ClTATELJI! Proeimo, poglejte ha številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Oast Matter Osf slovenskih de!avcev*v Ameriki. tttk. 1949 it the PMt Office M New Y.rk. N. I, under Li CeofrcM ef March M, 1S79. U NEKAJ VEČ KOT na dan dobivali ' C 'GLAS NAHODA" po poŠti naravnost na dom OswwtmU mH ««SrlJ 1m CITAJTB, XAE VAB ZANIMA No. 228. — Štev. 228. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER. 19, 1942. — Č ETRTEK, 19. NOVEMBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I> SPOPADI PRI BIZERTI ZAVEZNIŠKE ARMADE, KI SO VDRL E V TUNIZIJO, SO ZADELE NA SOVR AZNBCA NA VEC MESTIH IN NA STRANI ZAVEZNIKOV SE BORI TUDI 10,000 FRANCOSKIH VOJAKOV, KI PROpiRAJO PROTI OSIŠKI ARMAD OD ZADEJ IZ SAHARE. — Poroča Jugoslav Information Center, New York Iz Jugoslavije TE2KI BOJI V JUGOSLAVIJI Sicer je prCšlo le še do manjših spopadov, toda od bodoče velike bitke je odvisna usoda strateško važnega pristanišča Bizerte in ta bitka bo odloČila, kdo bo v bodoče gospodaril Sredozemskemu morju. Poročilo is glavnega stana generala Andersona pravi, da &o ameriški, angleški in francoski vojaki na več krajih vkorakali v Tunizijo in da so se prednji oddelki že spo-pali s sovražnikom. Ameriški in angleški vojaki, ki prihajajo od severa in juga, so se spopadli le z majhnimi osiŠkimi oddelki in Associated Press poroča, da so Nemci še ni v o hoteli spustiti v kako večjo bitko. Associated Press tudi poroča. da je zavezniška armada od Bizerte oddaljena samo še komaj 70 milj. Splošno je domnevano, četudi ni uradno potrjeno, da angleška armada prodira v ravni črti proti Bizerti po severnih oeirtah ob sredozemski obali, skupna ameriška in angleška armada pa prodira v notranjost v smeri proti Gabesu in Sfaxu ob vzhodni obali Tunizije. VAŽNO AFRIŠKO PRISTANIŠČE V ZAVEZNIŠKIH ROKAH | "poljedelskimi predstavniki " Nedičcve vlade in zastopnici ONA poroča iz Londona dne. zasodbenih oblasti glede načr-15. novembra, da so jugoslo- tov, kako naj se na najprimer-vanski guerilci napadli s po- | nejši način izkoristi žetev žit-dvojeniani silami in osvojili de- \ nih pridelkov, setorico bosanskih vasi, v.ka-' terih so ujeli iprecejšnje ste-1 ! vilo italijanskih vojakov. frlki r.r.znanja, da so francoske oblasti odredile splo&no mobilizacijo 1 etnika 1930 in da se francoski oddelki že bore ob --trnni zaveznikov. Ameriški in angleški padal ci so zasedli več letališč v notranjosti dežele in jih utrdili. Madridska radijska postaja pravi, da so padalci skušali zavzeti neko višino pri Bizerti. da pa se jim namera ni posrečila. Kot pravi neko poročilo, ianjeni v Bizerti in Tnnizu. Ameriške zračne trdnjave so drzno napadle gasolinska in munioijska skladišča pri Bizerti ter so izstrelile en nemški napadalni aerobian. Druga poročila naznanjajo, da angleška osma armada Še vedno podi razbito Rommelovo armado, armada borečih Fran- cozov, ki šteje 10,000 mož in je oborožena z ameriškim orožjem, pa je vda rila od C'adskega jezera proti severu. Nad pristaniščem Bone' v Al-žiru je bilo izstreljenih 11 osLš-kih aeroplanov. Tudi zavezniki so izgubili dva aeroplana, toda dva pUota sta se rešila. Radijska postaja v Maroku-naznanja, da so zavezniki'v Tunizijo poslali do sedaj največjo armado padalcev. Na mnogih krajih so padalcem pomagale francoske garnizije. Zavezniki kot Nemci in Italijani pošiljajo velika ojačenja v Afriko. Hitler se zaveda, da! mora za vsako ceno vstaviti zaveznike v Afriki in je zato v &redoecBiwfco -morjg poslal -MHV podmornic, na Siciliji in Sarda-' ni ji pa je veliko število aeroplanov. Associated Press poro-<*a, da ima osišče na Siciliji in Sardiniji okoli 1000 aeroplanov. Vsi potniški vlaki na Madžarskem in Hrvatskem so bili j preklicani, da se more voziti) Se nekaj o novi Nedičevi vladi London, 10. novembra. (Radio prejemna služba.) — V teku zadnje večerne oddaje, je predavatelj v tedenskem pr?»-erledn novic objasnil srpremem-jvi, da najhujši boji na ju- ^ v Beogradu: I gotdovanski kl *e ni8° mosU ske Krupe in Cuzina. Spopadi s Turner jem in i slede spopadom tudi v vseh o.:Baderjem m jima izročiti kar sta zahtevala, so bili izločeni iz takozvane "srbske vlade za rešitev naroda". Vprafianje je S NEMCI NADOMEŠČAJO ! ITALIJANE Iz Londona prihaja poročilo . polom ONA časnikarske agen-, ture, dne 15. novembra, ki pra-' Pogled na Alžir v Franco-keni Alžiru. ki se Jje prejšnji teden podal ameriški armadi. Izvirne vesti o bojih v Sloveniji Iz ilegalnega časopisa "Zarja Svobode", štev. 6 z dne i. junija, 1942., ki izhaja nekje v Sloveniji, posnemamo naslednje poročilo, ki ga poroča Jugoslovanski Informacijski Center v New Yorku. Na Notranjskem so se v ma-ju odigrali težki dogodki. Po-' čevanje. Tudi v Grahovem so dajamo jih kaleor so jib dožive-| objavili tak proglas, podpisan li nasi ljudje v loški dolini. ' od poveljnika bataljona Slav-, , . . . . , i kota Smelega in "politko-ko- Od11 maja naprcy je zajela rja-rTorjana N^ran*fce-,-ojaštvo z ruske fronte v juž-ivso Notranjsko mrzlična pro- prebivaiei so bili Po- nnmiidn. ki IP nrcDncevala no Evropo. Vojak! se vozijo' paganda, ki je prepričevala dalje skozi Genovo in Sicilijo, j ljiudi, da se sovražne fronte od katerilT je%ilo najstarejšemu 34, najmlajšemu pa šele 16 let. Trupla padlili borcev so Italijani zverinsko izmakazili, da jih je bilo mogoče spoznati le po obleki. Ko so ugotovili indentiteto ubitih, so do tal požgali njih domačije. Tudi Italijani so imeli več mrtvih in ranjenih. . . . Dalje sledi. da je Hitler poslal v Tunizijo zavezniška ofenziva in da bo feldmaršala Rommela, da organizira osiško obramb, toda prej je bilo naznanjeno, da je poveljnik osiške armade v Tuniziji general Walter Nehring. O Rommelu je bilo že tudi po-srosto poročano, da je v Berlinu, — v Mjonakovem in da je bil celo ubit ali pa ranjen pri nesreči z aeroplanom. PREDSEDNIKOVA IZJAVA O DARLANU Washington. — Ker se je v mnogih krogih razširila bojazen, da bodemo sodelovali z bivšimi Hitlerjevimi pristaši, na katere je naletela ameriška vojska v Severni Afriki, je predsednik Boosevelt naznanil, da je on vprašal za osvobojenje vseh političnih jetnikov vichyske vlade v Severni Afriki. Tozadevno predsednikovo poročilo je bilo podano časnikarjem in poročevalcem, ko so prišli h konferenci v Belo hišo. Predsednikova izjava v tem smislu se glasi: "Predložil sem zahtevo, da se spusti na .svobodo vse one osebe v Severni A-friki, ki so bile vržene v zapor zato, ker so bile proti nacijski dominaciji sveta in razveljaviti sem ukazal v-se postave in dekrete, ki so jih uvedli nacijski ideologisti ali nacijska vlada. (Londonsko poročilo agencu-je ONA govori o tem, da je general Eisenhower, poveljnik a-meriSkijh čet v Severni Afriki, že informiral delegacijo židovskih voditeljev, da bodo proti-židovske postave vzpostavljene po Vichy-u odpravljene.) "Washington. — Predsednik Roosevelt je dejal, da docela razume in se tudi strinja z na -zlranjem, da spričo zgodovine zadnjih par let, ni mogoče napraviti kakih trajnih dogovorov z admiralom Dar lanom in ]>oieg je še pripomnil, da nima nihče v ameriški armadi pravice, razpravljati o bodočnosti Francije ali njenega imperija. 