YU ISSN 0022/9295 18. OKTOBRA 1982 LETNIK XXII ŠT. 7
8 CENA 8 DIN
\
PRIZNANJA GB DNEVU UNIVERZE
Svet Univerze v Mariboru je na-seji 10. septembra 1980 na pobudo visokošolskih organizacij in upoštevaje poseben pravilnik sklenil, da se podelijo priznanja univerze naslednjim organizacijam in posameznikom, ki so posebej veliko prispevali k razvoju in družbenemu ugledu naše univerze.
Svečano listino, ki jo svet univerze podeljuje organizacijam s posebnimi zaslugami za družbeno gospodarski in kulturni razvoj ter z izjemno razvitim sodelovanjem z visokim šolstvom, prejmejo:
HP KOLINSKA v Ljubljani,
ker že 75 let predstavlja nepogrešljiv člen v prehrambeni verigi Slovenije in Jugoslavije;
ker ob razumnem in ekonomsko upravičenem vključevanju tujega znanja, skrbi tudi za lastne razvojne rešitve, ki upoštevajo specifiko naše surovinske osnove;
ker na široko odpira vrata za sodelovanje visokega šolstva, posebej tesno pa se tako na izobraževalnem kot na raziskovalnem področju povezuje z Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju.
SOZD MARIBORSKA TEK-STILNA TOVARNA v Mariboru,
ker je eden od najstarejših simbolov industrijskega in delavskega Maribora;
ker je odig^la zelo vidno vlogo pri snovanju mladega univerzitetnega središča;
ker je posebej odločilno vplivala na razvoj študija in raziskav tekstilne tehnologije;
ker je primer plodnega povezovanja z visokošolskimi in raziskovalnimi organizacijami in s tem vsestranskega upoštevanja domačega znanja in izkušenj.
Študentski servis Maribor,
ker od same ustanovitve višjih šol v Mariboru pomembno prispeva k reševanju materialnih težav študentov;
ker danes s skoraj 5000 člani, večini študentov in mnogim dijakom zagotavlja, razen nepogrešljivega dodatnega vira sredstev za preživljanje, tudi stalno vez s svetom dela, kar
je velikega poklicno-usmerje-valnega pomena;
ker s smotrnim usmerjanjem ostanka dohodka pomembno podpira kulturno in tehniško ustvarjalnost mladih v Mariboru.
DO ŽELEZARNA RAVNE v Ravnah na Koroškem,
ker je trdna opora neprekinjenega gospodarskega in družbenega razvoja Koroške;
ker je z naprednimi tehnološkimi koncepti sprožila ali podprla odločilne premike v mnogih tehniških strokah;
ker se je tako na izobraževalnem kot na raziskovalnem področju ustvarjalno povezala z Visoko tehniško šolo in z Univerzo v Mariboru ter na ta način veliko prispevala k njuni družbeni uveljavitvi.
Priznanja univerze za izjemne dosežke na vzgojnoizobra-ževalnem, raziskovalnem, kul-turno-umetniškem in organizacijskem področju, ki so pripomogli h kvalitetnemu razvoju univerze in njenemu večjemu družbenemu ugledu, prejmejo:
ZLATO PLAKETO UNIVERZE:
DARIN HASL,
za pomemben delež, ki ga je kot učitelj prispeval k razvdju mariborskega visokega šolstva od njegovih začetkov dalje, še posebej pa za organizacijske zasluge, ki si jih je pridobil kot tajnik Visoke tehniške šole in kot glavni tajnik Univerze.
Dr. DANIMIR KERIN,
ob njegovi 60-letnici za priznano pedagoško in raziskovalno plodovitost in veljavo v pomembnih mednarodnih strokovnih institucijah, v katerih je vedno dostojno zastopal mlado mariborsko univerzo in Višjo agronomsko šolo, na kateri deluje od njene ustanovitve.
