ARHIVI XVi (I 1995
Ocene in poročila oj uhlikaciiah in razstavah
18*5
čina Trenta se je združila z občine Soča in tako je ostale dc razpada Italije Dokumente za te obdobje je tako avtoric* črpa'a vccinom? iz fonJa občine Soča. Tu se srebamo z zam mvimi eksponati, ki med drugim i/pričujejc težave pa tudi kakšno ugodnost Trcntarjcv ob namestitvi italijanska vojske v kraju ter kup težav z novo mejo, s spremembe priimkov v italijanski jezik in s podatki o velikem izseljevanju prchivalcev Tudi za -ihdohj; pc drugi svetovni vojni je največ doku mentov našla v fondih upravnih organov od Krajevnega ljudskega odbora Trenta dc Občinskega ljudskega odbora Bovec in Okrajnega ljudskega odhera Tolmin. Nczarcmarljiv pa je tudi delež dok imentov iz fonda Planinskega društva Tolmin. Turističnega društva Bovec. Osnovne šole Trenta ter osebnih fondev Ludvika Zorzuta in Franceta Avčina Prikazujcjc pa razmere ob demarkacijski črti med cono A pod zavezniško vojaško upravo in eone B, kamor je sodila <udi Trenta in je hila pod upravo jugoslovanske vojske, o gradnji in obnovi planinskih koč in domov ter o turizmu, o prometnih povezavah Trente s svetom, o možnostih njenega gospodarskega razsoja ter zopet c padanju števila prebivalcev in odhajamu mladine v večja srvdišča.
Razstavo spremlja 67 strani obsegajoč katalog. V njem si lanko ogledamo TS objavljenih eksponatov, sc v seznamu razstavljenih dokumentov se seznanimo z njihovo vsebino, predvsem pa lahko ob obsežnejši uvodni študiji obogatimo ali sploh na nove pridobimo znanje o Trenti. Avtorica je s pomočjo že objavljenih del o tem koncu naše domovine, s pomočjo študije ohranjenih arhivskih virov ter na podlagi ustnih virov domačinov in poznavalcev Trente na poljuden 11 topel način tek- hkrati na znanstvcno-sti okovni ravni uspela ujeti utrip življenj, Trente skozi čas od prvih omemb do današnjih dni
Viar.la Titi
Razstava Pudobe starih industrijskih podjetij na Celjskem, Zgodovinski a^hiv v Csiju, Ctije 1995. Avtor razstave, mag. Miiko Mikola
Zgodovinski arhiv v Celju je že leta 1991 pripravi' razstavo z naslo-om Industrija na Celjskem do leta 1941, katere avtor jc bil maf Milko Mikola. Na tej razstavi so bili predstavljeni nekateri najpomembnejši arhivski dokumenti industrijskih podjetij na Celjskem iz druge polovice prejšnjega n iz prve poloMCC našega stoletja, kijih hrani Zgodovinski arhiv v Celju Žc takrat se jc avtorju razstave poiodila ideja, da hi pripravil posehno razjlavo, kjer bi bik predstavljene camc upodobitvi-' teh industrijskih podjutij. Začel jc z načrtnim zbiranjem materiala in tako jc nastala raz
stava Pcdobc starih industrijski! podjetij na Celjskem, ki jc bila odprta septembra letos v prostorih Muzeja novejše zgodcvinc v Celju.
Na razstavi jc bilo predstavljenih šestintrideset vc-dut. st:k, risb in fotografij industrijskih podjetij s širšega celjskega območja iz obdobja druge polovice prejšnjega in prve polovice našega stoletja. Ob vsaki razstavljeni upooobitv' podjetja jc bil tudi kratek Dri s njegove zgodovine. Z- popestritev sc bile dodane še tiskane glave z d opise y podjetij.
Ob r,izstavi je izš^l tudi katalog, k. poleg seznama rai^tavljcnih dokumentov obsega še kratek oris zgodovine posameznih podjetij, v njem pa jc objavljenih tudi esem fotografij nekaterih starih celjskih indus tnjskih podjetij. Pri tem je treba povedati, daje mag Milke Mikola pripravil tudi obširnejšo študijo z na slovorn Stara industrijska podjetja na Celjskem, ki pa žal zarad pomanjkanja finančnih sredstev ob razstavi ni mopla iziti.
Bojani i Aristovnik
Poročilo o razstavah Zgodovinskega arhiva Ptuj
Žc nekaj let se v Zgodovinskem arhivu Ptuj ukvar jam s prirejanjem razstav, ki imajo skupni imenovalce VINO. Ideja se jc porodila oh naši osame svojitvi leta 199Î Na kmetijsko-živibkem sejmu v C-omji Rab goni so sc odločili, da kot posebno pomembno gespe-daiske vejo prikažejo vinogradniško tradicijo Slove nije. Obrnil seje na znanega strokovnjaka in mestnega viničarja v Mariboru, mag. Toneta Zafošnika, k je prišel z idejo v arhiv
Razstavo sla zasnovali Marija H Trnje-Maslen in Nada Jurkcvič. Izšel jc dvojezični katalog Trta in vino skozi stoletja - Die Weinrcbe und der Wi:in im Laufc der Zeit.