4 Bodoča francoska vlada bo vzpostavljena po francoskem ljudstvu samem," je rekel pred sednik, "in ne po kakem posamezniku v metropolitamski Franciji ali pa kje za morjem. Ko bodo zavezniki zmagali, je dejal predsednik, bodo osvobojeni francoski ljudje že sami gradili svojo bodočnost in svojo vlado, on je sprejel gotove ukrepe generalrf Eisenhowerja zato, ker so zgolj začasni in pa, ker so obranili mnogo ameriških, britskih in francoskih življenj, ter obenem omogočili pripravljenost za napad na Tunizijo in mogoče tmdi na Tripoli. — (ONA.) vojne skoraj konec. ■Češ, vsi tlačeni narodi Evrope so se že dvignili k splošne-nin uporu. Zdaj je že tudi Slovenija ?koro vsa osvobojena. Treba je le še majhnih naporov, da se prežene Italijane iz vseh preostalih delov Slovenije in zabijala .bo zopet svoboda zvani na zborovanje v Stari' — „., i,- .. j . , , - trg pri Ložu. kjer se jih je ob- NVkatera poročila pravijo,! lomijo, da je nastopila splo.ua da ^ SIovpnija ^ do mala vsa osvobojena. Iz vrst domače "Narodne zaščite" je bila nato odrejena posebna krajevna straža in posebna straža za politični komi-sarijat, s katerega je visela slovenska zastava z peterokrako zvezdo. Na Zborovanju v Starem trgu je bil tudi postavljen poseben terenski odbor, ki in pravičnejši socialni rod. Po- je prevzel oblast v IjOŽu in vsej javili so se plakati, ki so naz- dolini. nanjal-i, da morajo po 10. ma- Partizanov ni bilo veliko, ali iu prenehati z delom vsi obra- bili so zelo disciplinirani, ti, vsi delavci na žagali, naj Med tem časom se je tudi progi in cestah. Istočasno pa je, splošno zatrjevalo, da preko ustna propaganda napovedala HrvaŠke in Liike prodira Miza dan 13. maja splošno mobi>-| hajloviceva vojska, da je že na lizacijo vseh moških od 18 —(meji Slovenije in da pritiska 50 leta. Ta propaganda je do- tudi na Istro, segla popolen uspeh ker je, ^ u liudje radi neurejenih razmer * niso mogli kontrolirati niti po ' * -J ' radiu niti drugače. Turško mnenje o invaziji Evrope Poročilo iz Moskve pravi, da je turški list "Ikdam" izrazil mnenje, da bodo mogli zavezniki potem, ko bodo počistili Severno Afriko, zasesti Kreto, Sardinijo fin Corsico, nakar bodo napravili prvi vdor v Evropo preko Italije. Liist piše, da se je vojna sreča že zaobrnila. Nemška ofenziva pri Stalingrad u se je za- spop stalili krajih po Liki, Kordunu, Banji in Bosanski Krajini — prav v vsem ozemlju od Sanjskega mosta pa do Slunja. General Loehr, nemški vrhovni poveljnik na Balkanu, je moral prositi Hitlerja, da mu pošlje ojačenja. Italijani v 'Dalmaciji se baje že pripravljajo na odhod in bodo najbrže zamenjani z nemškimi četami. Renter poroča, da se nahaja , v borbah, ki divjajo v zapad-nem delu hrvaškega ozemlja, od 10,000 do 15,000 guerilcev. Newyonski Times in različni radio govorniki .prinašajo kot najnovejšo vest iz Jugoslavije, da so jfuerilci na Hrvaškem začeli Široko zasnovano ofenzivo. Poročilo v New York Timesu se #Iasi: ' Agentura Reuter poroča iz Ženeve, da so guerilci na Hrvaškem začeli ofenzivo proti zasedbenim četam osišča na fronti široki 30 milj in da že uspeli zasesti eno mesto in 32 utrjenih krajev. Boji so biili izredno hudi. — Poročilo je prišlo v New York potom UP. (Nekateri radio komentatorji poročajo celo o še večjih u-spehih — navajajo zasecEbo 3 mest in preko 50 vasi.) * O NOVI VLADI V NEDIČEVEM BEOGRADU Zakasnelo poročilo. ONA časni&a agentura po roča iz Zuericha sledeče: — Po dvomesečnem lovu in is- seveda, ali bodo mogli lenuhi Mihajlo Olčan, Čedomir Mar-janovič . . . rešiiti svoje glave. Nedič, marijonetni general, je ua ukaz Nemcev spremenil svojo vlado edino le v cilju, da za jamči Nemcem zaplembo srbske žetve pri srbskem kmetu. Opazili smo, da je bil lov na ministre v Beogradu jako težko podjetje, kajti kriza se je vlekla dolgo Časa. Vlada se ni mnogo izpremenila: pravosodje: — Bogoljob Kujundžič; javna dela: -r Kuzmanovič; prosveta: — Velibor Jonic; pfomesk'Lh častnikov, ko so vko- v ^^n poslu zamenjal ^Milana j rakale v neko mesto ameriške Ačimovičn. Dinič ie baie zapu-l vlekla tako da je skupno z Ue-I^^ bi kot marijo- nspehi na Kavkazu m porazu ministri prLstali na to, da Rommela v Afriki docela pre-, so odf>^ljo pridclPk srbske že-križala naenjske načrte List ^ v 6aemlja je bila zaključuje svoje tozadevno t^kU twion (1._7. n0v.) Po mnenje z domnevo, da bo na- velikiil težavah ustavljena v . _____f______, . padom na Sredozemske otoke n(>va vla(ja 7a tako-.lo ra2!krito tudi dejstvo, da « najbrž sledil udar skozi Fran- ^^ _ naroda." je skušalo spraviti v Amerik( cijo. i Arlrn i nri v- fte isti dan so prišle v doli- so se umikali proti Markovcu no pripravljali, da poH>egnejo, no manjše rfcnpine partizanov in Pudobu. Kočljiv položaj jc( ko so jih ameriški vojaki, ki so v civilnih oblekah, ki so zase- nastal, ko so jim prišli v bok jih zasledovali, presenetili. — die vso oiboine in urade in pre-vtzele ofolast. V Ložu je «'Polit-komisar* 'izdal progi a*, s katerim je objavljal osvobojenje Slovenije, ukinitev zakonov, dal razna prehodna navodila, prepovedal plenjenje in pijan- italijanski oddelki, ki so prodirali z Malega vrlia od Bloške strani. Kljub velikanski premoči, so se fantje junaško držali, vendar proti topovom in roe-nim granatam niso mogli uspeti. Padlo je 11 mladih fantov, Eden od častnikov je bil ustreljen ker je hotel vkljnib očivd-dni nemožnosti pobega uiti iz mesta. Proti Američanom so se ujeti častniki, med katerimi je bil tudi en polkovnik, obnašali neprijazno in kislo. t nanjrh zadev in minrsters-tvo vojne. Milan Nedič je ostal predsednik vlade. Odpadli so v tej vladi naslednji ministri: dr. .Tovan Mi-jušfcovič. dr. C'edomir.Marja-novie, lMibajlo Olčan in Milan Ačimovic. • ★ Glasom obvestil, ki prihajajo preko radia iz Beograda, so povzročile to vladno krizo tež-koče, ki «o se pojavile med - Glavni namen njih delovanja v to smeri je bil, da bi se postavilo Karola na mesto, ki bi mm dalo pravico do kontrole nad rumun&kim kapitalom v tej deželi, kateri, kapital je bil po Ameriki zamrznjen, ko je Nemčija zagospodarila Runraniji. Kraljevi pajdašu so ga hoteli proglasiti za voditelja rumun-ske vlade v zamejstvu. Kot takemu^ so mislili, bi moral za-kladniski department Z'7r. držav, dovoliti dostop • umun-sikoga zlata v tej deže i. «6 L A a H A B O D A" «— Htm K— fMAHOfun urn GLAS NARODA 99 Owned and Published bjr Sloracdc Publishing 0«&p»ay. (A Corporation) Frank Hak*er, President; Ignac Hode, Treasurer; Joaeph Lopata, Bae. Place of butata* of the corporation and addrceew of abore officer*: 216 WK8T 1Mb STJLEBT, NEW TOBK. N. X. 49 th Year "Olaa Naroda" la issued every da/ except Saturday*, Sunday* »ad Holidays. Subscription Yearly ffl. Adrertlsement on Agreement Za celo leto relja llat tm. Ameriko In Kanado ft.—; sa pol leta fS.— j *a četrt leta I1J50-- — Za New York aa celo leto »T.— ; aa pol leta «3.50, Za lnosemstvo aa celo leto 17.