt, in da je našel za ta slučaj štirideset potij, da se reši iz ječe.
—	Monseigneur, odvrn La Ramee, ko bi bila med temi štiridesetimi le jedna dobra, bi bil Beaufort že zdavnaj prost.
—	Glejte, glejte, saj ni tako neumen, kot sem mislil, zamrmra Mazarin.
—	Sicer pa pozabljate, Monseigneur, da je vincenski guverner gospod Chavigny, nadaljuje La Ramee,. in da gospod Chavigny ni Beau-fortov prijatelj.
—	Da, toda če je Chavigny odsoten?
—	Takrat sem jaz tam.
—	In kadar ste odsotni tudi vi sami?
—	O, kadar se jaz oddaljim, pustim na svojem mestu nekega čvrstega dečka, ki želi postati vojak Njegovega Veličanstva in ki je dober čuvaj, verujte mi. Te tri tedne, kar je v moji službi, bi mu mogel le jedno očitati, in to je, da je pretrd z jetnikom.
—	In kdo je ta cerber? vpraša kardinal.
—	Neki Grimand, Monseigneur. ,
—	In kaj je počel, predno je prišel k vam v Vincennes?
—	No, bil je v provinci, kakor mi je pravil oni, ki mi ga je priporočil; nakopal si je neko sitno stvar na glavo, vsled svoje trme, in zdi se mi, da bi se rad skril pod vojaško suknjo ter tako ušel kazni.
—	In kdo vam je priporočil tega Grimanda?
—	Intendant vojvode Gra-rnonta.
—	Torej mislite, da se smemo zanesti nanj?
—	Kakor name, Monseigneur.
—	Ni morda kaka čenča?
—	Jezus, Monseigneur! mislil sem celo dolgo, da je nem, govori in odgovarja samo z znamenji; najbrže ga je njegov prejšnji gospodar tako naučil.
—	No, prav! povejte mu, dragi gospod La Ramee, da mu spregledamo neumnosti, ki jih je delal v provinci, če bo dober in zvest čuvaj, da mu obesimo na hrbet uniformo, da ga bo ščitila, in v žepe te uniforme vtaknemo par pištol, da bo pil na kraljevo zdravje.
Mazarin je bil zelo radodaren z obljubami: bil je pravo nasprotje dobrega Grimanda, katerega je hvalil La Ramee; Grimand je malo govoril in mnogo delal.
Kardinal je vprašal La Ra-mee-ja še različne stvari o jetniku; kako hrano mu dajajo, kako stanovanje in kako posteljo ima, in na vse je dobil povoljen odgovor, tako da je odslovil častnika skoro pomirjen.
Potem, ko je bila že skoro devet ura, je vstal, se parfu-miral, se oblekel ter odšel h kraljici, da ji razloži vzroke, ki so ga bili pridržali doma. Kraljica, ki se ni Beauforta bala nič manj nego kardinal in ki je bila skoro tako pra-znoverna kot on, si je dala ponoviti La Ramee-jeve obljube besedo za besedo, ravno \ko tudi pohvalo, ki je veljala njegovemu pomočniku; potem, ko je kardinal končal, je vzdihnila polglasno:
—	Ah! gospod, da nimamo pri vsakem princu jednega Grimanda!
—	Potrpljenje, pravi Mazarin s svojim italijanskim na-
smehom, to morda pride nekega dne; toda med tem. . .
—	No, med tem ?
—	Med tem moram storiti, kar je v mojih močeh.
In nato je pisal d'Artag-nanu, naj se podviza nazaj v Pariz.
XIX.
S čim se je zabaval vojvoda Beaufort v vincenskem stolpu.
Jetnik, ki je povzročal kardinalu tak strah in čegar sredstva za beg so kalila mir celega dvora, ni niti slutil groze, ki so jo čutili vsled njega v kraljevi palači.
Videl je, da ga izborno stra-žijo, in tako je kmalu spoznal, da so vsi poskusi brezuspešni; vse njegovo maščevanje je obstojalo v tem, da je preklinjal in zabavljal na vse.načine zoper Mazarina. Poskusil je celo delati kuplete, a to je kmalu opustil. Ne le da ni prejel Beaufort od nebes pesniškega daru, celo v prozi se je dostikrat izražal le z največjo okornostjo. In Blot, pesnik one dobe, je rekel o njem:
V boju se odlikuje, seka! Po pravici se ga boje; toda kadar začne modrovati, bi mislil človek, da je pravi gosjak. — Kadar se Gaston pripravlja na slavnosten govor, ni v taki zadregi; zakaj Beaufort nima daru govora! Zakaj nima Gaston krepke roke?
