Premodre glave Po nafodni smcšnici spisa) Silvester K Vlll. icer sem se že mnogo bavil z zgodovino slavnih ^abr-žanov, a ni se mi šc posrečilo dognati. so li naši ziianci vaščani ali Iržani. Pa tudi šc večji učenjaki kakor sem jaz niso dozdaj mogli uganiti, ali je Zabrd vas ali trg. In kaj je krivo, da se godi Zabržanoni taka krivica? Odgovor je kratek: Krive so ncolikane svinje. Rei je namreč ta: I Ko so si bili Zabržani postavili občinsko hišo, 0 kateri Enam še mfiogo Bpimivega povedati, so poslali do cesarja dolgo prošnjo, naj jim milostno Kvoli, Zabrd imenovati Irg in njegove prebivalce tržane. Kateri cesar jc Bpat vladal, mi ni znano. Lahko je umljivo, da je bil cesar, ko je dobil Hie in je slišal od svojega ministra, kako so prošnjiki znani po vsem —. 230 ~- ^ svetu, takoj voljan ustreči njihovi želji. Zabržani so dobili torej tržatfstvo a lc s pogojem, da si narede tlak po ulicali, ki so jih imeli ravno eiio in pol. Kaj je tlak, so še k sreči vedeli, a iz česa se naredi najboijši, u> jim je bilo nekoliko manj znano. In najboljši tlak so hoteli imeti na vsak iiačin. Najprej so ga hoteli narediti iz mlinskih kamenov, toda po kratkem razmotrivanju so se jim mlinski kameni zdeli preveč luknjasti; tlak ič na-vadnega robatega kamenja jim pa tudi ni ugajal, ker ni lep in se po njem preveč raztrgajo podpiati. Ker si ne vedo pomagati, nabijejo na občinsko tablo ta-le razglas: nSlavni občinski urad da svojim podložnikom velevažni nalog, pre-mišljevati, kako in \z česa bi se dal narediti najlepši in ne pretrd tlak. Ime tistega, ki najbolje reši to nalogo, se v večcn in hvaležen spomin zapiše z zlatimi črkami v občinsko spominsko knjigo!" Gotovo je že vsakdo radoveden, kdo je bil tako srečen, da jo je naj-bolje pogodil po zabrškem okusu. Ta srečnež je bil vaški svinjar. Oglasil se je nekoč k zborovanju občinskega sveta in je svoje nazore občiiaj je pa \u4\ les, Vtr "jt vendar svinjar najbolj vajen takemu delu. Tlak je bil narcjen, toda le za glcdanje, zakaj župan je odločil, i'a) se hodi sredi ccste in ne po llaku, ker bi se ta siccr prerano oncsnažil in pokvaril. Prvi dan pa, ko je bil gotov, si že lahko slišal, kako so se Zabt-žani nazivali tržane. Gotovo bo že povpraševal kateri izmcd dragih čitaieljev, kjc so a'i kje ostanejo tiste neolikane svinje, ki sem jih omenil v začclku. Le polafJomai nestrpnt bralec — ravno prihajajo! Komaj so se namreč dva dni bahali novopečeni Iržani s svojim tržan-stvom in naredili starega svinjarja zaradi zasluge za častncga tržana 'cr s' preskrbeli novega, ko tretjega dne prav rano prihmjcjo svinje z bližnjc Pa^e v trg, kamor jih je bil izvabil sveži duh novega tlaka — in ga požro- Res je novi svinjar priliitel za njimi, a ker je bil nckoliko hrom, je prišel Pre~ pozno. Še tisti dan je prišel ob službo, Zabržani pa vendar niso imeli tlaka. Uvideli so, da si uličnih tal ne smejo pokrivati z bučarai. Sebe pa še v'edno nazivljejo tržane, rekoč: »Saj smo imeli tlak — če so nam ga požrle svinje, nismo mi krlv'!" Pravde o vsi zadevi še niso dognane. Veliko jih ttdi, da so ZaPržai11 le vaščani, mnogo jih je pa tudi, ki so jim naši znanci lržani. ^az —« 231 «— H) se nikakor ne oziram na mnenje tistih, ki prepričevalno trdijo, da Zabrd K celo vas ni — ampak imenujem Zabržane v lice tržane, za hrbtom p? Bp pravzaprav le vaščani. ¦ IX. H Zabrian in njejrov sin gresta v goro podirat drevesa. Začneta nad nekirrl Btncem. Ker nista prav sekala, sc jima jc podrlo vsako drevo navzdol. Kef K to nikakor ni sodilo Zabr2;mu, je izkuSal, kako bi podrl drevo navkrebei-K ves trud mu je bil zaman. Sede torej na štor in začnc premišljati. I Ko sedi nekaj časa, skoči vesel kvišku in reče sinu: ¦ ,Vc5 kaj, Jaka? Domov pojdeš po konja in dolgo vrv. Ker znaš dobr(> ¦fczali, boš splezal na vsako drevo, ki ga hočcva podreti, in boš vrv prr Bfcžal za vrh. Na drug konec vrvi vprežcva konja, da bo vlekel na pravc' Kan. Drevo se nama na ta način mora podreti po volji." I Sinu se zdi raisel umna, ker je bil tudi Zabržan in brž liiti domoV-^ranalu se vrne in stori po očetovem načrtu. Že je pritrjena vrv za drevesni Wjk in že vleče na drugem koncu konj, ki ga pridno priganja sin, medten' Bg oče marljivo podsekava drevo. pr Čeprav pa bi človek priznal, da je bila stvar res dobro riamišljcna. vendar niso moči bile razdcljenc enakomerno. Zakaj ko sc začne drevo na" gibati, je konj preslab, in drevo ga vrže daleč po zraku v klanec, kakor vržc pastir kamen, ki ga je bil privezal na bič. Oče pokima z glavo in zopet odkima in poSIje sina gledat, če se n' knnj morebiti — splaSil in tiSeJ. Sin se vrnc kmalu in poroča očetu: ,,Oče, konj ni ušel, je šc v klancu. Toda ne vem, kaj bi rekel. Mislinh s i.ež.0 ha še, /.a. ieia, toda vailU ue. ha magel ve.4, k&t «iu. aimimo kiu.1 dati oprave. Spotoma je namreč izgubil glavo in del vratu." Ali je oče pritrdil tem bcsedam, ne vem; pa če pomislimo, da je bi' Zabržan, smo laliko uverjeni, da je prikimal sinu. Saj scrn zvedel pozneje> kako je pravil sosedu: ,VeS, sosed, konj bi še bil za ježo, ker tara ne polrebuje glave iC vratu kakor pri vožnji. Pa reva je bila v začetku tako utrujena, da se n> hotela ganiti, ko scm jo priganjal. PustN sem jo torcj ležati, da si odpočijc-Drugcga dne pa je bil že mrzel. Ali je v mrzli noči zmrznil, aFi pa je po~ ginil zaradi lakote, kcr je z glavo izgubil tudi zobe." In sosed je pritrdil velcumnim bcscdam, ker je bil ttidi zabrški ko-renjnk.