—; sa pol leta $3.00. "G la* Naroda" Uhaja rsakl dan laraemfl sobot, nedelj ln poumlkov, "GLAS NARODA" 21« WEST ltth STREET, 1—1242 NEW N. X Zavezniška ofenziva v Afriki in njen vpliv na razmere na Balkana iJIC.) — "Christian Science Monitor" prinaša članek svojega posebnega dopisnika iz Londona E. Berg Holta. Dočkn britanske in ameriške čete z vso naglico prodirajo iz Egipta in iz Alžira proti Tripolisu, so se srca vseh balkanskih narodov, ki ječe pod tujčevim jar-, združenim narodom ugodno pr- PREDSEDNIK POJASNIL ZADEVO GLEDE FRANCIJE Z ozirom na veliko kritiko v ameriških in angleških listih jo predsednik Roosevelt pojasnil politiko washingtanske vlade z ozirom na Francijo. Rekel je, da je apolitične ukrepe" generala Eisenhowerja z nekaterimi bivšimi ministri v vichv- ti je, da bo imoral zanemarjati rusko fronto, ako se bo hotel zavarovati proti grožnjam na svojem boku. Ako tega no bi storil, ali ako bi ne mogel zaščititi svojega | RAZGLEDNIH Piše Anna P. Krasna mom, razveselila in napolnila z velikim utpanjem in pričakovanjem. Istočasno pa so se vsi oni, ki so svojo usodo zvezali z osi-ečera, prestrašili. Vzrok tega je predvsem, da grozi Italiji nova nevarnost, ki bi mogla odvesti velik del italijamsfrih vojaških sil domov, da branijo svojo lastno zemljo. A ravno zdaj je malo nemških vojakov na razpolago, da bi jih zamenja li. Ves svet ve, najl*>lj pa Italijani sami, kako delavni so gueril^i v Jugoslaviji, Grški in [Albaniji. V klikih predeiib Mci vladi sprejel a kM^no -W^v". a, je bUo ^'^TVto \jTr t^enih več življenj in pridobljenega vec časa. so posekali gozd. grmovje m droge košate -rastline v širini polovice milje na oboih straneh železniške proge. . Na nekaterih stranskih progah je obrat že več irwwoev popolnoma prekinjen- Dognano je da je italijanska nadobla*t v Črni gori priznana edino le v Getinju in enem ali dveh večjih mestih. Na Hrvaiekem je vreme zabelo pomagati čefcni-karri, katerim so grozile operacije čiščenj. Pri tem pa je takoj zagotovil, da z admiralom Darlanom ne bo sklenjen noben stalen dogovor in da tudi vkshyska vlada ne bo vpostavljena v francoskem ozemlju v Afriki. Bodočo francosko vlado bo postavil osvobojen francoski narod, ameriška armada pa nima oblasti o tem odločevati. Angleški listi so bili posebno ostri, ker je general Eisenhower vzel v svojo slučibo admirala Darlana, ki je nato imenoval generala Girauda za vrhovnega poveljnika francoske armade v Afriki. Londonski listi so očitali generalu Eisen-howerju, da je sklenil zvezo z Darlanom, ki je še nedavno jedel kruh iz Hitlerjeve roke, popolnoma pa je prezrl generala de Gaullea, ki se po razsnlu Francije leta 1940 nikakor ni hotel podati, temveč je zbral okoli »ebe nekaj pristašev, pozneje nabral precejšnjo armado in v Londonu postavil odbor svobodnih Francozov, ali kot se sedaj imenuje odbor borečih se Francozov. Predsednik je posebno povdaril, da je ELeenhowerjev "ukrep" v severni Afriki samo začasen, da pa je bil v razmerah in okolščinah potreben. Sporazum med generalom Eisenhoiverjem in admiralom Darlanom v prvi točki zahteva, da so izpuščeni vsi de Gaulle-jevi pristaši, ki so brli zaprti, ker so se borili proti nacijeke-mu osvajanju sveta. Predsednik je vpošteval mnenje in mišljenje združenih narodov ter je odločil, da se z ozirom na Darlanovo politično delovanje zadnjih dveh let ž njim ne sme skleniti noben stalen dogovor. Zato je bil sklenjen samo "začasen" sporazum, da med zavezniško in Darlanovo armado ni prišlo do spopada, kar bi imelo za posledico boje, ki bi mogli trajati mogoče en mesec in bi pri tem padlo veliko število ameriških in angleških voja- vXodni fronti," da vo stopnico, is katere bi bilo mogoče prekiniti najvažnejše Hitlerjeve prometu« linije, katerih dolžine je ogromna. Ki i ore j težko razumeti, da se je Balkan začel buditi in da se to gibanje preliva iz Grčije-in Jugoslavije v Albanijo in Bolgarsko. Romunijo in Madžarsko ter celo na Turško. Na Balkanu vlada vsesplošno prepričanje, da je končni poraz osišča neizbežen. Ono o čemer narod največ razmišlja je, je vprašanje, da-li se bo nemški poraz in ibeg začel že leto« pozimi ali šele v prihodnji pomladi in poletju. OsiSče pa med tem dela kar more, da bi čimbolj izrabilo in izkoristilo hlapce in kvizlinge, ki naj pomagajo pri vzdrževanju nadzorstva v tej težki situaciji. V gri&kem ozenflju, ki je bilo priključeno Bolgariji, je naseljeno mnogo tisoče v Bolga rov. Hrvaška marijonetna via da pa je organizirana na tak način, da ima vse vodilne niti v roki izdajalec Pavelič, obdan od svojih vstaških teroristov. Dir. Vladimir Šipuš je v tem pogledu baje važna izjema. Ne- Skriti sovražniki . . . Nadaljevanje. Možakar, ki se je potrudil, boka, bf^po "mnenju balkanskih <3a mi je prišel delat lekcijo, ko izvedencev ta del Evrope nudil sem 3«® vrsila dolžnost, kot državljanka te dežele in kot članica naroda, ki spada med zavezniške demokratične narode, je hotel med drugim vedeti tudi to, zakaj naj bi a-meriški fantje prelivali svojo kri za Čehe, Jugoslovane ali sploh za katerikoli narod v Evropi. Seveda sem ga brž informirala, da moj narod doma ne čaka, da pride kdo prelivat zanj svojo kri, ampak se bori tako-rekoč z golimi rokami proti sovražnikom, katere je pomagal do zob oborožiti kapitalistični sistem, katerega pa ne moremo prifclopiti zsrolj gnili ali dekadentni Evropi, ampak vsemu svetu. Vrgla sem mu v do in bi zato ne sr»»lo imeti več ekonomske svobode.Za svojo deželo se to "vrlo" ljudstvo, je dejal, niti boriti ni hotelo vzlic temu, da se je trobilo po svetu, kakšni junaki da hO jugoslovanski vojaki. Uvidela sem, da imam opravka s skritim sovražnikom slovanskih ljudstev, zato sem ga vipra^ala iz kakšne narodnosti izhaja on. V odgovor me je najprej zafrknil, da on je samo Američan, pa nič drugega. — Vprašala sem ga torej nadalje iz katerega indijanskeg rodu izhaja m to ga je končno pogrelo, da mi je zabrusil, da je belec in sicer francoskega in angleškega porekla. Sedaj sem prišla pa jaz na svoje. Stavila iillllllllllllllllllfUIRIlllllillllllllUlllllllt JERRI koprivdek tm TarezUMca Polka Na planincali—ralfiek Str. M fff In DtqUE8NE (JMVEKSRK TAMBURICA — It*. II 171 Za toa. cenik La cena ptaM m obrnite aa: MOBS MARŠI« lat W Wert (trt Street. New Yaffc Mali narodi -tio nepotrebna sitnost in zato jih je treba odpraviti v Združeni Evropi. Bila sem radovedna glede tiste ideje o Združeni Evropi, zato sem dejala, da bi jaz sama rada videla, ne le združeno Evropo ampak združen svet, v katerem naj bi se odpravilo kapitalistični sistem, ki povzroča vedno trenje med narodi in namesto tega vzpostavilo sistem demokratičnega in enakopravnega gospodarstva, v katerem ne bi ribarili po svoje razni ne-na:?itni posamezniki, "ki menijo, da moč ki bogastvo sveta pripada njim in ne ljudstvu. V Sloveniji, prav na meji davno je bil imenovan za mi-Italije, pa so oddeTki uporni- n»tra notranjih zadev. Ta kov. Ker je tedaj admiral Darlan pozval francoske vojake, fla se zaveznikom me upirajo, so mogle zavezniSke armade zajesti Alžir in Maroko v 72 urah ter nemudoma korakati proti Tuniziji, predno so mogli Nemci zgraditi kake utrdbe. Ker je bil dosežen sporazum z Darlanom, ae tudi ie francoska armada pod poveljstvom generala Girauda bori ob strani zaveznikov. S predsednikovo izjavo so bili zadovoljni vsi njegovi prpjšnji kritiki, posebno pa še boreči a« Francozi, ki so se tnkoj spočetka bali, da bo predsednik Roosevelt dovolil, da se viohyska vlada nastani v zamejstvu v Afriki. Duhovi so se pomirili, s politiko, ki jo je pojasnil Ln razložil predsednik RooseveK, je javnost zadovoljna in, kar je glavno — ameriška, angleška in francoska armada prodira v Tunizijo in bo prej ali elej uničila osiško armado ali jo pa vtgla iz Afrike. kov dejansko že dosegli popo len zastoj železniškega obratovanja. To so vesti še iz časa, predno je general Alexander napadel maršala Romimela. Balkanski narodi" vedo. da bodo Italijani, ki so bili odgovorni za javni red in mir v teh krajih in tudi v neposredni preteklosti niso bili kos tej nalogi, še težje