No, če je tako, potem je umljivo, da se je omejil jetnik na kletvino in zabavljanje.
Vojvoda Beaufort je bil vnuk Henrika IV. in Gabrijele d'Estrees, tako dober, tako hraber, tako ponosen in pred vsem tako Gaskonec kot njegov ded, toda mnogo manj izobražen. Ob smrti kralja Ludovika XIII. je bil nekaj časa ljubljenec, zaupnik, sploh prvi mož na dvoru, nekega dne pa se je moral umakniti Mazurinu, in sedaj ni bil več pr.vi; ker p M se je čutil vsled tega premeščenja razžaljenega in je bil tako nepreviden, da je to tudi povedal, ga je dala kraljica naslednjega dne prijeti ter odpeljati v Vincennes; peljal ga je tja isti Guitant, ki smo ga spoznali že v začetku naše povesti ter ga bomo o priliki še srečali. Če govorimo o kraljici, mislimo s tem seveda Mazarina. In tako se niso le iznebili njega in njegovih zahtev, ampak niso sploh več računali ž njim, ki je bil jeden najpopularnejših princev; in sedaj je prebival že pet let v malo kraljevski sobi vincenskega stolpa.
Ta doba, v kateri bi bile dozorele misli vsakega drugega nego Beauforta, je šla mimo tega, ne da bi bila kaj izpre-menila v njegovi glavi. Kdo drugi bi bil prišel gotovo polagoma do misli, da, ko se ne bi delal, da kljubuje kardinalu, da prezira prince, in da hoče iti svojo pot sam brez drugih akolitov — kakor pravi kardinal Retz — razun nekoliko melanholičnih sanjačev, bi bil v teh petih letih že prost ali pa bi imel vsaj zagovornike. Toda na kaj takega menda vojvoda niti mislil ni; nasprotno, njegov dolgi zapor ga je samo še utrdil v njegovi 'rmoglavosti, in vsak dan je dobil kardinal o njem kako novico, ki mu ni mogla biti ! bolj neprijetna nego je že bila.
! Ko se mu ni posrečilo v pesništvu, je poskusil Beaufort s slikarstvom. Risal je z oglom kardinalov obraz, in ker so bile njegove zmožnosti v tej stroki precej skromne ter ni dosegel nikdar prav velike podobnosti Je zapisal nad sliko, da bi izključil vsak dvom glede originala: "Ritratto deH'illustrissimo facchino Mazarini." Chavigny je zvedel o tem, prišel obiskat vojvodo ter ga prosil, naj si po-! išče kako drugo zabavo ali pa naj vsaj slika portrete brez 'nadpisov. Naslednjega dne
je bila soba vsa polna nadpisov in portretov. Beaufort je bil, ^ot vsi jetniki, pač podoben otrokom, ki silijo samo v .o, kar se jim brani. —
Chavigny-ju seje povedalo, kako so se pomnožile slike. Beaufort se ni čutil dovolj varnega, da bi se mu pokazal, toda iz svoje sobe je naredil res pravo slikarsko izložbo. To pot ni guverner nič rekel; toda nekega dne, ko je Beaufort bil žogo, je dal Chavigny sobo z gobo oprati in na novo pobeliti.
Beaufort se je zahvalil Chavigny-ju ki je bil tako dober,, da mu je preskrbel novega kartona, in sedaj je razdelil zidove svoje sobe v predale, in vsak predal je posvetil epizodi iz življenja kardinala Mazarina.
Prvi je imel predstavljati preslavnega fakina Mazarina, ko ga je ravno pretepaval s palico kardinal Bentivoglio, čegar sluga je bil poprej Mazarin.
Drugi naj bi predstavljal preslavnega fakina Mazarina v ulogi Ignaca Loyola v tragediji jednakega imena.
Tretji preslavnega fakina Mazarina, kako krade mošnjo prvega ministra ter jo ponuja Chavigny-ju, ki misli, da jo ima že v roki.
Četrti slednjič preslavnega fakina Mazarina, kako se brani dati sukna Laportu, slugi Ludovika XIV., češ, da je za francoskega kralja dovolj, če menja obleko vsake tri mese-ce.