IVAN LESNIK,
za odločilno vlogo, ki jo je odigral pri povezovanju slovenskega elektrogospodarstva z Visoko tehniško šolo, kar je povezano z njegovo visoko strokovnostjo in zavzetostjo, s katero se je posvečal funkciji predsednika sveta visokošol-' ske temeljne organizacije.
Dr. MIRO MASTNAK,
za zasluge pri razvoju višje pravne šole, ki jo je vodil kot dekan ter za mnoge vestno opravljene zadolžitve, ki so pomembno pripomogle k širši družbeni uveljavitvi univerze, še posebej njenega marksističnega centra.
Dr. MILAN NOVAK,
ob 60-letnici, za splošno priznano vodilno vbgo, ki jo ima pri razvoju slovenskega kmetijskega strojništva, kar pomembno prispeva k veljavi Višje agronomske šole in mariborske univerze kot celote.
Dr. PAVLE ŠMARČAN,
za odločilen delež pri razvoju študija strojništva na Visoki tehniški šoli, ob tem pa za uspešno uveljavljanje znan-stveno-tehniške misli v praksi, posebej z uvajanjem NC-teh-nologije.
MARA ŽLEBNIK,
ob 60-letnici za privrženost in vselej tudi konkretno podporo in sodelovanje pri razvoju mariborskega visokega šolstva ter za zavzeto opravljanje funkcije predsednika sveta Visoke ekonomsko-ko-mercialne šole.
SREBRNO PLAKETO UNIVERZE:
FRANCE FORSTNERIČ,
za več kot dvajsetletno konstruktivno in izjemno kvalitetno novinarsko spremljanje razvoja visokega šolstva v Mariboru, ki pomeni tudi viden delež k njegovi vsestranski družbeni uveljavitvi.
Dr. LEO GUSEL,
za bistven prispevek k razvoju študija ob delu in k samoupravni organiziranosti tega študija na Visoki ekonomsko-komercialni šoli, ki je kot model uporabljen pri ekonomskem študiju širom Jugoslavije.
FRANJO JAKHEL,
ob njegovi 70-letnici za nesebično pedagoško delo, ki ga je sklenil na Pedagoški akademiji, kjer je zasnoval in skozi dvajset let vodil usposabljanje predmetnih učiteljev fizike ter pri tem posebej obogatil njihova didaktična znanja.
STANE JURGEC,
za zaneseno in umetniško visoko kvalitetno vodenje akademskega pevskega zbora mariborske univerze, ki je predvsem po njegovi zaslugi •dosegel vidna umetniška priznanja doma , in v tujini, ob tem pa nedeljeno popularnost pri širokem krogu ljubiteljev lepega petja.
MILAN KABAJ
za bogato strokovno in organizacijsko delo na telesno-kulturnem področju, ki se mu je predajal s partizansko vnemo in ki je skozi dve desetletji zapustilo vidno sled v odnosu do športa na Univerzi v Mariboru, česar se še posebej zavedamo ob njegovi 60-letnici.
RAJKO KLADNIK,
ob njegovi 60-letnici za popolno privrženost pedagoškemu delu, ki jo je potrjeval na Pedagoški akademiji od njene ustanovitve dalje, razen tega pa še v mnogih strokovnih in drugih organizacijah na področju vzgoje in izobraževanja.
Mag. JOŽE LEP,
za njegovo izjemno kvalitetno pedagoško delo in za velike zasluge pri organizaciji študija ob delu na Visoki tehniški šoli, ki ga vodi že celo desetletje, kar je obenem čas najintenziv-nejšega razvoja te izobraževalne oblike, preko katere se vzpostavljajo najneposrednejše vezi z združenim delom.
Mag. BRANIMIR LORENČIČ,
za njegove dolgoletne zasluge na pedagoškem, samoupravnem in družbeno-politič-nem delu, pri čemer je še posebej vidno prizadevanje za uveljavitev modernih vzgojno-izobraževalnih konceptov na Visoki šoli za organizacijo dela ter za povezovanje te šole z univerzo in družbenim okoljem.