uspeli zdaj. ko se zbirajo nad Italijo Črni oblaki, ki prihajajo iz Severne Afrike. (Poročila zatrjujejo, da so nemške Sate na Balkanu Številč no slabotne in da so posebno v preteklih mesecih oddale precej iz- RUSI ODBILI NOV NAPAD NA STALINGRAD Rdeč? armada je odbila 3000 mož nemške infanterije, ki ao napadli na severu Stalingrada. Na tem kraju »o Rusi zavzeli več sovražnih utrjenih postojank ter tudi odbili močan napad pri Mozdoku. Jugovzhodno od Nalčika so Rusi naipadli neko vas ter ubili 200 Nemcev in jim raabili 3 tanke in 4 trnke. Na nekem drugem kraju so Rtrsi vjeli dva trnka z nemškimi častniki. Polnočno poročilo pravi, da je rdeča armada pregnala Nemoe z neke utrjene višin® severovzhodno od Tuapse. En sam ruski vojak je s strojno puško odbit tri nemške napade in. pobil nekaj ducatov Nemcev. Severni del Stalingrad* so Nemci napadli s tenki, ter so skušali prodreti do Volge, to- šparnka mobilizira ftpandka vlada je sinoči pričela delno mobilizirati svojo armalo. General Franco je odreda mcftalBadijo, ker se nem ška armada dbira v južni Franciji ob španski meji. General Juan Yaque, ki je v španski državljanski vojni poveljeval armadi Morov, je iz Madrida odpotoval v Melilk),! kjer je prevzel poveljstvo nad f > desetim armadnim zborom, ki brani Španski Maroko. polnijo vrzeli, ki jih je zasekalo rusko orožje. Časniške vesti iz Kaira, ki so bile objavljene v Londonu, poročajo, da se nahaja v Grčijjt le še ena »a m a nemška divizija. Drugod pa v tej deželi tvorijo posadke Italijani in Bolgari. . V Jugoslaviji je položaj precej aličen — največ je Italijanov, Madžarov in Bolgarov, do Čim drže Nemci le najbolj nemirne aH pa strategično .posebno važne kraje. Povsod na Balkanu je videti, da se je splošni položaj temeljito izpromenil v zadnjih dveh tednih. (Hitler mora zdaj računati na svoje zadnje rezerve in na moštvo svojih Mapoev, da ojaci svoje čete na ruski fronti. Vide- bivši uradnik je bil baje prej pristaš in morda celo dejanski sodefovalee dr. Mačeka. Ako je to res. potem je- bil dr. Srpuš postavljen na to mesto zato, da pridobi za Paveličev režim one Hrvate, ki so se mn dozdaj upirali. Iz imen dragih članov te nove vlade, pa bi se moglo zaključiti le, da želi Pavelič še bolj zastrapiti odnosa je rmed Hrvati in Srbi. Cilj je jasen — »ko bi mu uspelo dovesti ta dva bratska naroda do medsebojnega klanja, bo manj prilike in možnosti, da se skupno bore proti osiščtL. , , . - S tem sem privlekla na dan sem mu nekaj sitnih vprašanj ^ ^ nasprotni-glede pravic ekonomske samo-' ka< k| je videJ v ideji Združene stojnosti takoimenovanih vo-jEvro|Kl samo malo drugačen dilnib narodov, ki so gospoda-- hi*len-aniskega diktator-....... rili malim nahodom v Evropi j gtvft -n pfl odx7xije ^^ Brita- obraz dejstva, Id so pognala £ vlogo njih ^rov^. ^ katero naj bi potem nado- kri v glavo netolerantnemu in ^ \n '- i! TBlllmestiln v vrenju njene hnperi- ga 2anedla v njegovih pojmih ^^ da bi t«li njih mali za- jalistižne politike Amerika o-in nazorih, ki jih je še trenotek Z«™*1 P^vilno m zadostno o-1 ziroma amerLški kapitalni. borožem v^ slučaju napada na naj bi pe j^nnUo ka- njihove dežele, toda so pwtili,'^ ^^ ker v ^^ ^ ko hitro je prišla prva nevar- važna gamo amerižka aTTiaga in nost, da je prešla izvrstno m nobena dru^a ne. najboljše oborožena fehoslo-j il? pod kap," sem pri- vaška v Hitlerjeve roke. Hav- ^^ ^ ^ modropti? raoža. no isti "gnili" gospodarji Ev- k&r pg m. dejal? da ne po. rope so poskrbeli- da so imeli v Amerike in njonih temelj- Jugoslavije svoje zveste m|nj}, principov demokracije, ker . . , . . lakomne pripadnike, ki so gle-U b; .Q p^^ bl vedela, da navedla nekaj dejstev o nem-, dali na to, da je ostala regu-]^ ne h{ Ia nik1er drT1^e acem trgovanju z Jugoslavijo iarna. jugoslovanska vojskaj^ v Xew Yorku takole drano brra zador-tnegr. in pravega kaza|J amer^kon>u 8Vetu v na- prej izražal. V zagovor glede kapitalističnega zločina je privlekel na svetlo imtperijaliistično Anglijo in pa nazor, da mali narodi, ki se zdaj cmerijo in vpijejo na pomoč, nimajo pravice do ekonomskega obstanka in samostojnosti. Pri tem sem mu Kava bo odmerjena koncem novembra Zadnji teden v novembru bo ustavljena vsa prodaja kave na drobno in podvzeti bodo koraki za prioetje odmer j en ja. Konzu-menti bodo lahko dofoili svoje prve racije 29. novembra. Uporabljale se bodo za nedoločen čas znamke iz sladkornih knjižic. Odmerki kave so za osebe stare čez 15 let. En funt kave na osebo za vsakih pet tednov bo začetna racija, pozneje se zna tudi to spremeniti. Ako kdo slučajno zgubi raci j-sko knjižico, naj to javijo lokalnemu War Price in Ration Boardu. -Cena kavi je določena po odredbah administracije cen. pred to vojno in o znanih Škandaloznih kupčijah pri katerih je Nemčija vlačila iz naravnih virov bogate Jugoslavije bogastvo za svojo industrijo, v kateri je hitela izdelovati moril-no orožje, dočim je jugoslovansko ljudstvo dobilo v plačilo aspirine in razne stvari1 nemškega izdelka, ki niso imele j ^ sem mimogrede apan<*ki za kmeta ne za delavca nobene j -m ^ {o ln0no -iz nedi vrednote . . . aspirinov niti za glovobol, ki je prišel, niso imeli prilike jemati, kajti naciji so koj po zasedbi brž pograbili nazaj vse, kar so mogli doseči in porabiti za svoje vojno prizadevanje . . . aspirine morda še sedaj sami uporabljajo za glavobol, ki jim ga daje Rusija. Moi nasprotnik je dejal, da je to bila krivda vlade in ljudstva, ki je tem samo jasno dokazalo, da ni zrelo za snmovla- modemeca orožja ... — dalje, da je poljska "gnila" gospoda lahko izdala poljsko ljudstvo Hitlerju s tem, da ni hotela slišati ničesar o\ zvezi z Rusijo, ki bi bila branila svojo sosedo in lastne meje pred vpadom nacijskih hord . . . omeni- slu-nedavne zgodovine, kt na? je pripeljala v_ to strahovito vojno uničevanja in iztrebijevanja ljudstev. Ali mi&4ite, da sem dobila kak smisclen odgovor? Kaj še! TRGANJE IN BOLEČINE V MIŠICAH? Pti^r«iiiHii j—c Bute*. Id (S rabijo tisoči. Nad ■ «kMc Ja Zaktrvajte pain.expeller rodnih cunjah gnilega evropskega narodiča. S tem pa jo je mož izkupil tako, da me je moral končno prositi oproečenja in »e je tudi pričel izgovarjati, da on se v Tesnic-i ne strinja z moritvami, ki jih danes uprizarjajo o&išč-nžki nad m&limLnar<*di* itd-. skratka, najprej se je razgalil. Ipotem pa me je hotel zaslepiti s svojo navidezno človekoljubnostjo. Meni je dala prigodica mnogo, mnogo misliti, zakaj po bogatih newjorskih hotelih se ne veljajo delavci, ker nimajo denarja zato, ampak lahko pa se tam šopirijo sovražniki ljudstva, ki hočejo, da bodemo tudi po tej vojni padli nazaj v stare razmere, ki naj bi imele zgolj malo drugačno obliko. r 'I \t >i da Riusi so napad odbili ter prejšnji. rabili 8 tankov in več topov. "Rdeča zveflda" naznanja, da je Hitler sredi oktobra kazal svoji armadi, da zavzame Stalingrad do 1. novembra. Nemci bo napadali 90 dni in «o vsak dan izgubili 1000 do 4000 vojakov. 