Pe$opMa^uja h CBeTa ropa ATOHCKa - jegHo cpncKO CBegonaHCTBO
Irena Špadijer
Univerzitet u Beogradu, Filološki fakultet, Studentski trg 3, SR 11000Beograd, i.spadijer@gmail.com
- 1.01 Izvirni znanstveni članek - 1.01 Original Scientific Article -
Sveta Gora Atonska je že več kot tisočletje najbolj posebna meniška skupnost v Evropi. Čeprav je bila s svojo lego izolirana od preostalega sveta, so se v njej čutila tudi oddaljena vrenja v evropski zgodovini in posledično tudi reformacija ni minila brez odmevov. V prispevku je predstavljeno eno izmed tovrstnih pričevanj - poslanica Gavrila Svetogorca ogrskemu kralju Ivanu Zapolji, verjetno iz leta 1533/1534. Gavrilo Svetogorac, pravoslavni menih, je večkrat izpričan v virih, in sicer kot prevajalec iz grščine v srbščino. V času, ko si je dopisoval z ogrskim vladarjem, je bilprotos, tj. starešina Svete Gore. Na prošnjo Ivana Zapolje je Gavrilo podal svoje mnenje o Martinu Lutru ter svoje videnje posameznih dogodkov iz zgodovine Katoliške cerkve. S časom pisanja in s stališči, ki jih je predstavil v poslanici, se je svetogorski protos Gavrilo aktivno vključil v aktualne evropske dogodke.
Mount Athos has been the most specific monastic community in Europe for over a thousand years. Though isolated from the rest of the world, the community has always reflected the turning points in European history, including Reformation. The paper looks at one testimony of this kind - the Epistle of the protos Gavrilo Svetogorac (Gavrilo from Mount Athos) to John Zapolya, Hungarian king, written probably in 1533/1534. Gavrilo from Mount Athos was an Eastern Orthodox Church monk who was mentioned many times and in different sources as a translator from Greek into Serbian. At the time of his correspondence with the Hungarian ruler he was a protos - the head of Mount Athos. At the request of John Zapolya, Gavrilo offers his opinion about Martin Luther as well as his view on certain events in the history of the Catholic Churc Judging by the time when the epistle was written, and the attitudes expressed in it, the protos of Mount Athos was actively involved in the events in Europe in that particular period.
Ključne besede: reformacija in Atos, Gavrilo Svetogorac, Ivan Zapolja, Martin Luter
Key words: Reformation and Athos, Gavrilo from Mount Athos, John Zapolya, Martin Luther
Kaga ce gaHac noMeHe CBeTa ropa, npBa noMucao caBpeMeHor noBexa jecTe ga je to cBeT 3a ce6e - rogbojeHo MecTo ycpeg EBpone, Heo6unHa ^ygcxa 3ajegH^a, MoHamKa peny6THKa, MecTo Ha Koje cBe mTo je ^eHcKor poga, yK^ynyjyfru u ^eHcKe npuMepKe ^ubotu^ckux BpcTa HeMa hutu je uKaga y ucTopuju uMa^o
— 65 —
Irena Spadijer
npncTyn.1 BpT unu nepuBoj npecBeTe Boropogu^, KaKO ce jom Atoc Ha3UBa, ^o je nocBeheH Hajy3BHmeHHjoj og cbhx ®eHa - nuMe CBeTO^op^u o6hhho ucrany goBO^Hy 3acTyn^eHOCT ^eHCKor ^puH^u^a Ha CBojoj TepuTopuju u y CBojoj MH^eHHjyMCKOj UCTopuju.