AVGUST MAJERIČ,
za nadpovprečen prispevek na področju politekonomske-ga izobraževanja v najrazličnejših oblikah usposabljanja naših gospodarskih kadrov ter za zavzeto in visoko cenjeno družbenopolitično aktivnost na univerzi ter v Mariboru.
SONJA MARIČ,
za zasluge pri vzorni in visoko strokovni ureditvi knjižnice in medioteke Pedagoške akademije ter za dolgoletno zelo zavzeto delo v družbenopolitičnih in samoupravnih organih Pedagoške akademije in Univerze, ki je nadaljevanje njene skojevske predanosti iz NOB.
STANE MURKOVIČ,
za veliko prizadevnost pri organizaciji in delovanju centra za študij ob delu v Postojni, ki je za primorsko-notranj-sko regijo pomenil veliko družbeno pridobitev in s pomočjo katerega so Višja pravna šola, Visoka tehniška šola in Višja agronomska šola uspešno posegle v družbeno-gospodarski razvoj tudi tega dela Slovenije.
SREČKO PIRTOVŠEK
za večletno uspešno redakcijsko delo pri študentskem listu Katedra, posebej pa za odmevno vodenje študentskih oddaj na Radiu Maribor.
^SLAVICA RAVNIK,
za njeno dolgoletno zavzeto in izjemno strokovno vodenje dispanzerja za zdravstveno varstvo študentov, ki je v tem času postal pomembna in nepogrešljiva sestavina univerze, deležna polnega zaupanja študentov kot tudi visokošolskih delavcev.
BRONASTO PLAKETO UNIVERZE
za požrtvovalno in uspešno družbeno politično ter samoupravno aktivnost ter za vestno izpolnjevanje študijskih obveznosti prejmejo:
ALENKA ČRNKO STANISLAV ČUIČ VLADO DENAC MIRJAN PELAN IVAN PLEVNIK LIDIJA POLUTNIK.
ZLATI ZNAK UNIVERZE,
s katerim nagrajujemo najboljše študente naše univerze, so si letos zaslužili:
JURE AHAČIČ BRANKA ČAGRAN LIDIJA FERFOLJA MARJAN LEP MIRJANA POCAJT
DANICA SKUBIC ANDREJ ŠEMRL TATJANA VVELZER ANA ZAJEC.
Nekateri posamezniki, ki jim je Svet Univerze v Mariboru na pobudo visokošolskih organizacij v preteklih letih podelil priznanja univerze, se slovesnosti podelitve zaradi zadrža-. nosti niso mogli udeležiti. Zato bi izkoristili današnjo proslavo in podelili
ZLATO PLAKETO UNIVERZE JOŽETU GLOBAČNIKU
za veliko zavzetost pri ustanavljanju Višje agronomske šole v Mariboru ter njeno odpiranje navzven; za njegovo aktivno delovanje v organih upravljanja Višje agronomske šole v Mariboru.
BRONASTO PLAKETO UNIVERZE SREČKU KOSOVELU
za razvoj in krepitev študentske organizacije kot druž-‘ benopolitične organizacije ter študentskih društev; za dosledna prizadevanja pri uveljavljanju študenta kot subjekta vzgojno-izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega dela; za pomembne dosežke pri uveljavljanju procesa samoupravnega odločanja.
in ANOELKU ČAKARUNU
za razvoj in krepitev študentske organizacije kot družbenopolitične organizacije ter študentskih društev; za aktivno delo v organih osnovne organizacije zveze socialistične mladine Slovenije in samoupravnih organih šole kakor tudi Univerze v Mariboru; za dosledno prizadevanje pri uveljavljanju študenta kot subjekta vzgojno izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega dela; za pomembne dosežke pri uveljavljanju procesa samoupravnega odločanja.
ZLATI ZNAK UNIVERZE
kot priznanje za izjemni študijski uspeh na visoki tehniški šoli v Mariboru in družbenopolitično ter samoupravno aktivnost
ZVONKU ERJAVCU MIRU MILANOVIČU.