To so bili velikanski načrti, in presegali so gotovo jetni-kove zmožnosti; in tako se je zadovoljil-s tem, da je očrtal okvirje ter zapisal naslove.
Toda že okvirji in napisi so zadostovs'i. da se je razkačil občutljivi gospod Chavigny, sporočil jc Beaufortu, da, če ne opusti rn?sU na nameravane slike m i odvzame vsa sredstva, ki jih potrebuje v izvršitev teh slik. Beaufort pa je odgovoril, da se hoče poskusiti vsaj v slikarstvu, ker so mu odvzeli priliko, da bi se izuril v orožju, in ker ne more postati kak Bayard ali Tri-vulcij, da hoče postati vsaj Michel Angelo ali Raphael.
Nekega dne, ko se je Beaufort sprehajal po dvorišču, so mu vzeli peč, s pečjo oglje, z ogljem pepel tako da ni našel, vrnivši se v sobo, prav ničesar, s čemur bi potegnil jedno 3amo črto.
(Dalje prihodnjič.) -0-
72nd Pl. Tajnik Geo. Turek, 16011 Waterloo Rd. Blagajnik Frank Weiss, 7114 Wade Park. Zdravnika: Dr. F. J. Kern in dr. Oman. — Seje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v S. N. Domu na St. Clair Ave.
DR. SLOVENSKI DOM, ŠT. (i.
Predsednik Anton Vehovec, 19109 Kewa'nee Ave. Tajnik Lovrenc Seme, 19601 Cherokee Ave. Blagajnik Joseph Golob, 18602 Cherokee Ave. Zdravnik Dr. A. Skur, 787 E. 185th St. in Dr. L. J. Perme, 15619 Waterloo Rd. —Seje vsako 1. nedeljo v mesecu v Jugosl. Društ. Oomu na Recher Ave. 207th St Euclid, O._
DR. NOVI DOM, ŠT. 7.
Predsednik Vinko Salmič, 1131 Norwood Rd. Tajnik Rudolf Polz, 1147 E 63rd St. Blagajnik Marko Živoder 6404 Orton Ct. Zdravnik Dr. F. J. Kern. — Seje vsako 1. nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani.
DR. KRAS, ŠT. 8 Predsednik Mihael Lah, 918 Alham-bra Rd. Tajnik Ivan Trček, 15617 Hol-mes Ave. Blagajnik Anton Pucelj, 15705 Holmes Ave. Zdravnik Dr. L. J. Perme, 15619 Waterloo Rd. — Seje | vsako 3. nedeljo dop. ob 9. uri v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
DR. GLAS CLEV. DELAVCEV ŠT. 9.
! Predsednik John Levstek, 646 E. 115. i St. Tajnik Joh'n Brodnik, 6023 Glass j Ave. Blagajnik Leo Novak, 7610 Lock-year Ave. Zdravnik Dr J. M. Seliškar ; 6127 St. Clair Ave. — Seje vsako 1 j nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S i N. Domu, soba št. 3 (staro poslopje)
DR. MIR ŠT. 10.
Predsednik Louis Gliha, 9105 Union Ave. Tajnik Frank Gliha, 7720 Issler Ct. Blagajnik Frank Stražar, 3606 E. 81st St. Zdravnik Dr. Anthony Perko 3496 E. 93rd St.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu v S. N. Domu na 80. cesti.	s
--—-—
DR. DANICA ŠT. 11.
Predsednia Johana Stupar, 6913 Hecker Ave. Tajnica Albina Novak, 6030 St. Clair Ave. Blagajničarka Mary Zupančič, 1364 E. 65th St. Zdravnik Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave. in dr. M. Oman, 6411 St. Clair Ave. — Seje vsak 2. torek v mesecu v S. N Domu soba št. 3.
DR. RIBNICA, ŠT. 12.
Predsednik Matija Križman, 6030 St. Clair Ave. Tajnik Louis Levstek, 6033 St. Clair Ave. Blagajnik Louis Prijatelj, 6412 St. Clair Ave. Zdravnika: Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair ave. in dr. L. J. Perme, 15619 Waterloo Rd.—Seje vsako 3. nedeljo v mesecu v S. N. Domu soba št. 4 (staro poslopje).
DR. CLEV. SLOVENCI, ŠT. 14.