CBeTa ropa ATOHCKa no cbom je HacTaHKy HajM^a^a Me^y Haceo6uHaMa Tora Tuna y hctohhom, npaBocnaBHoM xpumhaHcTBy. OHa je, nocne nycruaa Erunra, na^ecTHHe u Cupuje Koje cy Hace-MBanu uc^ocHu^u y no3Hoj aHTu^u u y BpeMe paHe Bu3aHTuje, Kao u Manoa3ujcKor, BuTuHujcKor OnuMna, Koju je 6uo aKTuBaH y cpegaoBroaHTujcKoM nepuogy, ocTana cBe go gaHac c^e^u$uHHO MecTo gyxoBHor nogBura u MeguTupaaa. Hana3ehu ce Ha HajucTOHHujeM, TpeheM „npcTy" rpnKor nonyocTpBa XanKuguKe, oKpy^eH ca Tpu cTpaHe MopeM, a c neTBpTe y3aHoM u TemKo npoxogHoM npeBnaKoM Bume ogBojeH og KonHa Hero noBe3aH c bhm, Atoc je u y Hame go6a npunuHHo u3onoBaH og ocTaTKa cBeTa. na unaK, aKo ce na^^uBo npaTu aeroBa ucTopuja, Kao u ucropuja penuruo3Hor u yonmTe gyxoBHor ^uBoTa Ha aeMy, Mo^e ce BugeTu ga je tokom ^ne cBoje noBecTu oh 6uo BeoMa ynyheH y cyBpeMeHe gora^aje BaH concTBeHux rpaHu^. To ce Mo^e npaTuTu og caMux cBeToropcKux noneTaKa jep cy MoHacu u auxoBu MaHacTupu 6unu npegcTaBHu-^u pa3Hux eBponcKux Hapoga. nopeg, pa3yM.MBo, HajBume rpKa, 6uno je Ty u rpy3uHa (HBepa), Hra^ujaHa (AMa^^uhaHa) u npunagHUKa cnoBeHcKux Hapoga Koju cy Bpno paHo ocHoBanu cBoja cBeTunumTa Ha ATocy - noneB og 6yrapcKor MaHacTupa 3orpa$a u3 X BeKa, noToM pycKor MaHacTupa CBeTor naHTenejMoHa u3 XI u cpncKor XunaHgapa Koju je ocHoBaH KpajeM XII cToneha.
HHTepecoBaae 3a cno^Hu cBeT u ynyheHocT y cBeToBHe gora^aje Hucy ce ogHocunu caMo Ha gemaBaaa y HenocpegHoM gpymTBeHoM u nonuTUHKoM oKpy-®eay - Kao mTo cy cMeHe Ha Bu3aHTujcKoM ^pckom TpoHy, KpcTamKu paToBu u naruHcKa B^acT y rpnKUM KpajeBuMa, unu Ha penuruo3Hy c$epy - Kao mTo je 6uo ucuxacraHKu noKpeT y XIV cTonehy, unu, naK, Ha nocnegu^ yHuje rpnKe u naTUHcKe ^KBe, gaKne, Ha oho mTo je uMaio HenocpegHe Be3e ca ^hbotom u cTaaeM Ha ATocy. Jom og HajcTapujux BpeMeHa 6uno je nojeguHa^ Koju cy Ha CBeTy ropy gocneBanu u3 BeoMa yga^eHux KpajeBa u npoBogunu geo cBora ^uBoTa Ha aoj - Kao mTo cy yraegHu ^p^u BucoKora poga unu ^pegcTaBHu^u cpncKe guHacTuje HeMaauha - noMeHuMo caMo oHe u3 npBe u nocnegae reHepa-^uje, cBeTor CaBy CpncKor u cBeTor Joaca^a CpncKor (6paTaH^ ^pa flymaHa).