Časopis univerzitetne sodobnosti Katedra. Naslov uredništva: Ob parku 5, 62000 Maribor, tel. 22004. St evilkažiro računa: 51800-678-81846. Izdaja Univerzitetna konferenca ZSMS v Mariboru. Uredništvo: Zvone Dorič (v. d. glavni urednik), Viktor Jovanovič (odgovorni urednik), Srečko Pirtovšek (visoko šolstvo), Lucijan Vihar (kultura), Gorazd Zupan (v. d. teorija), Jasmina Vidmar in Aleš Razpet (v. d. informacije), Elvira Kostič (V. d. likovnost), Marjan Hani (tehnični urednik). Sodelavci: mag. Ivan Justin, Zinka Kolarič, Andrej Fištravec. Distributer: Vasja Eigner. Izdajateljski svet: Tomaž Kšela. (predsednik), Zinka Kolarič, (podpredsednik), Mirko Križman, Miroslava Geč-Korošec, Boris Sovič, Mik Rebernik, Slavko Gerič, Alfonz Gramc, Jam Saler, Franc Ftožgan, Vili Vuk, Mirč Pestiček, Magan Rožman, Alenka Vindiš.
Katedra izhaja ob podpori UK ZSMS Maribor, Kulturne skupnosti Ljubljana, Kulturne skupnosti Slovenije, Raziskovalne skupnosti Slovenije, Izobraževalne skupnosti Slovenije in Zveze skupnosti za zaposlovanje. Tisk: CGP Večer, Tržaška 14, Maribor.
Cena izvoda: 8 dinarjev. Nenaročenih slik in tekstov ne vračamo. Uradne ure: vsak dan od 12.00 do 13.00, za kulturo vsak četrtek od 16.00 do 17.00. Sestanki uredništva: vsak ponedeljek ob 13.00. Oproščeno temeljnega davka na promet po sklepu 421-1/70 z dne 22. 1. 1973.
aktivne kulturno umetniške skupine in sekcije, ki delujejo na univerzah.
Predstava je bila odlično pripravljena in je zato v celoti uspela.
Takšna bo najbrž tudi letošnja v oktobru, kar naj bi postalo tradicija.
K uspehom lanskega šolskega leta seveda prištejemo že omenjeni predstavi Tespisovega voza, »Macbeth« in »Mrtvec pride po ljubico«. Spomladi je izšla odlična in angažirana plošča Lačnih Franzov »Adijo pamet«. K uspehom lanske sezone pa lahko prištejemo tudi koncert »Za glasbeni klub«, kjer so se predstavili vsi pomembnejši mariborski rockerji.
Ustvarjalnost je torej v ozračju, toda vprašanje je, ali bo tako tudi ostalo. Nerešeni prostorski in organizacijski problemi pahnejo ustvarjalne mlade ljudi največkrat v malodušje. Tako propadajo ena za drugo glasbene skupine, mladinska
§ledališča itd. Železo je treba kovati okler je še vroče in nikomur ne sme biti vseeno kakšno je stanje na področju mladinske kulture v Mariboru. Imamo MK ZSMS, univerzitetno konferenco občanske konference ZSMS in Klub mladih, žal
pa tudi še vse preveč slabe povezanosti, slabe organiziranosti in usklajenosti v sredinah, ki so najbolj odgovorne za to, da bi voz, ki sedaj še počasi napreduje, enakomerno in utečeno krenil naprej.
LUCIJAN VIHAR
ČEZ POLETJE JE VSE ZASPALO
lilni konferenci OK ZSMS Rotovž, še ni bil pgdpisan samoupravni sporazum, čeprav ga je MK ZSMS pripravila in razposlala. Preostane nam torej samo čakanje.
Lam so ljudje odgovorni za področje kulturne dejavnosti ugotovili,
se je splačalo umreti«. Predstava je zaradi režiserjeve predimenzionirane režijske ambicioznosti in popolnega nepoznavanja medvojne in povojne problematike, zgrešila smisel takih amaterskih predstav.