Predsednik Frank Jerina, 6304 Carl Ave. Tajnik Frank Končan, 1147 E. 63. St. Blagajnik John Siinončič, 6404 Carl Ave. Zdravnik Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9. uri dop, soba št. I 3 (staro poslopje).
| DR. A. M. SLOMŠEK, ŠT. 16.
Prčd-.-nik Damjan Tomažin, 6108 ! Glas-; V.i. 7-njmk Frank Znidaršič, , 1397 Add:s<-n Rd. Blagajnik Adolf j Mačerol, 11 ,.u E. 61st St. Zdravnik dr. 1 j. M. Seliškar Seje vsak 2. petek.v mesecu v stari šoli sv. Vida.
DR. FRANCE PREŠERN, ŠT. 17.
Predsednik Joe Rudolf, 1139 E. 63. St. Tajnik Andro Sila, 6516 St. Clair Ave. Blagajnik John Pavlich, 1075 E. 67th St. Zdravnik: Dr. F. J. Kern in dr. L. J. Perme.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu dop. ob 9. uri v S. N. D soba št. 4.
Najboljše pevce-kanarčke, cina-tnon vrste prodaja
frank e. LUNKA
15413 Lucknow Ave. CLEVELAND, OHIO Cena §10, $12» S15 in §20; samice: $2.50, S3 in $5. Tudi kletke, žito in ^se drugo za vzdrževanje Pt^ev.
Imenik društvenih urad-nikov(ic)S. D. Z.
DR. SLOVENEC, ST. 1.
Predsednik Fr./^orich, 6217 St. Clair Ave. Tajnik Anthony C. Skuly, 1063 Addison Rd. Blagajnik M. Kostanišek, 1124 E. 68th St. pravniki: Dr. Seliškar, dr Oman, dr f/riT>e. — Seje vsako 2. nedeljo dopoldne ob 9. uri v S. N. Domu.
DR. SVOB- SLOVENKE ŠT. 2.
Predsednica A£"es Kalan, 1007 E. 74th St. Tajnica bhzabeth Belaj, 13417 Eaglesmere A ve- Blagajničarka Paulina Truger, 1038 Addison Rd. Zdravnik Dr. F. J. Kern. r" ^le vsak 2. četrtek v mesecu v S. u°mu, soba št. 3.
mC^ANST?!
Predsednik J®"" Ma™, 1210 Nor-
wood Rd. Tajn', J?s?Ph Okorn, 1096
E. 68th St. Blagajnik Joseph Ze|e 6502 St. Clair Ave. Zdravnik Dr. F. J. Kern. — Seje vsako 3 sredo v mesecu
v S. N. Domu. SODa št- 4 (staro po-slopje)._ | i Mii'
DR- SV\^VT- 4-
Predsednica J"-'VJJ"ezovar, 1173 E. 60th St. Tajn^a Mary Bradač, 1153
E. 167th St. /-^iss Ave ? Frances Debevc, 6022 Gf,.Avre; .Zdravniki: Dr. Seliškar.	ri«i Ave- dr
M. Oman, 6411	Ave., dr. L.
J. Perme 15619 W«te loc, Rd. _Seje
vsako 2. sredo v	" °b 8. uri zve-
čer v S. N. Dom« v novem poBlopjUi
soba št. 1._____
DR. NAPREDNI JOVENCI, ŠT. 5
Predsednik An^ej Tekavc, i023 E.
DR. SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 Predsednik Joe Jartz, 1364 E. 43rd St. Taj'nik John Widervol, 1229 Nor-wood Rd. Blagajnik Anton Widervol, 1364 E. 43rd St. Zdravnik Dr. M. Oman, dr. Perme in dr. Seliškar. Seje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v Knausovi mali dvorani.
DR. BLED, ŠT. 20. Predsednik Math Zupančič, 3549 E. 81st St. Tajnik Anton Erjavec, 7730 Osage Ave. Blagajnik Anton Skufca, 3532 E. 78th St. Zdravnik Dr. Anthony Perko, 3496 E. 93rd St. —Seje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 1. uri popold. v S. N. Domu na 80. cesti.
DR. JUGOSLOVAN, ŠT. 21. Lorain, O.
Predsednik Louis Balant, 1808 E. 32nd St. Tajnik joh'n Kozjan, 1725 E. 34th St. Blagajnik Frank Znidaršič, 1739 E. 34th St. Zdravnika Dr. Grimm, 2818 Pearl Ave. in dr. No-votny, 300 E. 28th St. —Seje vsako 1. nedeljo v mesecu ob 9.30 dopoldne v S. N. Domu.