Mo^eMo HaBecTu u 6oraTor cpncKor TproB^ u3 BeHe^uje u3 XVII BeKa, po^eHor 6paTa xunaHgapcKor uryMaHa CuMeoHa, Koju ce Ha CBeToj ropu 3aMo-Hamuo u Kao gyxoBHuK HuKaHop Ha aoj npoBeo ocTaTaK ^uBoTa. Oh je ^kbh CBeTe Tpoju^ Ha CnacoBoj Bogu npuno^uo TpugeceT Kaura, Me^y KojuMa ce Ha^a3e HeKu Hajno3HaTuju u HajBpegHuju xunaHgapcKu pyKonucu XIV BeKa (fflnagujep 2002). 3a go6a o KojeM roBopuMo, 3aHUM.MBuja je, Me^yTUM, jegHa gpyra othhoct - Muxaun TpuBonuc, no3HaTuju Kao MaKcuM TpeK. Oh u BpeMe-hom cBora ^uBoTa (oko 1470-1556) u cBojoM cyg6uHoM noBe3yje BeoMa yga^eHe
1 Pag je HacTao y öKBHpy HcTpa^HBaaa Ha npojeKTy Koju ^HHaHcnpa MHHHcTapcTBö npo-cBeTe, HayKe h TexHo^omKor pa3Boja Penyö^HKe Cpöuje (6p. 177003 - CpeönoeeKOßHO Ha-cjefyeEajKaHa: uHcmumy^je u Kyjmypa). O ucTopuju ÄToca nocToju 6oraTa ^HTepaTypa, na obom npu^HKoM ynyhyjeMo caMo Ha c^egefre ^y6gHKa^Hje h guTepaTypy HaBegeHy y auMa: ODB 1991; MaKcuMoBuh 1998; üanaxpucaHTy 2003; XpucTy 2009, CnHK 2016.
— 66 —

Pe/ftopMa^ja u Ceema ropa AmoHCKa - jeÓHO cpncKO ceeóouaHcmeo
eBponcKe npocTope. Po^eH y nocTBH3aHTHjcKoj rpnKoj, CTacaBao y peHecaHCHoj Hranuju (®upeH^u u BeHe^uju), n0T0M Ha ATOcy, CBoje je 3pene roguHe npoBeo Kao Kany^ep y Pycuju u to go6puM genoM y TaMHu^u. HaKo ce Huje Hana3uo y no3^njn ga 6htho yrane Ha KpynHe gora^aje CBora BpeMeHa hhth je 6ho 3Ha-najHuju cygeoHHK y BHMa y eBponcKuM pa3MepaMa, cyg6uHa MaKcuMa rpeKa, npeBoguo^ u epyguTe o6gapeHor 3a KnacunHy $unoco$ujy u KpHTHKy TeKCToBa, Kojn je rpaMaTHHKoM u nuHrBucTuHK0M 3HaH>y npugaBao TeonomKy guMeroujy, BHme je Hero cuM6onunHa.2 OHa je, 3anpaBo, MeTa^opa jegHe ^uBUJIU3a^uje -BH3aHTHjcKe - 6nucTaBe no CBojoj KynTypu u KocMononuTcKe no CBoMe KapaK-Tepy, Koja je, 0K0HnaBmu nonuranKo Tpajaae Ha EanKaHy, HacTaBuna ga ®hbh y ogcjajHMa concTBeHux TeK0BuHa ganeKo Ha HcT0Ky (O6oneHcKu 1991: 201-217).
Ha ATocy cy ce, gaKne, BeoMa go6po oceñana u yga^eHa npeBupaaa y eB-poncKoj ucTopuju, na TaKo hh pe$opMa^uja Huje npomna 6e3 ogjeKa. O ToMe cBegonu u jegHa 3aHuM.MBa K0pec^0HgeH^uja - H3 XVI BeKa, nopeg ocTanor, canyBaje cy ce u HeKonuKe nocnaHu^ Koje cy XuflaHgap^u u CBeT0^0p^u ynyñuBanu eBponcKuM BnagapuMa (Tpu$yH0Buñ 1988). JegHa og bhx npegMeT je Hamer paga. To je nocnaH^a raBpuna CBerorop^ yrapcKoM Kpa^y JoBaHy 3ano^H, BepoBaTHo H3 1533/1534. roguHe. To nucMo je, uHane, uMano BeoMa 3aHHM^HBy ucTopujy - aeroB npBu geo Hana3uo ce y pyKonucy H3 XVII BeKa Kojn je yHHmTeH y HeManK0M 6oM6apgoBaH>y Eeorpaga 1941. roguHe, a gpyru geo je canyBaH y Bpno cTapoM npenucy, H3 1558. roguHe, Koju ce gaHac Hana3u y 36up^u pyKonuca ^TuacKor MaHacTupa, y ^Hoj ropu.3