4. novembra je bila o-fenziva zaradi težkih izgub vstavljena in nastal je en teden mir, v katerem času so Nemci dobili rezerve. Sedanji napadi so mnogo slabejši kot so bili »^ ^ ^1 'i1 KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo Knjiga je trdo vezana in ima 821 Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so1 tudi t jeziku naroda, ki mn je kaka jed potetmo ▼ navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo kuhanje in m hočejo ▼ njem čimbolj uveibati in izpopolniti ^Ž^ž^^^^^Narogite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 216 Wort 18th Street Wow York, V. T Malo ironije je v tem, ko je "arijski nad človek" primoran pred opravičiti neuspeh pri StaJ&ngradu. "rumenim arij com' ■s Li'l Ri t o D A* — K«w M THUIISXXAY, NOVEMBER 19, 1942 w&r&sovumn II" ^sas^a^l Vesti iz slovenskih naselbin Dopisi m m TM Mi« fltatdje iBHl njimi Mil ntfakf tak^ mM med seboj pogovarjajo. BAZNO IZ LITTLE FALLS, N. Y. Ko takole zvečer človek čita dnevne novice, in sliši novice tudi iz radia, se nehote vpraša. Ali je vse to resica, ali eo le prazne sanje, ker gkoro si je nemogoče misliti, da bi kaj takLsnega dogajalo v tako imenovani pros viti jeni civilizaciji 20 stoletja. A ko si človek malo odpomore in aave, pa ve, da je kruta resnica. Že več kot eno leto prihajajo poročila iz -starega kraja, kako preganjajo na.še ljudi, pa ne samo preganjajo, pač pa tudi more na debelo, in to vse prodov) ko si je v glavo zalbil, da Ibodo on in njegovi poma-gači vladali oeli svet. Tedaj bi pa ne trpeli samo naši fantje pač pa v« i skupaj in še naši potomki). Pomagati moramo vsi skupaj, da se kaj takega ne zgodi. Bes bodemo v prihodnjih mesecih morali marsikaj pogrešati, ali lakota pa nam ne grozi, mi to laihko utrpimo, brez nevarnosti, in še &rečni se lahko štejemo v primeri z našimi na bojni fronti. . Zadnjo soboto smo imeli v VABILCI . lljudno rabimo vse rojake I OR I IN ZABAVO ki jib priredi Slov. pevska in drauiatttno dniUio "Domovina" v Nedeljo, 29. NOV. 1942 Začetek ob 5. uri popoldne, v Slovenskem Narodnem Domu S3 Irvine Ave.. Brooklyn, N.Y. Prva Ifrra: -MODERNA MINKA" Draga igra; "GROWING PAINS" kakor todi raslMni nastopi S PETJEM Vstopnina 50 centov, davek vključen. Za obilen poeet se priporoča : "Domovina". , STORIMO, KAR JE NAJBOLJE MOGOČE Menda smo visi taki, da se on zidal. Dasi se jih je izrab-nam porajajo različne micli in ljalo in iakoriaoalo v lastne na-posk udarno prodreti vsak na mene in se jih odbijalo na vse svoj način v različne .pojave, načine, ga menda ni danes olo-ki ee goste okrog nas v življe- veka z zdravo pametjo, ki bi nju. Naša misel, preobložen«.'' skutšal trditi, da ni«) bile pra-z današnjo groeo. se ozira na- vilne in Če bi »topile v veljavo zaj in išče in primerja v raz-'danes, bi se težko dobil kdo. ki lične faze, ter vrta po preteklo- bi mogel oporekati. Toda kasti. Ozira se na krivice, ki eo k or so dobre, se jim človeštvo se dogajale. Tlačanstvo, mm-j približati ne da. To pa ni kriv-oenstva vseh vrst in ponižanje, da Njega, ki jih je predložil Bila je taka gospoda kot baro-! človeku, pač pa krivda človeka, ni, grofje » svojimi vaVpti in ki jih ni znal razumeti in jih beriči «0 glodali naše Slovence! ni vzel za resne toliko časa, da ne industrije Veliko ljudi pa dela od tukaj v sosednjem mestu Illion, kjer delajo puške in . drage pritikline za armado, pa f 'P° navadl tiuxti dobro zaslužijo. Nekaj naših pa dela tudi v Rome, N. tukajšnjem Slovenskem dormi od kraja, moške in ženske. ka-j party, ali tako zvano pojedino, kor tudi otrokom ni prizanese-,Udeležba je bila povoljna, za-110. PoveJje je: Ubogaj, ali^topani so bili iz vsefh bližnjih i »a umri!'* če pa ni drugtuoe, naselbini, fce celo iz New Yorka pa v koncentracijski tabor,! rta bila 'Mr. Kovic in Mr. kjer je malo drugače kot »mrl j Verbič, ali kaj ko se jim je ta-Vcčina na.^ ki črno tukaj, ima^-Jko mudilo domov. Ne vem mo tam, če že ne bližnje, pa ravno vzroka, mislam pa, da daljne sorodnike, torej nam ne jim je bilo dolg čas po boljših mere biti vseeno, kaj se doga- polovicah. Mlislim, slovenskih fantov pri v»im>oK ve? časa se tukaj vstaviti. sinov pri vojakih. Mr. J. Ger din 3 sinove, eden je v jet na Japonskem, ako je ie živ. Delal je namreč 11a Wake Islandu, ko so ga Japonci vzeli, in od tedaj ni nič slišati o njam. Sta riši pač želijo, da bi bil živ in se po vojni povrnil domov. Peti sin pa tudi dola na Hn-\vajskiih otokih pri obrambnih delih. Druigi imajo po dva ali enega v armadi. Vsi vemo, da se Amerika boža ^vojo iTTTia&o svobodo, rn bojevati se morajo pač ti*ti, ki so sposobni, ali kljub temu v-j vsak želi, da bi njegov prišel nazaj in nepoškodovan. Hudo je, ko je vojna, in vidimo, koliko mladih življenj se izgubi vsnk dan, ali 5e veliko večje forje bi biTo. ako bi orišli ood Hitlerjevo peto (in njegovih o in ostale narode, kateri so jim, bi jih mogel podrobno spoznati, prišli v pa«t, dokler se ni zdro- ,'Maiks in Lenin sta prišla za bil v verig-i člen in je ista od-'drugimi in pri vseh teh prooe-letela pred pritiskom 'hotenja j sib smo ai vzeli vsak le toliko, po svobodi in pravici. kolikor se je zdelo le nam sa- To je bila "gospoda", ne go-' m itn v korist. Viaeli ali bolj re-6poda postavljena za dobrobit oeno poskusili; smo vzeti samo človeštva, pač pa gcepoda, ki dobrote, ki so se svetile jasno. da bodo nam materialno v prid, ni?mo pa hoteli sprejeti dolžnosti, ki juh tak način življenja zahteva. Zato pa nismo dobili ne tega in ne onega. Vse skupaj je bila samo neke vrste goljufija proti samim sebi. očeh tiranov, po krutih činih ali pa so jim že postali nadležni v bližini, y>led svojega razuzdanega življenja in so jih poslali v daljne kraje, da se jih zndbe izpred oči, ter se njih po-tratnost naloži na ramena iz- SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO n ®reater New York In okolico, Ink. Kdor izmed rojakov ali rojakinj Še ni fian tega drufttva naj vpea-tm svojega prijatelja ail prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se Me spozna, kaj pomeni biti član dobrega društva ^ TEKOM 30-LETNEGA POSLOVANJA je društvo irplaCalb $10,000. smrtni ne in $18,267 bolnlne Id ima v blagajni $16.460.79. Naloženi dennr je: $ 5000.00 Defense Bonds $ 4050.00 U. S. Savings Bonds $ 7416.79 naloženih v bankah Predsednik: MIHAJfL 82 W«lrfleW St.. Brooklyn. n. T. Podpreds«o razvila iz te proze, ki nam v«u» v Hnr doemi na futne N"e dolcro teg-a je bila polemika v par časopisih o papežu ia Slovencih. Nikdo ne more tajiti, da papež nima velike Jfoe-sede, ne rečem pri Hitlerja, pač pa pri Mussolini ju, ker dru era bi ne dobil nazaj svoje države Vatikan City. Tn aH je imel eno dobro besedo za Slo-venee v zadnjih dvajsetih letih, tako kot jo je ime-l pred kratkim za francoske Žide! Ne da bi jaz vedel. Vedo pa najboljše naši Prinvor^ki Slovenci, ko so ibili dolgo ča.^ pod Mu?-solinijevo in papeževo oblastjo. Sedaj vedo pa tudi dru,ari Slovenci, kako se pap^ž pot sni jo zn^V. . tZ delom je tukaj bolj *laibo. kar se tiče Little Pall p a, in tudi plače eo na nizki stopinji in sicer zato, ker jp tukaj malo voj- Ali ne sliiimo dane« o *4i Airport. Ka Ainport pa Tilemo moe landu se bliža. Kar veselje je ...................................................................................II....... je ves slovenski narod združil, = _^ v-,, Pošljite zastopnike na vsak proces v notranjosti meja je tudi po navadi vpisan v knjigo ameriškega življenja. jKar boste storili, storite kar najboljše mogoče, potem bo Mi pa jim vsi če jo vse. Takrat so zahtevali telo — danes pa zahtevajo dušo in telo z vsem, ka-r morejo dobiti poleg teh dveh. Miael človeka i.