DR. COLL. SLOVENKE, ŠT. 22. Predsednica Rose Planinšek, 15401 Holmes Ave. Tajnica Mary Yerman, 663 E. 160th St. Blagajničarka Olga Kaušek, 15210 Saranac Rd. Zdravnik Dr. L. J. Perme, 15619 Waterloo Rd. 1 Seje vsak 2. čethek v mesecu v Slov. Domu na Holmes Ave. v zgor. dvorani.
DR. ZDRUŽENE SLOVENKE, ŠT. 23.
Predsednica Agnes Skok, 18714 Kildeer Ave. Tajnica Angela Markič, 14201 Westropp Ave. Blagajnič. Alice j Jaklič, 15003 Upton Ave. Zdravnik dr. | L. J. Perme, 15619 Waterloo Rd. — i Seje vsak 3. četrtek v mesecu v Slov. | Del. Domu na Waterloo Rd.
DR. KRALJICA MIRU, ŠT. 24.
Predsednica Theresa Lekan, 3514 E. 80th St. Tajnica Anna Supan, 3600 E. 81 st St. Blagajničarka Mary Vrček, 7720 Osago Ave. Zdravnik dr. Anthony Perko. —Seje vsak 3. pondeljek v mesecu v S. N. Domu na 80. cesti.
DR. DOM, ŠT. 25. Predsednik Joseph Blatnik, 9114 Cambridge Ave. Tajnik Andrew Režin, 5127 Miller Ave. Blagajnik Andrew Režin, 5127 Miller Ave. Zdravnik Dr. Anthony Perko, 3496 E. 93rd St. — 1 Seje vsako ,2. nedeljo v mesecu ob 3. uri popold'ne na 15901 Raymond St. j Maple Heights.
DR. SOČA, ST. 26. Predsednik Mike Erjavec, 3247 W. 50th St. Tajnik in blagajnik Joseph Miklus, 3479 W. 63rd St. Zdravnik dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave. — Seje vsako 1. nedeljo v mesecu v Sla-tinski dvorani na 3241 W. 50th St.
DR. BLEJSKO JEZERO, ŠT. 27.
Predsednik Jerry Urbas, 15802 Tra-
falgar Ave. Tajnik Joseph F. Durn, 16122 Huntmere Ave. Blagajnik John Rožanc, 15721 Waterloo Rd. Zdravnik Dr. J. Sigel, 15333 Waterloo Rd. in dr. Skur, E. 185th St. — Seje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd
dr. majnik, št. 28.
Barberton, O.
Predsednik Louis Arko, R. F. D., Box 22 B. Tajnica Albina Poljanec, 188 N. W. 16th St. Blagajnik Jernej Župec, 247 N. W. 17th St. Zdravnik: Dr. Weelwood in dr. Weber. — Seje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani dr. "Domovina".
dr. euclid, št. 29.
Predsednik Anton Omahen, 824 E. 371 h St. Box 82, Noble, O. Taj'nik Frank Gorjanc, 22812 Nicholas Ave., box -201, Noble, O. Blagajnik John Pižem, 881 E. 237th St., Box 314, Noble, O. Zdravnik dr. L. J. Perme.— Seje vsako 3. nedeljo v mesecu v Štrumbljevi dvorani na Bliss Rd.
drTtriglav, štTIkl
Fairport Harbor, O.
Predsednik John žužek, 531 N. St. Painesville, O. Tajnik Frank Južna, 417 Vine St. Fairport Harbor. Blagajnik Frank Ulle st., 329 Chestnut St., Fairport Harbor. Zdravnik Dr. Burton Church, Hief St., Fairport. — Seje vsakega 12. dne v mesecu na 417 Vine St. Fairport Harbor, O.
~ DR." WARRENSVILLE, šTTilT-Warrensville, O.
Predsednik Anton Turk, RFD. 3, Box 15. Tajnica Mary Turk, RFD. 3, Box 15. Blagajnik Anton Gorišek, R. F. D. 3, Box 15. Vsi v Warrensville,0. Zdravnik dr. Anthony Perko, 3496 E. 93rd St. — Seje vsako 4. 'nedeljo v mesecu pri Anton Gorišku, ob 2. uri popoldne.
DR. BRATSKA SLOGA, ŠT. 32.