AyTop nocnaHH^, raBpuno, 3a Kora ce no jegH0M u3Bopy cMarpano ga je 6uo u3 poga McTucjaB0Buna, 3Hanu pycKor nopeKja, a no gpyroM ga je 6uo Cp6uH (Tpu$yH0Buñ 1988: 7; fflnagujep 2014: 136-138), Tpu nyTa je 6uo cBeTorop-cku npoT, Tj. cTapemuHa ^ne aT0HcKe 3ajegHu^ (ca npeKuguMa, og 1515. go 1533/1534). nocBegoneH je Bume nyTa y u3BopuMa u Kao ^peBoguJa^ ca rpnKor Ha cpncKu je3UK, a o aeroBoj Be3u ca cpncKUM MaHacTupoM XunaHgapoM mo^mo cnyTUTu u3 cnegeñer 3anuca Koju je ocTaBuo y jegH0M pyKonucy:
Cuja npuBegome ce raBpunoM cBemTeH0M0Hax0M u npenpoToM CBeTuje ropu ot rp^cKuje
Kauru b cpócKyjy u ga b ^apcKuje u cBemTeHuje oóuTe^u BenuKuje naBpu cpócKuje rja-
ro^eMu XunaHgap, b neTo 7043 [1535]. (CrojaHoBuft 1905: 6p. 4962)4
nopeg Tora, huhu ce ga je TaBpuno 6uo u ^uca^ jegHor ^uraja - Mumuja Hu$o-Ha, conyHcKor MuTpononuTa u ^purpagcKor naTpujapxa, Koju je npeMuHyo Ha ATocy 1508. roguHe (Pagojunuñ 1963: 304; Tpu$yH0Buñ 1988: 9). H npe enucTone o Kojoj je 0Bge pen, raBpuno je uMao K0MyHUKa^ujy ca yrapcKuM Kpa^eM jep
2	HuTepaTypa o MaKcuMy rpeKy BeoMa je o6uMHa, na obom npunuKoM ynyñyjeMo Ha ny6nu-Ka^uje Koje goHoce cnucKoBe qnaHaKa u cTyguja, Kao u aeroBa ca6paHa gena: CnoBapb 1989; MaKcuM rpeK 2008; EynaHuH 2017.
3	y pyKonucy 6eorpagcKe HapogHe 6u6nuoTeKe, Koju je u3ropeo, ^ocgaHu^a Huje uMana 3aBpmeTaK. KacHuje je, y 36up^u ^TuacKor MaHacTupa npoHa^eH gpyru npenuc y KojeM je ca^yBaH 6am geo Koju HegocTaje. O ucTopuju nocnaHu^, oójaB^uBaay u npeBoguMa b: Pagoju^uñ 1963; Tpu^yHoBuñ 1988: 7-22.
4	3anuc ce goHocu npeMa $oHeTcKoj TpaHCKpu^^uju Tpu$yH0Bufta (Tpu^yHoBuñ 1988: 8).
— 67 —
Irena Spadijer
ce Ha H>y no3UBa Kpa^eB goroTeT („Kao mTO ch h npBO nocgao Kpag>y JoBaHy"). H3rgega ga je 6ho no3HaT no CBojoj yneHocra u MygpocTu (Tpu^yHoBufr 1988: 9), a yrapcKH Kpa^ My nume ynpaBo y BpeMe goK je oh npoT CBeTe rope:
JoBaHa, Kpa^a yrapcKora, nucMo gpyro npeKo HeroBor goroTeTa npoTU CBeTe rope Atoh-cKe u cBeM ca6opy HeHoM, y kom ucnoBega Bepy u 3aKoH cboj HyTepoBor y^eHa u Mogu ux ga My oTnumy Ha ocHoBy CBeTor nucMa npoTUB nojeguHux Ta^aKa HeroBor y^eHa /.../
/.../ noToM MoguMo Bamy cBeTocT ga HaM HanumeTe o gymaMa npaBocgaBHux ^ygu: rge he 6hth go cyga, ga gu y He6ecKoM ^apcTBy ugu Ha gpyroM MecTy qeKajy XpucToB cyg; 3aTUM, gyme npaBegHUKa xohe gu ce My^UTU go cyga XpucToBor, ugu He. MoguMo Bamy cBeTocT ga HaM numeTe o Toj cTBapu KaKo bh MucguTe. Jep Hamu nonoBu HejegHaKo y^e ^yge /.../ To cBe y^u jegaH npopoK no uMeHy HyTep. Oh no6egu HeMa^Ky 3eM^y, u nonoBu huhu cbh ce ^eHe, u oBge y yrapcKoj MHoru My npucTynume u HeroBo y^eHe npuMume /.../