šee odgovor za vse to. Neprestano gre za tem odgovorom, ne samo med'nami, pač pa povsod, ker krivice go se godile povsod, v večji ali manjši meri. Iz tega iskanja so prišli veliki ljudje, ki stoje kot mejniki v zgodovini človeštva. Vsak teh (mejnikov nosi svoje vrste pomen. Mojzes stoji qt> svoji plo-e desetimi zapovedi, kot človek. potom katerega se je dalo človeštvu smeri prave poti v življenju, katere niso bili zmožni iaftjrisati iz sveta vsi nasprotniki. Kristus je dal človeku krščanske pojme in smernice, ki vodijo v popolnejše človeštvo. Ha je bila njegova veTa v te smefli glofboka., potrjuje to. ker ie daT zanje svoje Sivije-nje. Vsa nasprotstva niso bila zmožna podreti tega. kar je mejo pustiti »lepe in prav po- pre€topm v mrtvo stanje. Mati, želimo sreče in daJekovidnosti mbno sedaj se moramo zanima ti m učiti iz preteklosti, da pridemo -ami k sebi, ne z namenom koristolovstva, ne z nezaupanjem in mnžnjami v srcu, pač pa ljudje ustvarjeni tako in s takimi čuti, da smo zmožni razsoditi in raziočiti do(bro od slabega in slediti poti, katero si bomo začrtali. Vsak iz-med nas ima v sebi nagnjena in predsodke, vendar pa če vzamemo pravo pot, bo dovolj prostora, da se lahko srečamo, tudi če smo preobloženi z našim tovorom.. Slovenci bomo imeli svoj narodni kongres v Clevelandu 5. .in 6. decembra. Mnogo ljo-di se nekako prostodušno vprn-Iša: Zakaj to! Kaj tega treba! Poskusimo si dobiti odgovor v nas samrh in Če se poglobimo, ea bomo dobili. Gospod sk o ljudstvo je v Evropi na pohodu za dve ali tri leta. Naši ljudje tan< nimajo moči, da bi dali brat, ^sestra, otrok plaka za očetom, bratom, sovražnik ee pa vetselL. • * Sovražnik se ne bo zavzel za te žrtve, on ne bo poskrbel, da se končno da pravica našim. Nasprotno, on bo poskrbel zato, da gorje kolikor mogoče zakrije, in da se vsa stvar omili prav vsem in vsakemu posebej. Ignac Musieh. KLIC K PRODAJI VOJNIH BONDOV To je totalna vojna. To pomeni, da so v njej vojaki ne sa- in pokaže v drugačni, sovražni-; mo moški, temveč tudi ženske. 1__••__? 1__r: D.Ji: l^Jn Tn lrmfal" rUVTlP nMlllATllMTl ku prijazni loči- Padli bodo slikani kot tolovaji, ubijalci, roparji in seveda tudi komunisti. Brez tega imena si že skoro misliti ne moremo nobene hudobije, dasiravno je to mleko postalo že precej vodeno, ker prav vse, kar se na svetu dogodi, da ima kak neprijeten duh, se enostavno porine v komunističen žakelj. Seveda so različni elementi na svetu. So taki, ki Ta kratek poziv je nau«eniem ženam jugoslovanskega porekla v Ameriki, če so državljanke ali ne. da prinesejo svoj skromni delež k zmagi. Naša vlada v Washijigtonu vsak dan vabi narod, da kupuje vone bonde. Ta poziv prihaja skupinam vseh narodnosti. V velikem newyonkem hote-t lu Commodore je postavljen sovražijo cerkev, zopet 4™SjlUnited Nations' Victors Booth sovražijo bogate, drugi ^pet"^ prodajajo vojne bonde vsi Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnik* ss pojasnila, če ne, pilite na glavni urad. Ely, Minnesota. ne glede na versko, ali politično prepričanje* samo da bi tešil narod v domovini iz pod tujih jarmov. Slovenci in Slovenke, sedaj smo, oziroma naši rojaki v domovini v kritičnih časih. Sedaj je čas, da moramo pozalbiti vse prejšnje razlike med nami. in de4ati samo za eno. To je: v»i skupaj sa slovenski narod. Na? narod v domovini je majhen, in še trsti blizu uničenja ,tonej na delo. da refehno, kar se še rešiti da! Mislim, da bo imel slovenski kongres to dejstvo v prvi vrati pred očmi. Tako bo labko slovenska zgodovina poiznim rodovom pisala, da smo se kot en mol združili v obrani bo svojega naroda. PViloSeno ^e $1.00 za Sloven giko pomofino akcijo, kateri znesek Je daroval Frank Novak. ' FVnnk Grecorin, Little Falls, N. Y prosimo, ko Rojake pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES ociroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako js vam le priročno I Slovenski Narodni Kongres! PRIPRAVITE NJIH IMENA TAKOJ! Čas, ko se zberejo zastopniki našega ljudstva na SE Slovenskem narodnem kongresu 5. in 6. decembra, se iS hitro bliža. Le malo več kot dva tedna je še in medtem S je treba prirediti vse priprave ter vse dobro izvršiti, £ da bo komgrefc res zaželjen uspeh. Eden najvažnejših pogojev za uspeh kongresa je asa zastopstvo. To mora biti mnogoštevilno. Zato priprav-55 jjalni odbor ponovno apelira na vse slovenske organise zaeije, da pošljejo svoje zastopnike. Stvar, radi katere 55 je sklican ta kongres, je tako važna, da zahteva udej-55 stvovanje in sodelovanje vsega slovenskega življa v 55 Ameriki. (Zato naj bo zastopano vsako 4rQetvo aii =5 Hub in vsaka organizirana skupina kakršnegakoli zna-S čaja, pa če je se tako majhna. Gre za rešitev sloven-5 skega naroda in zato ne sme biti taka žrtev tudi male-55 mu društvu pretežka. In važen pogoj za priprave je, da že naprej vemo, H| kako mnogobrojno bo zastopstvo. Zato pripravljalni S odbor ponovno prosi, da se mu siporoči ime izvoljenega S zastopnika in ime organizacije, 3d jo zastopa, takoj po 2= izvolitvi ali čim prej mogoče. Potrebno je, da imamo H| pravilno listo zastopnikov še pred kongresom in ker =3 je težko za pomožne moči, nam boste zelo ustregli s g točno sporočitvijo izvoljenih. Imena izvoljenih zastopnikov izvolite poslati na = naslov podpisanega ne glede, h kateri jednoti ali zvezi == katero društvo ali klub spada. Za pripravljalni odbor: V. CAJNKAIR, predsednik, = 2659 S. Lawn dale Ave,, Chicago, HI. I^miiHuiiHiiiiHiuiiHiHtiHiiHBiiiimiiHniiitiiiiiiiiiiinnnniuiiiiiiinniinihiits črtijo berače, trgovce, delavske voditelje, delavce, kmete in kmetijske delavce, delavci zopet svoje voditelje, posebno kadar jim nalože naklade itd. Vsakemu izmed teh pa bi se zdelo zelo dobro, ko bi njih nasprotnika porinili v komunističen žakelj in ga polteno osmešili. Tako približno je tam, seveda, to je le moje mnenje. Ali bi ne bilo pravičneje soditi po dejanjih posameznika, kot pa pokriti tako široko polje z eno samo plahto? 4 Slovenski kongres pa bo do kazal, da je slovenski narod Ameriki zmoSen prezreti in premostiti razEke v mišljenju in videti skupno stvar, ki mora 'brti storjena skupno Skozi oči tega skurpnega delovanja, Če bo pridno, bodo Slovenci zmožni dobiti pot, ki bo vodila v boljšo bodočnost, nam tu in prav posebno našim ljudem tam, kjer ravno sedaj ne moremo zahtjevati. da bi mogli posvečati povojnemu stanju toliko pozornosti, kot sedanjosti. Upajmo, ko naši možje in Žene odidsejo na ta zgodovinski sestanek, da bodo pustili orožje doma in se posvetili zadevi nesebično in se zavedali, da prisostvujejo živemu procesu demokracije, o kateri tako radi govorimo. Po mojem mnenju boste igrali vlogo, katere se zavedate samo iz narodnostnega stališča in jo boste igrali kot Slovenci in za Slovence, toda vsa stvar gre lalhko globlje Najmanjši narod med Slovani bo mogoče strogo opazoval in ne bi bilo nič čndno, če bi bilo 5 'nase dobro tudi dobro za dru- pripadniki rajnih narodov. Vsak narod ima svoj dan in bonde prodajajo samo žene v narodnih nošah. iZa jugoslovanske žene je določen vsak drug pondeljek. Vse one, ki bi hotele pri tem sodelovati, naj se priglasijo na Mies Mary Vidošič, Friends of Yugoslavia, 11 West 57th St., New York, N. Y. Telefon PLaza 3— 7291. Bowie prodajajo od 12 do 3. popoWne in od 5. do 10. zvečer. Naš dan je v pondeljek 30. novenibra. Ne dajte, da bi vas žene drugih narodnosti prehitele. Mary Vidošie. Ni vprašanje koliko boste dali, samo dajte po svoji moči. ODPOfiLJITE BOŽIČNO poŠto zgodaj. NewyorSki (poštni ravnatelj Albert Goldman opozarja, da