Warren, O.
Predsednik Tony Gorenc, 701 Highland Ave. Tajnik Vincent Habich, 108 Burton St. Blagajnik Joseph Lunder, 640 Youngstown Ave. Zdravnik Dr. Henry J. Meister, 117 N. Park ave. Seje vsako 2. nedeljo v mesecu na 37y2 Stop, v Jugosl. Domu.
DR. DRŽAVLJAN, ŠT. 33.
Predsednik John Štraus, 1064 E. 61. St. Tajnik in blagajnik Anton W. Kmet, 1126 E. 71st St. Zdravnik dr. F. J. Kern. — Seje vsako 2. 'nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani.
DR. DANICA, ŠT. 34.
Predsednik Louis Curk, 10410 Reno Ave. Tajnik Joseph Zadnik, 10101 Prince Ave. Blagajnik Joseph Sever 10010 Prince Ave. Zdravnik Dr. Anthony Perko, 3496 E. 93rd St. —Seje vsako 4. 'nedeljo v mesecu ob 10 uri zjutraj na 10814 Prince Ave.
DR. SV. CECILIJE, ŠT. 37.
Predsednica Mary Otoničar, 1110 E 66th St. Tajnica Louise Pikš, 1176 E. 7Ist St .Blagajničarka Mary Žust, jr., 6735 Edna Ave. Zdravnik Dr. J. M. Seliškar in dr. ,M. Oman. — Seje vsako 2. sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida.
dr. martha washington, št. 38
Predsednica Josephine Skully, 1050 E. 62nd St. Tajnica Jane M. Kalsic, 1273 E. 74th St. Blagajničarka Theresa Zalokar, 6412 Carl av. Zdravnika Dr. Seliškar in dr. Oman. —Seje vsak 3. četrtek v mesecu v St. Clair Bath House.
DR. VOLGA, ŠT. 39.
Canton, O.
Predsednik Joseph Fabian, 1521 Alden Ave. S. W. Tajnik Joseph Rosa, 1824 Vine St. S. W. Blagajnik Anton Rosa, 1824 Vine Ave. S. W. Zdravnik Dr. G. E. Paolazzi, 115 Cherry St. N. E. — Seje vsako 2. nedeljo v mesecu na 1824 Vine Ave. S. W.
"Domovina".
DR. BROOKLYNSKI SLOVENCI št.48 Predsednik Frank Zeleznik, 4002 Jennings Rd. Tajnik Frank Hunter, 3801 W.L 14th St. Blagajnik John Slabe, 3777 W. 14th St. Zdravnik Dr. A-J. Gericke, 3111 W. 25th St. — Seje vsako 2 .sredo v mesecu na 4002 Jennings Kd. ob 8. uri zvečer.
! Imenik društvenih urad-nikov za leto 1929.
SAM. DR. SV. JOŽEFA
Predsednik Frank Koren, 1583 E 41st St; podpredsednik Jos. Laurič. 7108 St. Clair Ave; tajnik John Germ, i 1089 E. 64th St.; blagajnik Jos. Erbe-1 žnik, 6215 Carl Ave; zapisnikar Anton Bolka, 509 E. 143rd St; zastopnika j Frank Košmerlj, 455 E. 152nd St, I Collinwood, George Kofalt, 2038 W 105th St., West Side. Nadzorniki: John H. Urbas, Anton Zakrajšek i« Frank Zakrajšek. Zdravnik dr. J. M Seliškar. Društvo zboruje vsako 4-nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v starem poslopju S. N. Doma, soba ši 3.
SAM. DR. SLOVENIJA
Predsednik Louis Tomše, 3846 St Clair Ave; tajnik Jos. Derenda, 5334 Spencer Ave; blagajnik John Fortuni 1401 E. 47th St; zdravnika: dr. F. J Kern in dr. L. J. Perme. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v starefl poslopju S. N. Doma.
DR. CLAIRWOOD, ŠT. 40.
Predsednik Joseph Surtz, 830 Eddy Rd. Tajnik Joseph Kogoj, 6518 Edna Ave. Blagajnik John J. Spech, 1042 E 61st St. Zdravnik Dr. Kern, 6233 St. Clair Ave. —, Seje vsak 1. pondeljek v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4 staro poslopje.
DR. SLOVENSKA BISTRICA ŠT. 42 Girard, O.