3aBpmaBajyhu nocgaHuny, Kpa^eB goroTeT .HanKo h3hoch ®eg>y o yjeguHeHy ^KaBa:
/.../ na ga Eor ga ga ce yjeguHUMo, ga 6yge jegHa Bepa, jegHo cTago, jegaH nacTup XpucToc, KaKo je u paHuje 6ugo, Kao mTo u caM Kpa^ pe^e: aKo ce y^uHu Mup c HeMa^KUM Kpa^eM, ca3Bahe ca6op u Hame naTpujapxe ucnpocuhe og ^pa ga go^y Ha ca6op y HeroBy 3eM^y. Tora pagu, Bama cBeTocTU, nom^UTe nucMo MugocTUBoM Kpa^y u nanu phmckom Ha cBe cTpaHe huhum gyxoBHUM y^UTe^UMa. na u Hac He 3a6opaBUTe y cBojuM cBeTUM MoguT-BaMa /.../ nucaHo y EyguMy rpagy, roguHe 7042 (1534). (MaTuh 1934: 68; Tpu^yHoBuh 1988: 10-11)
raBpugo CBeToropau ogroBapa yrapcKoM Kpag>y Ha cgegehu HanuH:
/.../ nomTo je npBo cgoBo Hame nocgaHU^ yrogHo 6ugo cBeTgoMe tu Kpa^eBcTBy, no TBoMe 3axTeBy oneT HaM je nucao TBoj goroTeT ^a^Ko ga u gpyry ^ocgaHU^y numeMo - o cBUMa cTBapuMa o KojuMa nuTam ga gaMo ogroBop. nomTo npBo cgoBo Hame nocgaHU^ qyBam y cBojoj PU3HU^U, To HeKa obo cgoBo 6yge cBeTgoMe tu Kpa^eBcTBy u cBoj rocnogu puMcKoj, ^aK u go puMcKor nane, u gpyruMa /.../. (Tpu^yHoBuh 1988: 14)
3aTUM cgege o6jamHeHa, noneB, HapaBHo, og $ugoco$a
no UMeHy HyTep Koju y cbom y^eHy npa3HocgoBU u y^u ga ce HUKoMe og cBeTUTe^a He Tpe6a MoguTU, hu npopoKy, hu anocTogy, hu My^eHUKy, hu npenogo6HoM, hu npeTe^u, hu Eo^opogu^u, ocum jegHoM Eory, jep ohu He Mory noMohu npeg EoroM. (Tpu^yHoBuh 1988: 15)
no ToMe raBpugo 3aKg>ynyje KaKo HyTep „HUKaKo Huje xpumhaHUH, Beh Henac-tubu JeBpejuH u TypnuH BepoM", a oHga Ha6paja npopoKe (,n,aBHga, Mojcuja, Hgujy), noToM anocToge, MyneHUKe u npenogo6He, npeTeny u Eoropoguny u HuxoBe 3acgyre u ygore y ^HBoTy xpumhaHa. Oh ucKa3yje u BeoMa Ba^Hy mh-cao o cMucgy u 3Hanajy nocpegHumTBa y xpumhaHcTBy, Koju cuM6ogu3yjy cBe HaBegeHe KaTeropuje cBeTux:
He MoguMo ux Kao öoroBe, Hero ga Moge Eora 3a Hac u 3a cnaceHe Hame u 3a cBe no-Tpe6e Hame, nomTo BgacT UMajy Kao chhobh u HacgegHU^u Eo^uju u ^pcTBa HeroBor. (Tpu^yHoBuh 1988: 15)
— 68 —

Pe/ftopMa^ja u Ceema ropa AmoHCKa - jeÓHO cpncKO ceeóouaHcmeo
OBge raBpugo HanoMUHe rgaBHe KapaKTepucTUKe npoTecTaHTCKor yneHa u OCHOBHe pa3^HKe H3Me^y 3BaHUHHUx ^pKaBa - pHMOKaTO^HHKe U npaBOC^aBHe, c jegHe CTpaHe, u HOBe, pe^opMucaHe, t3b. npBe „geH0MUHa^uje" - npoTecTaH-TH3Ma, Kojn ucK^ynyje He caMO nocpegHumTBo u nocrojehy ^pKBeHy opraHu-3a^ujy Hero u ^pKBeH0 npegaHe, npegajy (traditio), Koje je, y3 CBeTO nucMo He3ao6uga3aH HUHuga^ Tpagu^uoHagHe xpumhaHcKe peguruje.