Katedra je o vseh študentskih in srednješolskih odrskih dosežkih
redno objavljala kritike in pri tem skoraj po pravilu naletela na odpor v stilu »Vi niste pristojni soditi o naši igri«. Na Katedri mislimo drugače. Smo pristojni soditi in bomo tudi v bodoče nepristransko in pogumno pisal* kritike o -vsem, kar se bo v našem mestu dogajalo. Odlo6li
smo se, da bomo v bodoče skušali o vsaki kulturni prireditvi napisati tudi naše mnenje o tem.
Priznati moramo, da se v našem mestu kljub vsem znanim in neznanim problemom vendarle nekaj premika na področju mladinske
kulturne dejavnosti. Res je, da so ti premiki za nepozornega opazovalca mnogokrat komaj opazni, toda sezona 81/82 nas je vendarle prepričalo o pozitivnih premikih v tej smeri. Lansko šolsko leto se je začelo s prireditvijo »Pozdrav brucem«, kjer so se predstavile vse
Ideja o glasbenem klubu, ki bi združeval glasbene želje mladih in odločilno pripomogel k nadaljnjemu razvoju rock, jazz in akustične glasbe v Mariboru je bila gotovo dobro zamišljena. Porodila se je s koncertom »Za glasbeni klub«, ki je bil maja lam na Rotovškem trgu. Od takrat dalje pa se stvar ni premamila niti za ped. Najti bi bilo treba ustrezen prostor, malo dvorano nekje v Lentu, kjer bi se prireditve l»hKQ Izvajale. Za to je bila zadolžena mestna konferenca ZSMS. Kakorkoli že, prostora kjer naj bi deloval Glasbeni klub še sedaj ne najdemo niti na papirju, niti nihče ne ve, kje naj bk to približno bilo. Organizatorji рћ pripravljajo že naslednji dobrodelni koncert za Glasbeni klub, kfbo predvidoma v sredini novembra.
FVav tako kot Glasbeni klub pa deluje "Mladinski kulturni center«, ki naj bi združeval vse dejavnosti mladih v Mariboru. Lam je bila stvar že tako daleč, da so organizatorji razmišljali o p>odpisu samoupravnega sporazuma in o začetku del; očitno pa se je zataknilo samo pri samoupravnih sporazumih. Nevenka Grgič, predsednica MK ZSMS , je povedala, da na programski vo-
da kino program mariborskih kinematografov, kvalitetno ne
ustreza meram, željam in potrebam mesta, ki je ne nazadnje tudi univerzitetno. Direktor KPM je jezno protestiral, ko je članek v Katedri napadel neodgovorno politiko, ki jo vodi KPM. Nekaj tednov kasneje pa je na sestanku SZDL vendarle obljubil, da se bo program kinematografov v Mariboru izboljšal. Ostalo je seveda samo pri obljubah. Kulturno uredništvo Katedre namerava intenzivno spremljati, komentirati in se vključevati v programsko politiko KPM. Spremljati nameravamo tudi program filmske scene, ki je prav lansko sezono potrdila, da ta program nezadržno drsi v komercializacijo brez jasne zasnove in politike.