Predsednik Frank Gantar, RFD. 1, Box 3 B. Taj'nik Frank Ban, R. 1 Avon Park. Blagajnik Joseph Komlanc, R. 2, b. 6 Avon Park. Zdravnik dr. W. Williams, 202 S. State St., Girard, O. Seje vsak 2. četrtek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. Domu
DR. SLOGA, ŠT. 43.
Niles, O.
Predsednik John Vrečar, 318 Baldwin Ave. Tajnik Frank Kogovšek, 716 SprnrF ,, - B1.a8ainik Mike Mlakar, 318 Baldwin Ave. Zdravnik dr. J. M Elder, W. Park Ave. Vsi v Niles, O. Seje vsako 1. sredo v mesecu na 318 Baldwin Ave., Niles, O.
DR. SLOV. NAPRED. FARMERJI, št. 44, Geneva, O.
Predsednik John Galič, RFD. 3. Geneva, O. Tajnik Anton Debevc, RFD 2, Madison, O. Blagajnik Frank Keržič, RFD 3, Geneva, O. Zdravnik Dr. Sher-wood, Geneva, O. — Seje vsak 2. četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer V Harpersfield Hali.
DR. MODERN CRUSADERS, ŠT. 45.
Predsed'nik Boris Pavlin, 16109 Waterloo Rd. Tajnik Anthony Somrack, 1210 E. 169th St. Blagajnik Martin Valetič, 16100 Saranac Rd. Zdravnik Dr. L. J. Perme, 15619 Waterloo Rd.— Seje vsak 2. petek v mesecu v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd.
DR. JUTRANJA ZARJA, ŠT. 40.
Lorain, O.
Predsednica Angela Kozjan, 1725 E. 34th St. Tajnica Vida Kumse, 1735 E. 33rd St. Blagajničarka Mary Tomšič, 1685 E. 32nd St. Zdravnika: Dr. E. J. Novotny, 300 E. 28th St. in dr. T. A. Publes, 2816 Pearl Ave. —Sejo vsako 2. nedeljo ob pol 2. uri pop. v mali dvorani S. N. Doma.
DR. MAGIC CITY JUNIORS ŠT\~47 Barberton, O.
Predsednica Anna Sigmond, 216 Liberty Ave. Tajnica Angeline Vinsic, 947 W. Hopocan Ave. Blagajničarka Frances Zupec, 247 Moore St. Zdravnika Dr. Wellwood, Wooster Ave. in dr. Weber, Tuscarawas Ave. — Seje vsak 2. petek v mesecu v dvorani dr.'
DR. SV. JOŽEFA ŠT. 14G KSKJ.
Predsednik Anton Miklavčič, 1 lOOfi Revere Ave; podpredsednik Jos. Mik' lich, prvi tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. 81st St; drugi tajnik John Kaplan zapisnikar Math Zakrajšek,, blagajnik Math Zupančič, 3549 E. 81st St; nadzorniki: V. Volčanšek, St. Kužnik John Kužnik ml., vratar Anton Kovač-Zastopnika za Nar. Dom v Newburg® John Kužnik in John Peskar, zastopnika za Nar. Dom v Maple Heights: Dominik Blatnik. Seje se vršijo vsak' prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop Društveni zdravnik je dr. Anthon) Perko.
SAM. DR. LOŽKA DOLINA
Predsednik Jernej Krašovec, ooi' predsednik Frank Nelc, blagajnik zapisnikar John Spech Jr., tajnik JoW Znidaršič, 6617 Schaeffer Ave., šal Frank Kranjc. Računski nadzorni' ki: John Krašovec, John Sterle, Frank Baraga. Drutvo zboruje vsako 4. ne-deljo v mesecu v S. N. Domu, star' poslopje, soba št. 4. V društvo s{ sprejema člane v starosti od 16. da 45. leta. Društvo plačuje $7.00 na teden bolniške podpore in $200 smrtnih za S 1.00 mesečnine.
DR. SV. KATARINE, št. 29 Z. S.~Z
Predsednica Margaret Vintar, ood-predsednica Mary Zupančič, tajnic3 Mary Sedmock, 1316 E. 55th St.. z" pisnikarica Rose Grebene, blagajničar, ka Mary Hochevar, rediteljica Martha Korelec. Nadzornice: Frances Ponik-var, Frances Antončič, Mary Hočevar Zdravnika dr. M. F. Oman in dr. F J. Kern. Zastavonoša Fr. Greben" Društvo zboruje vsak drujl pondeij* v mesecu v starem poslopju S. N. Do ma, soba št. 4.