raBpugo noToM pacnpaB^a o gornaTCKUM cTBapuMa - o gymu, nocTy, ucno-BecTH, He 3a6opaB.Mjyhu ga noce6Hy na®H>y nocBeTu PuMcKoj ^kbu u cnoMeHe nojeguHe nuKaHTepuje H3 HeHe ucTopuje - o 6gygHoM nanu neTpy My^BoM ugu nanu-^eHu, Koja ce Ha EorojaB^eHe nopoguga. raBpugo je BeoMa o6aBemTeH o cyBpeMeHHM cBeTCKHM npuguKaMa, a nocegyje u BeguKo TeogomKo 3HaHe, mTo ce BHgn y nuHeHu^Ma Koje caonmTaBa u HaHUHy Ha Kojn hx roga^e. TaKo obo nucMo nocTaje HUTaBa Maga gorMaTcKa pacnpaBa y Kojoj ce cucTeMaTcKu u3ga®y nuTaHa xpumhaHcKe, npeBacxogHo npaBocgaBHe Bepe (Tpu^yHoBuh 1988: 11). nopeg Tora, oho npegcTaB^a gparo^Ho u 3aHHM^HBo cBegonaHcTBo He caMo o onmTeHy aToHcKor MoHamTBa ca cTpaHUM BgagapuMa Hero u o nocpegHoM yK^y-HUBaHy CBeToropa^ y HajaKTyegHuje eBponcKe gora^aje Tora go6a. KapaKTepu-3a^uja MapTuHa .HyTepa u HeroBor yneHa 3aHUM.MBa je u ca acneKTa Bu^eHa „gpyror" y oKBupuMa xpumhaHcKe ^uBugu3a^uje. Oh je y obom cgynajy o3HaneH Kao HeKo ko Huje npunagHuK xpumhaHcKe Beh HeKe gpyre, HenpujaTe^cKe pe-guruje („HenacraBu JeBpejuH u TypHUH BepoM"), mTo uMa npeBacxogHo 3a gucKpeguToBaHe .HyTepoBux ugeja u HeroBor gegoBaHa.
raBpugo CBeT0^0pa^ npaBocgaBHu je MoHax u y BpeMeHy y KoMe Bogu npe-nucKy ca Ma^apcKUM Kpa^eM oh je cTapemuHa BeguKe MoHamKe 3ajegHu^ Ha ATocy. Ca cTaHoBumTa npunagHuKa u nacTupa jegHe ayTopuTeTHe, gpeBHe opra-Hu3a^uje, oh ce o6pymaBa Ha hobu noKpeT Koju noHUHe ga ce pa3Buja y Kpugy 3anagHe xpumhaHcKe ^KBe u Koju Hanaga HeH goTag nocTojehu uHCTUTy^uo-HagHu cucTeM. raBpugo je, HapaBHo, cacBuM gageKo og o6jeKTuBHocTu u nume y cKgagy ca cBojuM yBepeHuMa. Oho mTo je, Me^yTUM, 3a Hac 3aHUM.MBo, jecTe nuHeHu^ ga ce caMo neTHaecTaK roguHa og o6jaB.MBaHa .HyTepoBux Te3a, jom 3a HeroBor ^uBoTa, Ha CBeroj ropu He caMo 3Ha 3a to Hero u jegaH npaBocgaB-hu Kagy^ep u gocTojaHcTBeHuK u3hocu cBoje Mum^eHe o gemaBaHuMa Koja cy TeK nonega, a Koja he KacHuje gpaMaTUHHo u 3ayBeK npoMeHuTu peguruo3Hy u co^ujagHy ucTopujy EBpone.5
^HTEPATyPA
^muthh M. EY.HAHHH, 2017: MaKcuM rpeK: rpenecKUH nucaTegb ugu mockobckhh
khhkhhk? Sudia Slavica et Balcanica Petropolitana 2 /22, 85-98.