V vseh arhivih Slovenije jc hilo zbranih 129 eks ponatov. Tako sc ta tradicija nadaljuje sedaj iz leta " leto. Vmes smo pripravili v sodelovanju z Mariborom razstavo v okviru akcije Vino forum v mariborskem gledališču, lani jc hiil predstavljen laški riz!' 'g
Letošnja razstava je nosila nasio" Šipon, naša žlahtna porebnost Za zgodovnski del m muzejske oredmete jc pripravila gradivo Marija Hcmja-Mastcn. Izbrani so bili dokumenti in foro^rafijC, ki govorijo c tej iorti vina. Oh poirrči sodelavke Nežke Rašl je hila razstava postavljena v vinskem paviljonu v Radgoni, kjer je bila na e«lcd od 25 8. 1995 do 10. 9.1995 Ob rav itavi jc i7Šcl tudi katalog z istim imenom, V njem jc članek z naslovom O rrcslaveu - šiponu in drugih jortah v irhivskih virih avtorice M. Hcmjc-Mastcn. Katalog vsebuje tudi ôeznan gradiva na razstavi.
RazsUv? jc doživela v strokovni javnosti doher
I «s
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XVIII 1995
odmev, zato smo jo na pobude občine Omo/, Po-rmiiskcga sejma in Drušlva vinogrrdnikov Ijutomer ske-ormoških goric prenesli v dva lepo prenovljena razstavna prostorn v ormoški grad. Razstave spremlja zloženka s sc/namom eksponatov. Razstava je bila odprta od 5,10 do 25.11.1995. ■
Dodalki m dekoracija razstave so steklenice 7. nagrajenimi vini sort, za katero vinarji pravno, da jc dobila ime ki so ga j. dali francoski vojaki Mcibon"-5i-p n. Kakorkoli že, del arhivskega zaslužka v naravi smo poskusili tudi arhivar^ na letošnjem arhivskem zborovanju na Pluju.
Tudi na Ptuju so igrali tenis 1924-1994
Zgodovinski arhiv Ptuj je « ".odelovanju s Teniškim klubim Ptuj pripravil rar-stavo katere avtorica jc bila rrhivistka Tjaša Mrgole-Jukič. Posvečena je bila 70. obletnici organiziranega icnisa na Ptuju. Avtorica jc razstavo odprla na dan ustanevitve Slovenskega tenis kluha na Ptuju 21. novembra 1924, čcprav so to Športno z«rst gojili na Ptuju Se prej. Poleg izbianih arhivskih dokumentov, ki jib jt predstavila v foto-graiijab al fotografiji, jc avtorica vključila v koncept tudi muzejske- eksponate ^»rtna oblačila ad ¡9. stoletja do danes. Zvočne kuliso na razstavi jc dajal značilen zvok odbijajoče se žogice. Na tcicvj7jji pa so
si obiskovalci lahko oghdali Filmski tednik iz lela 1542, ki je prikazoval teniško igro. Film je prispeval filmski arhiv Arhiva RcDUbiikc Slovenije. Razstava je bila odprta od 25. aprila do 21.' maja '99*5 v razstavišču nr, gradu
Ob razstavi jc izšla tudi brošura z istim naslovom, v kateri jc avtorica Tjasa Mrgole-Jukič na kratko predstavila kratko zgodovino tenisa, nalo pa v radaljcvanju zgodovinski ra/voj Icnisa m Ptuju
Dijaški dorr ■ moj drugi dom
Petindevetdeseti obletnici dijaškega d«ma v Ptuju jc b'la posvečena druga razstava, ki jo jc pripravil ar biv v sodelovanju ?. dijaškim domom. Avtorja sta Dila Tjaša Mrgole Jukič in Brane Oblak. V pestre zasnovan ainbicntni osnutek so hili vključeni arhivski dokumenti, ki so izpričevali 7godcvipski razvoj in pedagoško tlelo. Vse jkupej pa jc bilo popestreno še s predmeti vsakdanje rabe, učnimi pripomočki. D"msk<> življenje in u'rip današnjega časa so pripravili gojenci doma kar sami Ob olvorit«i. 19. oklobra 1995. jc ia kulturni piagram poskrbel nekdanji gojence, igralce Zlalko Šugman Razstava jc bila odprta na ptujskem gradu do 19. novembra.
Marija Hernja-Masten
fVORNICA KOŽA FRANJO VVOSCHNAGG I SINOVI D.D.
sk1.AD1STA1. BEOr.nAD WIEN fltOAPLST
'p jtva 11 K'F m (ti hivti
J.flmeljijnrt i70&
A.riCCnaf Edticn Telefon-¿oilanjl.
ŠOŠTANJ. lu. IV. MVi. fc
Glava dokumenta s podobo "Tvornice koža Franjo Woschnag6 i sinovi d,d," v Šoštanju, 10. IV. 1935 Zgodovinski arhiv i1 Celju, Tovarna usnja Ša.flanj