DR. CARNIOLA, HIVE, 493, T. M-
Commander Jennie Dolenc, pa5'! commander Frances Babnik, Lieut, commander Helen Simončič, recorjj. keeper Julia Brezovar, 1173 E. 60t; St., finance keeper Fronces Zuge' 6308 Carl Ave. Nadzornice: Franci Babnik, Anna Erbeznik, Anna BoldaJ Zdravniki: dr. F. J. Kern in dr. M. \ Oman. V društvo se sprejemajo član'' ce od 16. do 45. leta, za bolniško podporo, za smrtnino do 60. leta. V ml*: dinski oddelek se sprejemajo otro'1 do 16. leta. Društvo zboruje vsak" prvo sredo v mesecu v S. N. Doni" Asesment se pobira tudi vsako tretj" sredo v mesecu in 25. dne v mesec1'
v S. N. Domu od 6. do 8. zvečer . --—_
DR. CARNIOLA TENT, 1288 T. M-
Predsednik Jos. Babnik, 1023 E 72nd St; podpredsednik Jos. Sušnih tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd S'; blagajnik Jos. Skuk, 6409 St. Clfi! Ave ;zapisnikar Ivan Avsec, 1084 67th St. Računski nadzorni odbof Felix štrumbelj, Ignac Luznar, Ante' Zupan. Bolniški odbor: Louis Katerf Frank Jazbec, John Tony, Math KerJ Zdravniki dr. F. J. Kern, dr. M. \ Oman, dr. L. J. Perme. Seje vsako J nedeljo v mesecu v S. N. Domu ob s
uri dopoldne. -----
LOVSKO POD. DR. SV. EVSTAHlJ^
Predsednik Fr. Aupič, podpredsednik Rud. Orl, tajnik Henry F. Kran1 6113 St. Clair Ave., podtajnik Fra«' Praznik, blagajnik Fr. Lušin, 387 » 169th St., zapisnikar Fr. Petrič, n«li: zorniki: Frank Praznik, John Renk' in Frank Lesar. Bolniški odbor: Joti' Koinin. Zastavonoša Fr. Podlipec. Pj močnik Jos. Komin. Zdravnik dr. ' J. Kern. Društvo zboruje vsako 3. nc deljo ob 9. uri dopoldne v Grdino1 dvorani.
DR. SV. NEŽE ŠT. 139 C. K. of 0-
Predsednica Mary Peterlln, podpre® sednica Terezija Kostanjšek, tajnica ' zapisnikarica Frances Skulj, 1099 ► 71st St., finančna tajnica Jennie Me" 6806 Bonna Ave., blagajničarka CaW rine Perme, 1133 Norwood Rd., nrf zomice: Mary Skulj, Mary Grdil'5 Mary Peterlin, vratarjca Frances K?; sunič. Zdravnika dr. J. M. Seliškar '' dr. L. J. Perme. Seje se vršijo vsaj1. 3. sredo v mesecu v stari šoli sv. v da ob 7.30 zvečer.
DR. SV. ANTONA PAD. Newburf
Predsednik Louis Gliha, podpreds«" nik Jos. Lekan, tajnik Louis Hočev« 9914 Elizabeth Ave., pomožni tajn1, in zapisnikar Frank Papež, blagajn1 Fr. Marinčič. Nadzorniki: Frank Zof' Anton Russ, Frank Perko. Zastopni1 za S. N. Dom v Newburgu Frank re, Anton Russ, in za S. N. D. Maple Heights Jos. Plut. Društvo z^ ruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob uri popoldne v S. N. D. v Newburf!1
SAM DR. ŽUŽEMBERK Predsednik Roman Maver, 17$ Harland Ave., podpredsednica There' Jakšič, 1045 E. 67th St., tajnik J<tf Šlogar, 1152 E. 63rd St, blagai"1 John Pintar, 1188 E. 176th St., zapis^ karica Anna Maver. Nadzornice: Mnr Unetich, Mary Maver. — Seje vsa15' prvo sredo ob 8. uri zvečer v Grdino'i dvorani.

020002005300022300000101020102010000010148535353484853234848912323532353
532353482323234823235389535348530153020101020008000001000204020102015301010102070202020100532353020001530002011101015301024853485353535353235353535353535353535353