MaKcuM rPEK, 2008: ConuHeHux. MocKBa: HHgpuK.
5 „JegaH cpncKU KHU^eBHUK Koju je cTapemuHa penyöguKe npaBocgaBHux Kagy^epa Ha ATocy, gaje MumaeHe o HyTepy jom 3a ^HBoTa HeroBa. Oh je ^pKBeHH ^Hca^ u cacBHM je gageKo og oöjeKTHBHocTH. Hac 3aHHMa caMa Ta HHHeHH^a ga ce Ha ATocy ca3Hago 3a HyTepa u He o6a3upeMo ce Ha KoHi^ecuoHagHy npucTpacHocT cBeToropcKor ^pKBeH0^ gocTojaHcTBeHHKa." (Pagojunuh 1963: 315)
— 69 —
Irena Špadijer
,ft>y6oMup MAKCHMOBH'fi, 1998: ^yxoBHu ^ubot Ha ATOcy. MaHacmup XunaHdap. yp. r. Cy6oTufr. Eeorpag: CpncKa aKageMuja HayKa u yMeTHocTu. 17-28.
CBeTO3ap MATH'S, 1934: nucMO raBpugoBO o HyTepy (^eTCTorogumftu^a raBpugoBor nucMa). Eo^ocnoe^e IX/1, 5-17.
^uMUTpuje OEOHEHCKH, 1991: fflecm eusaHmujcKux nopmpema. Eeorpag: npOCBeTa.
ODB 1991: The Oxford Dictionary of Byzantium. Ed. Alexander P. Kazhdan. Vol. 1. New York, Oxford. A. M. T(albot), A. K(azhdan). Athos, Mount. 224-226; A. C(utler). Art and Architecture of Athos. 226-227.
^uoHucuja nAnAXPHCAHTY, 2003: AmoHCKo MOHamTBO. ^o^e^u u op^aHU3a^uja. Eeorpag: ^pymTBO npujaTe^a CBeTe rOpe.
ftop^e Cn. PA^OJH^H'fi, 1963: O HyTepy y OHOBpeMeHOj cTapoj cpncKoj nucMeHOCTu. Teop^ u dena cmape cpncKe KnuweeHocmu. TuTorpag: rpai^uwu 3aBog. 301-315.
C.HOBAPE, 1989: Cnoeapb khuwhukob u KHuwHocmu dpeeHeu Pycu. Bun. 2. q. 2,. Yp. C. HuxaqeB. HeHuHrpag: HayKa. 89-98 M. EygaHuH).
TpejeM CnHK, 2016: Ceema ropa. 06Hoea y pajy. Eeorpag: ^pymTBO npujaTe^a CBeTe rOpe - 3agy^6uHa CBeTOr MaHacTupa XugaHgapa. (G. Speake. Mount Athos, Renewal in Paradise. Second edition. 2014).
,ft>y6oMup CTOJAHOBH'fi, 1905: Cmapu cpncKu 3anucu u Hamnucu. III. Eeorpag: CpncKa Kpa^eBCKa aKageMuja.
ftop^e TPHOYHOBH'fi, 1988: CpncKe nocnaHu^ wecHaecmo^ eeKa. npupeguO ft. Tpu-^yHOBuh, KpymeBa^ Eargaga.
naHajOTuc XPHCTY, 2009: Ceema ropa AmoHcKa. Hcmopuja, HanuH wueoma, 6na^a. EeOrpag: ^pymTBO npujaTe^a CBeTe rOpe - 3agy^6uHa CBeTOr MaHacTupa XugaHgapa. (P. C. Christou. Athos the Holy Mountain. History, Life, Treasures. Kyromanos Publishers. 1990).