Lansko leto je dilo gotovo tudi eno od najuspešnejših za študentske in srednješolske odre. Na sam vrh moramo postaviti »Tespisov voz«, ki je z odličnima predstavama "Madpeth« in -Mrtvec pride jx> ljubico« dosegel in • marsikje celo presegel profesionalno gledališče. Bile pa so žal tudi predstave, kjer so ustvarjalci precenjevali svoje zmožnosti. Ena takih je bila predstava na gimnaziji Miloša Zidanška »Za to
2
^ • m л
•••v
'5»-
GENESIS POD OGNJEM LUCI
PhHI Collins poje. bobna vodi Genesia stoj' med koncertom čislo spredaj, najbolj je upadljiv, močan, vpliven, izjemno nadzoruje svoja dejanja v dobro komunikacije z ljuckni v dvorani, skromen in preprost mož je ... Vse to in še nekaj dobrih lastnosti bi mu lahko dodal, . ki so vplivale na to, da sem odločil nameniti nekaj energije, ki je vodila v srečanje s Phillom pred mikrofonom. Skoraj osem let je tega kar sva se s Collinsom prvič srečala (po koncertu v londonskem gledališču Rainbow), toda takrat je bi la zgodba drugačna Genesis so bili drugačni, vendar s svojo glasbo prav tako močni, vendar v drugačnem roc-kerskem, ustvarjalno mnogo bolj zdravem okolju. Spomnil sem se, da je pogovor s Phillom, zvezdo takšnega formata pravzaprav prvi po sedmih letih, vse od časov, ko je po naših odrih hodil Frank Zappa
»Veličastno je vse skupaj, še 'redno. Počutim se zelo pozitivno, dober občutek je to. Mislim da so danes Genesis v svoji najboljši formi, najboljši čas zasedbe Genesis v vseh letih njenega dela. Naš zadnji album je tudi naše najbolj popolno delo. Če moram govoriti o svojem samostojnem albumu »Face Value*, naj povem, da me spremlja prav tako dober občutek. Čustveno sem zelo blizu tistemu, kar počnem vjjlasbi na svojem solo albumu. Zmeraj sem počel veliko različnih stvari, zmeraj je obstajal ansambel. Ljudem je manj znano'moje delo ria področju prodrcentstva. Delal sem na primer za Johna Martyna, sem producent njegovega novega albuma. Veliko različnih stvari je torej, poskušal sem pač najti čas za eno in drugo področje dela. In kljub vsemu v skupini ne prihaja do nesporazumov. Člani zasedbe Genesis imamo
PHIL COLLINS
Zadnja evropska turneja zasedbe Genesia Hotel Hilton, Munchen, okoli kosila, nekaj zares lepo oblečenih ljudi naokoli, nekaj Arabcev v belem. Fhill Collins, ki ga že precej dolgo ni bilo na evropski turneji.
»Res je, v Evropi že dolgo nismo nastopali. Zadnjič smo zaigrali tukaj leta 1978. FVavzaprav imamo še vedno velik problem, nikoli ne po: tujemo v vse tiste države, kamor bi hoteli. Z glasbo vsakega albuma, ki
nko, včasih igramo tudi v Evropi. Zelo dolgo nismo nastopili v Veliki Britaniji, zato smo se odtočili, da bomo izvedli ob izidu plošče -Abacab- obsežno turnejo po domovini. Resnično nočemo potrošiti vsega prostega časa zato, da potujemo,
da nastopamo. Odločili smo se pač,
da neka časa ne bomo nastopali v Evropi. Tale turneja bo dolga kak
mesec in pol.*
— Genesis na začetku osem-
vsak svojo kanero, veliko pišemo, komponiramo, smo zelo delavni in nemogoče je, da vse te skladbe, izdelki pridejo v javnost samo z zasedbo Genesis. Tako moramo imeti vsak svoja izhodišča in načine, kako vso to glasbo predstaviti ljudem. Seveda je najlaže s solo albumi. Odločitve o tem, kaj bo kdo v zasedbi počel (nam) ne prinašajo težav. Pri nekaterih zasedbah v rocku se namreč prav tu začenjajo teža-
№ Rockerski navdušena v Jugo-stavi niso imefi priložnosti srečati zasedbe Genesis v živo v domačem окођи. Lahko bi rekel, da jo poznajo bo$e po njenem delu, jninu№ dni na atoumti iz prve polovice sedemdesetih let, po imageu, Id ga je nenehno
■ ■■n < ^	mi	S	,	■	I	n	I
predstavlja! reier vjaonet, po scenski podobi predstave iz preteklosti Genesis. Kakšni so na odru Genesis danes?