se za božične praznike pošiljanje pisem poveča za 200 odstot kov. PoŠta bo skrbela, da se poJsiljatve brez zamude, razpošlje, toda potrebno je, da pri tem tudi javnost sodeluje. Da pa bodo naslovniki o pravem času mogli dobiti božična darila, pisma in dopisnice, poštni urad poživlja, da občinstvo 0go daj kupuje in razpošlje božične pošiljatve. Darila naj hi bila poslana «aj 20 to n*u je rada odpustila, saj se ve, kaki so pomorŠča^-1 : včasih, kadar jiii piimo. Toda, če ja inwel dobre sroe, čemu jo je priSel iskat,. njo, ki ni nikdar mislila o tem, in zakaj jo je potem zapustil? Oeiru jo je gledal vso ooč s tistim lepim smehljajem, ki je bil videti tako prostodušen, čemu ji je govoril r. tit>im ljubeznivim glasom, zaupno kakor svoji zaročenkif Sedaj ni mogla pozabiti, nI mogla misliti na nobenega drugega. Ko je bila še otrok, so ji govorili, kadar so jo hoteli karati, da j,j pridna punčka, trmasta in samovoljna kakor nobena dru-»a. In to ji je ostalo. Bila je sedaj pač že lepa mladenka, nekc.liko resna in ponosna, katere pa ni nihče izpremenil in ki je o>tala v bistvu vedno enaka. . Po onem pleeu ji je potekala zima v pričakovanju, da ga suvpet vidi. A prišel ni niti. da bi se poslovil, predno je odšel na I-land. Sedaj, ko njega ni bilo več tu, ni bilo zanjo niecsa-r na -vetu več — do jeseni ko se zopet vrne. Ša takrat je imela narejene natančne načrta, da pride ž njim na jasno. Š stolpa mestne hiše je udarila ura enajet — zazvenelo jo ena,H t udarcev s tistim ja -nkn glasom, ki ga imajo zvonovi v tihih pomladnih nočeh. Enajst, to je v Paimpolu že zelo pozno. Marjetica je zaprla slednji« okno ter prižgala svetilko, da (bi degla epat. Ta Jan t Morda je bi-a to samo prirejena plaiiost! Ali to., ker je bi-l tudi zelo ponosen, se je morda bal, da b"J ga ne zavrnila, češ, da je zanj pTebogataf Hotela ga je že -ama vprašati, čisto enostavno, ioda Silvester ji je dopovedoval, da to ii gre, da se to ne spodobi mlademu dekletu. Saj so v f 'v mi »jIti že kritikovali r.Jeno vedenje in njeno obleko Odložila je obleko s tisto raztreseno počastnostjo sanjajo-< 'i (!cl:iic. Najprej m-lšlin&sto avbo, na» elegantne, po mest-u m kroju narejeno krilo katero vrg»a lii&iumaino na st^l. Potem je prišel na vrsto dolgi goaj.c*Ki moderc, k? ji je ( .,;«:! vsled svojega pariškega kroia ljudem toliko govoriti. K< it- bilo tako njeno telo prosto, je bilo videti lepše in pop>l-n«-,'- Poprej »je bilo stisnjeno in ot-z pas spneozko. sedaj je ji.i zadobilo svoje naravne oblike, k* »o bile lepe in dovršene, k..';(>:• na mramornem kipu. Kakor se ^e pregibala, so se iz- SOBOTNE MISLI (Piše IVAN BUKOVIMSKI • Pittsburgh, Pa. Vsak pravi domoljub pozdravlja idejo Slovenskega narodnega kongresa, ki se vrši v par tednih v naši ameriški me-tropoli Clevelandu. Saj je upati, da bo ta skupščina storila kaj v korist naše od sovragov poteptane in razdejane domovine, oziroma začrtala v ta namen pot k skupnemu in čimlbolj uspešnemu delu Škoda le. da se kongres ne drži v začetku januarja raje nego začetkom deoemibrn, in sicer iz naslednjega razloga: Na kongres so povabljeni zastopniki vseh podpornih, prosvetnih ter drugih organizacij, društev in klubov Vse take ustanove pa držijo svoje letne glavne &eje te kom decembra in ker k tem letnim zborovanjem dospe navadno dosti članov, bi bila najlepša prilika, za izvolitev delegatov ali zastopnikov za ta Slovanski kongres. To je moje o-sfbno mnenje, sicer pa želim kongresu kar največ uspeha v naporu za pomoč našega trpe fega, križanega naroda v stari donwvini. JESTVINE ZA ZAHVALNI DAN. Piše Mi ličen t Mills. iMenda ni nobenih tako dobrih jestvin, ki bi mogle pomagati vzdrževati moralo, kot razveseliti naše vojake za Zahvalni dan s tem, kar smo sami spic-kli. Vojaki imajo sicer kot plošno znano, izborno hrano, toda kaka stvar z doma jih ; vendarle še najbolj razveseli. Seveda je treba za pošiljate v Izbrati take jestvine, ki se ne spridijo. 'Iz poročil nam je znano, da imajo vojaki najrajši ohociolate cookies, brownies, fudge itd. Fudge Covered Dates. 2 skodelici sladkorja 1 ali 2 tablici čokolade 1 J8 čajne žličke creaan of tartar ali 2 žlički corn syrup. 2 3 skodelice mleka 1 'žrička vanilje 2 žlički presnega masla dattii zrezani na polovico. Mešaj sladkor, mleko, zmleto čokolado, cream of tartar ali corn svrup in počasi kuhaj; me-šaj, da je vse dobro zmešano. Zavri pri 238 stopinjah. Vzemi iz peči, dodaj masla, toda era ne zmešaj. Ko je mlačno, dodaj vaniljo in »tepi, da se peni, to je, dokler svetlost izsrine in fudge bo imel svojo obliko, ako -pade iz žlice. . PoWj datlje v presledkih na krožnik. Kani žlico fud^re na vsako polovico datlja. To T»a so mora delati iwido. da se Bolw> Slovenske Knjige LEPA KN J IGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (Ftnzgar) POUČNI SPISI Prihodnji teden bomo praznovali Thanksgiving Day ali Zahvalni dan in sioer z mešanimi občutki s ozirom na sedanje svetovno klanje. Upajmo, da bomo ž? prihodnje leto ob-, fudge ne strdi v ponvi, bajni i ta dan v spomin na zma-£?o Združenih narodov nad skup nim sovražnikom in v zahvalo iza zopetno osvoboditev v za- . , , , ,, Isužnjenih narodov. Upamo, da l bodo naši fantje, ki so danes v ' je, da ostane ponev v večji ponvi, v kateri je vroča voda. Rasin filled Cookies. .. ti lini ale črte njenih oblik, in bile so lepe v vcch legah. . , . v, . , ____„ .. , . Majhna svetilka, ki je ?ama brlela v u j pozni uri, je ne- v?■7al^kl13., tatonadh ah na boj-k ko skrivnostno osvetljevala njeno rame in prsi, te krasne! ^janali slavili prihodnji |.s, katerih še ni" videlo ,v>beno oko in ki najbrž zastonj 0ve-lZahvalm dan ^^ v kro«,1 ne ne do bi jih kdo občudoval, ker .lih ta Jan noče zase. j svojih prijateljev in domačih | rodbin. Upajmo, da bo že dm-Marjetica je vedela, da je njen obraz leip, toda o lepoti'^ ]eto na ta dan odmeval po svoj telesa ni nič slutila. Sicer je pa ta lepota v tem kotu naših svetiščih hvalospev: "iTe II'T ianije, pri hčerah islandskih aabičev, skoro nekaj navadne- r^™ Laudamns " v zahvalo za o-j ti »f i Ano*niA in nn trra?» in /ml r\ ,] q.Ii Irnmi cn.1 rwiiila rrUi/^ mimrn ' niti opazijo je ne več, in oelo lahkomiselnejše med njimi'znpot nT>0stavljen svetovni mir e sramovale kazati jo ali se ž njo ponašat*. Ne. samo ki edbri bo omogočil v okvirja ii t i n i rane ženske po mestih smatrajo te stvari za tako važne, r snifaie demokracije in osebne da jih dajejo upodabljati ali slikati. (svobode pot k napredku^ raz Začela si je odvijati svoje lepie lase, ki so bili zvezani nad | vo;jn in vsestranskemu isfcolj-ušesi, in dve kiti sta padli po hrtbtu kakor dve težki kači. Zvi- človečke družbe I a i i h je zopet na temenu — tako je bilo pripravne jše za ponoči - in s?daj je bila s svojim ozkim profilom podobna rimski devici. Roki »ta jej ostali sklenjeni nad glavo; še vedno si je grizla u-1 nice, in med drobnimi prsti je mečkala konce svojih svet-lih las — kakor otrok, ki razdira igračo in misli na druge stvari. Potem jih je zopet spustila, da so padle po ramah, ter jih začela hitro, nestrpno razpletati, in kmalu je bila vsa zavita vanje, tja do ledij, podobna druidijijr sredi gaja. In potem je vendar prišel spanec, vkljuib vsej ljubezni in jokavosti. Vrgla se je ra posteljo ter si zakrila obraz s svi-k-nim zastorom svojih las. ki so boli sedaj razprostrti kakor tančica. V svoji koči v Ploubazlanecu je bila ravnokar zaspala tudi babica Moan starica, že n r.večeru življenja; spala je ono ledeno spanje starčkov ter mislila na svojega vnuka in na smrt. Ob .istem čssu pa sta prepevala na krovu "Marije" na daljnem Severnem morju, ki je bilo ta velčer zelo nemirno, Jan iTi Silvester po katerih sta koprneli dve srci, prepevala sta p»e< mce in veselo ribarila pri bledtem dnevu, ki ni imel konca. skodelice shortening 1 jpjce V2 skodelice mleka V-i skodelice moke 3 žličice kvasa lJ2 žličke soli 1 »Tička vanilje. McSaj, tanko raevaljaj, razrezi in položi v namazano ponev, deni čajno žličko nadeva nal vsak cookie in ne pusti, da se razleze do roba., položi drueri cookie na v:h, stisni roibove in peci v plitvi ponvi pri vročini 380 do 390 stopinj. w«leSko slovensko berilo < F. J. Kero > — Zvezano Oaa t«^- Bodo«! državljani naj oarottj« knjižic« — "bow to become a citizen of the lniteo states" V tej knjigi bo vsa pojasnila In xakoot u naseljence. Cena 35 rent«* DOMAČI 2IVINOZDRAYN1K Spisal Fraujo Dnrar. — 278 Ktrani. Trda rez. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca: ot>Ls raznih bolezni In zdravljenje; Bilke. Cena $L54 go\*edoeeja SplMl H. Legvart. 143 atranl > Bilkami. Cena $1.— Bolje je odkriti sovražnika, nego hinavskega prijatelja. Tudi sovražniki so človeku v korist. Spomnijo ga namreč njegovih napak, česar prijatelji ne sto IV. V KREMPLJIH INKVIZICIJE Spisal Michel Zevaco. Nad vse zanimiv zgodovinski roman iz časa inkvizicije. — 461 strani. Cena $2.— KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 111 atranl. Cena M renlev MLEKARSTVO Siilsal Antun Pevc. S slikami. 168 strani. — Knjiga za mlrkar-Je In farmerje v tiiluftuem. Cena M renlav OBRTNO KNJIGOVODSTVO 2S8 stranL ezana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsti za utav-bu«, omptno ln mrojrio klju£av> nl&irstTO ter SelezollvarMvo. Cena $L— ZDRAVILNA ŽELlftCA struni. Cena 15 centov LISTKI Spisal Kaavar Mečka. (144 strani.) Cena 70c MARKO SENJANIN - SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MALENKOSTI Spisal Iran AlbrebL (120 stranL) Cena 75c Po 50c zvezek Andrej Tcmovac (Ivan Albreht) Bele noti mali Junak. (Dostojevskij) Filozofska zeodba (Alojz Jlraaek) Na različnih potih (Frane Friseh) Verne dufie T vlcah (Prosper Mirime) Zločin ln kazen ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATIČlC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih oj>lsanlh trinajst rodov slovenskega naroda o«l davnih početkov v starem slovanatvo do dsna^njega dne. Knjiga Je vemo zrcalo naAega 11 v t Jen Ju ln trpljenja. ln kdor Jo prebere ho vedel o Slovencih več kot aiu more nuditi katerokoli na&e zgodovinsko delo. IS POGLAVIJ — 4IS STRANI V PLATNU VEZANO Cena V J Poštnina plafana Po 75c zvezek 4? BeKegor (AHur Po strani klobuk (Dantlr Felgel) Po $1 zvezek Veridiens (Pat«- Kajetan) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Pingvlnskl otok (Anatole France) Po $1.50 zvezek (F. M. Dostojevski)) Starost bi bila največji zaklad, ako bi ostal človek vedno, mlad. Metla je koristno domače o-rodje. zlasti če šviga švaga okoli lastnega praga. . Kesnična dušna sreča obstoji v tem, da pomagaš do sreče drugim ljudem. . tell us." In pred kratkim v nekem drugem lokalu, oglašeč se gredo od dela na skodelico kave: 4 4 If we please you, tell your j friend«, if not, keiep quiet." Kateri napis je bojj pravilen in lo- j srečen, lahko vsakdo ugane, in ko sem na to nedoslednost opo-' zoril lastnika, sem bil gotov, daj "bo mojega nrmenia, toda mi v ■mojega mnenja, KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Nekako mesec pozne,if. Vi juniju. Krog Islanda tisto čudovito vreme, ki ga imenujejo mor-m.rji "bbdo tišino**. Nič se ne gane v zraku, kakor da so vsi vetrovi utrujeni, mrtvi.. ■Nebo se je zagrnilo v velik belkast plaSč, ki je bil niže pvoti obzorju temnejši ter prehajal v svinčevo sivo barvo z motnimi cinaetimi nijansami In spodaj v lenih, vodah je sijal bled odsev, ki je bil mučen za oči ter vzbujal1 nekaj kakor mraz. Komaj da se je morje nalahko gibalo, v neznatnih, iz-premenjenih se krogih, kakor bi kdo dihal na zrcalo. ZdeJo se je, da je pokrita vsa ta svetla ravan z nedoločnimi risari-.ianii, ki so se spajale druga z drugo, se razdirale, izpreminjale in naglo izginjale Je-li bil to večen večer aLi večno jutro, ni bilo mogoče do-1 "iti. Na nebu je. ujalo veono solnce, ki ni več naznanjalo časa in ur; stalo je tu kakor kralj nad slabim sijajem vseh teh rvrtvih stvarij, velika krogla, Bkoro >bre(z obrisov, povečana s svojim motnim "obročem1' v neskončnost. Jan in Silvester sta ribarila drug ob drugem ter prepe-\ala" Jean Francois de Nantes", pesem, ki se ni nikdar ne-luila. Zabavala 6ta ?e sama nad monotonostjo svojega petja, namež kava sta si ter se smejala svoji otročjosti. Toda začenjala sta vendar vedno na novo ter skušala položiti v pesem v-elej kak drug naglaB Njuna lica so 'bila rožnata v tem svežem, a s soljo prepojenem vzduhu. Ta zrak, ki sta ga dihala tu, je bil oživljajoč in deviški. Zato sta ga srkala v polnih, krepkih požirkiih, >>ii je zrak izvir vse moči in vaetga življenja. (Nada1 je van je prihodnjič. Nekoč sem črtal v neki restavraciji napis: "If we pbease yoUj tell your friends; if not, DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica ki dajo poljudna navodila, kako postati ameriški državljan. Poleg vpraSanj, ki Jlb navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica Se ▼ tL doln nekaj važnih letnic la zgodovine Zedlnjenlh držav, v iii. delu pod naslovom Razno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedlnjenlh držav, Lincoln or govor t Gettysburgu. Predsedniki Zedlnjenlh držav ln P ©edine države. knjttld Je samo 50 centov. ln se dobi pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. SI« West 18th St, New York moje začudenje odvrne: Ampak' mi .nočemo sliiŠati. da je kdo nezadovoljen. Za kogar ni, pa naj nas v miru pusti. I>a, prav pi&> Tone Terbovec. Vsak po svoje 1 Emily, brata Andreja in Jose-pha, sestoro Paulino, oraož Zig-nian in veliko drugih sorodnikov. Doma je bil iz vasi KaL, fara Košana, kjer zaipušča se- Le še kaj več takih vesti — Tokio, 16. nov. — Vest povzeta po radijskem poročilu iz Tokija se glasi, da se bo vršil prihodnji petek v tokijskem velikem tem(plju slovesni pogreb japonskega poveljujočega generala, ki je vodil japonske čete v Borneo, kjer je bil "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA.. V Ohicagu, 111., je dne 8. de-, cenibra preminil rojak Joseph AVTFNA NESREČ A. stro Ivanko Leskove« in več so- Jane, v starosti 72 let in doma Zadnje dni je na Erlvju, Minn, rodnikov. Tukaj je bival 22 od Šmarja pri Ljubljani. VA-|vlak zadel na križišču avto, v let in je bil po pokiicru pek. imeriki je živel okrog, 44 let in katerem sta se peijala John — Dne 14. novembra je na- ves ta čas je-bival v južnem de-^CiJ?a in njeg0v .sin John. Oče gloma preminil na svojem do- lu Chicaga (Pullman). Bil je t^il le lahko pobit in odvedli vdovec in zaipušča štiri oženje-j^ g& na doau, pa je težko ..... " " " poškodovan in se nahaja v bolnišnici. . ne sinove, od katerih je eden zdravnik, drugi pa lekarnar. t 'V Albia, Iowa je zadnji te- mu rojak John Gorže v starosti 55 let. Pokojni je bit doma iz vasi Suisje pri Ribnici iia Dolenjsloem, odkoder je prišel v Ameriko pred 32 leti Tufkaj todi V letali« »eare« ^P^S^Jf^SL^SL^t1