HpeHa fflnA^HJEP, 2002: co^ujcku pyKOnuc xugaHgapcKOr nucapa Taxa MapKa. npu-no3u 3a KnuweeHocm, jesuK, ucmopujy u fionKnop LXVII u LXVIII, cb. 1-4 (2001-2002), 111-127.
--, 2014: Ceemo^opcKa 6awmuHa. MaHacmup XunaHdap u cmapa cpncKa KnuweeHocm.
Eeorpag: ^uroja mTaMna.
REFORMACIJA IN SVETA GORA - SRBSKO PRIČEVANJE
Sveta Gora Atonska, čeprav po svojem nastanku najmlajša med naselbinami tega tipa v vzhodnem, pravoslavnem krščanstvu, že več kot milenij obstaja kot najbolj posebna meniška skupnost v Evropi. Ta je po puščavah Egipta, Palestine in Sirije, ki so jih v pozni antiki in v času zgodnjega Bizanca naseljevali puščavniki, ter maloazijskega, bitinijskega Olimpa, ki je bil aktiven v srednjebizantinskem obdobju, vse do današnjih dnih ostala specifično, ločeno mesto duhovnega podviga in meditiranja. S svojo lego, ki zajema najvzhodnejši, tretji »prst« grškega polotoka Halkidike, s treh strani obkrožen z morjem, s četrte pa z ozko in težko prehodno ožino, bolj ločen od kopnega kot povezan z njim, je Atos tudi v današnjem času precej izoliran od preostalega sveta. Toda, če pozorno spremljamo zgodovino Svete Gore, njeno religiozno in duhovno življenje, lahko ugotovimo, da je bila v zgodovini dobro seznanjena s sodobnimi dogodki izven svojih meja. To se ne nanaša zgolj na dogajanja v neposrednem družbenem in političnem okolju, kot so spremembe na bizantinskem cesarskem prestolu, križarske vojne in latinska oblast v grških krajih, ali na religiozno sfero, kot je isihastično gibanje ali posledice unije grške in latinske cerkve; na Atosu so se zelo dobro občutila tudi oddaljena vrenja v evropski zgodovini in tako tudi reformacija ni minila brez odmevov. V
— 70 —
■-S^avt-a. (Centra
Pe/ftopMa^ja u Ceema ropa AmoHCKa - jeÓHO cpncKO ceeóouaHcmeo
prispevku je predstavljeno eno izmed tovrstnih pričevanj - poslanica Gavrila Svetogorca ogrskemu kralju Ivanu Zapolji, verjetno iz leta 1533/1534.
Gavrilo Svetogorac je bil pravoslavni menih, znan po svoji učenosti. V virih je večkrat izpričan kot prevajalec iz grščine v srbščino in verjetno je bil tudi pisec hagiografskega dela Žitija Nifona, solunskega metropolita in carigrajskega patriarha, ki je na Atosu umrl leta 1508. Tudi pred omenjeno epistolo je Gavrilo komuniciral z ogrskim kraljem; v času, ko je potekala ta korespondenca, je bil protos, tj. starešina Svete Gore. Na prošnjo Ivana Zapolje je Gavrilo podal svoje mnenje o Martinu Lutru; to je izrazito negativno, v njem pa je predstavil tudi svoj pogled na posamezne dogodke iz pretekle zgodovine Katoliške cerkve. S stališča pripadnika in pastirja ene avtoritetne, stare organizacije, je planil na novo gibanje, ki se je začelo razvijati v okviru zahodne Krščanske cerkve in ki je napadlo njen dotedanji obstoječi institucionalni sistem. Gavrilo je bil sicer daleč od objektivnosti in je pisal v skladu s svojimi načeli. Ob tem je zanimivo, da je samo po petnajstih letih od objave Lutrovih tez, torej še v času njegovega življenja, na Atosu zanje ne samo vedel pravoslavni menih in dostojanstvenik, temveč je ta izrazil tudi svoje mnenje o dogodkih, ki so se šele pričeli in ki so kasneje dramatično in za vedno spremenili versko in socialno zgodovino Evrope.
— 71 —