•Zmeraj smo ustvarjali zelo lirično, ezualrto glasbo. Včasih je ta
glasba tako močna, da lahko iz nje izluščiš različne podobe. V starih časih, mislim na obdotre albuma »The Lamb Lies Down On Broad-way«, smo poskušali glasbo prenesti v vizualno obliko s pomočjo fotografije, projiciranih diapozitivov. Ko je bilo to obdobje mimo, je prišlo do trenutka, ki je zmeraj prisoten v našem delu. Ko je ena stvar napravljena, se v nadaljnjem razvoju stvari hitro spreminjajo in seveda postajajo drugačne. Nikoli ničesar ne [»navijamo. V naslednjem obdobju smo začeli vključevati v predstavo posebej popravljene risane filme. Kasnejše obdobje kaže našo usmeritev bolj na področje odrske razsvetljave, torej »light show«, preprosti učinki z reflektorji, laserski učinki... Vse to torej namesto že prej uporabljenih fotografskih vizij. Leta 1978, ko smo bili zadnjič tukaj, smo imeli na odru velika zrcala, ki so omogočala gibanje svetlobe po odru. Sedaj smo stvar še bolj poenostavili in sicer v takšni meri, da imamo na odru pravzaprav samo luči. Sami smo oblikovali nov način odrske razsvetljave v sodelovanju z družbo Shovvco. To je znana ameriška družba, ki dela na področju odrske razsvetljave in ozvočenja, sedež pa ima v Dallasu, Nov sistem razsvetljave je premičen, kontrolira in usmerja ga računalnik. Deluje tako, da se na primer petdeset reflektorjev v eni vrsti premika vzporedno, v radiusu 36°, vsi hkrati. Barvo žarka lahko spreminjajo v desetinki sekunde, to pa je velika pridobitev v odnosu na znano »počasno* osvetljevanje različnih barvnih reflektorjev, ki smo ga deležni na običajnih rockerskih predstavah. Če imaš na primer v vrsti sto reflektorjev, jih razdeliš med štiri barve, uporabiš torej petindvajset reflektorjev za vsako barvo. Se imaš sto novo oblikovanih reflektorjev, kakršne imamo mi, imaš možnost uporabiti vseh’ sto v eni barvi in v naslednjem trenutku se vsi skupaj prižgati v drugi barvi. Ta nova oblika razsvetljave bo dobrodošla v televizijskih studiih in v vsakem gledališču. Genesis so prva skupina, k ki je začela ta način upxrabljati preprosto zato, ker je sodeloval v procesu njegovega nastajanja V tem trenutku smo zelo veseli, ker lahko ponudimo ob glasbi nekaj povsem novega Zagotovo je to nekaj takšnega, kar vidiš in ne moreš takoj razumeti, kaj se dogaja na odru, stvari ne poznaš, ker je nikoli prej nisi videl. Še vedno pa je pri tem načinu odrske predstavitve zasedbe Genesis prisotna težnja le po vizualnem dodejanju, oplemenitenju počutja, ki ga nosijo v sebi skladbe programa Glasba ostaja prva*.
Prav nič bleščečih oblači na odru!
»Nič modnih, bleščečih oblačit na odru. Pravzaprav sem nekaj dni pred turnejo šel kupit nekaj navadnih majic brez napisov in vzorcev. Mike nosi na odru jeans. Spominjam se preteklosti, ko so bili Genesis odeti v belo. Bela barva namreč lepo učinkuje v sevu različnih barvnih luči. Toda ljudje so to našo potezo sprejeli kakor nekakšen kozmičen, neresničen, morda religiozno obarvan način koncertne predstave. Mislim, da je pri Carlosu Santoni tak način oblačenja upravičen, dobil je veličasten izgled, prav tako je zelo lepo učinkovala bela pojava Johna McLaughlina. Stvar torej gre skupaj, oba sta namreč v tistem času igrala glasbo s spiritualnim priokusom. To pa nikakor ni naš portret. Veliko ljudi ima še vedno napačno predstavo o naši glasbi, da smo vključeni v nekak »težko kozmični« način, nekako tako, kot to počnejo Pink Floyd, Yes ... Smo zelo preprosti, delamo, pišemo pesmi, kratke piesmi, dolge pesmi, velike pesmi, male pesmi, vsakovrstne pesmi.*
Med koncerti, ki sem jih slišal v zadnjih nekaj letih je bil ta eden najbolj brezkompromisnih (rocker-sko okolje), čistih, brez posebnih posiljevanj ljudi v dvorani (vključno z dajmo vsi ploskat), zelo okusna predstava, v kateri ni bilo napake. Vse skupaj je teklo brezhibno, kakor da je pred teboj filmska projekcija, njena končna pxxfoba po vseh mogočih montažah, zvočnih (izjemno dobro ozvočenje, v olimpijski dvorani bi bila to prava šola za izbrano tehnično ekip», ki sta jo prav v tej dvorani uprrabila Stevie VVonder in Bob Dylan), slikovnih, tekstovnih ... Kljub vsej tehnični dovršenosti p» so Genesis uspieli ohraniti življenjskost, svežino glasbe (Phill Collins-bobni, vokal, Čhe-ster Thompson-ex Frank Zappa, bobni, Mike Rutherford-bas, kitara, Darryl Steurmer-kitara, bas, Толу Banks-klaviature). Nenehno je bila prisotna preprostost, sprontanost, na nek način skromnost članov skupine, ki je le igrala Ni bilo siljenja »imagea* (velikokrat nikakršnega) tistim p»d odrom, ki je sicer v rockerskih predstavah prisotna skoraj, na vsakem koraku: nespnsobnost v temeljnem glasbenem komunicira rju z množico, dodajanje slabih štosov v verbalnem komuniciranju in močan poudarek (rekli bi mu preprosto mašilo) na vidnih učinkih, p»sebnih scenskih dodatkih, rekvizitih, da o nekontroliranem zvoku v dvorani (onesnaženje zvoka) ne izgubljamo besed. Vsega tega v predstavi GENESIS ni bilo. FViso-ten je bil ustvarjalen pristop k roc-kerski predstavi in prava osemdeseta leta, to pe je danes redkost.
BRANE RONČEL
THEVVHO DOKONČNO PRED RAZDOROM?
Razpjada ena rejstarejših in najboljših angleških rock skuprn The Who. Pete Tovvnshend je izjavil: »Ne prenašamo se več niti fizično niti glasbeno. Posneli bomo še eno ploščo in igrali na nek^ koncertih*. Njihov manager pa je pwvedal, da bodo priredili veliko p»slovilno turnejo leta 1983.
Tokvnshendjebil zaWhoto, kar sta bila tandema Lennon-McCar-tney in Jagger-Richard za Beatles in Rolling Stones — kreativna gonilna sila. On je namreč naprsal vso glasbo in tekste, razen nekaj Entvn st lovih skladb. Ostali, (tudi Townshend), so svoje glasbene ideje, ki niso spadale v okvir Who koncepta, izdajali v obliki solo al-bumov.
Tovvnshend izhaja iz glasbene družine. Vsi, od staršev do bratov, so igrali pri različnih glasbenih skuprnah. O svojem očetu Clif-fordu, ki je igral saksofon v RAF Dance Orchestra in pjozneje v lastnih Squardronaires, je Pete nekoč izjavil: »Boljši je od mene. Nikoli se ne bom spiosoben meriti z njim*.
Tovvnshend je bil sošolec Dal-treya in Entwistla, s katerima je igral v Detoursih (ki jih je 1963 ustanovil Daltrey). V Detoursih je najprej igral ritem kitaro in banjo, ko pa je takratni pevec Colin Davvson pustil pretje (po stalnih prepr nh z Daltreyem) in je Dattrey presedla) s solo kitare na mesto pevca, je Ftete prevzel solo kitaro.
V začetku so menda preigravali Shadowse, Beatlese, blues, kopu rali pa so tudi John nyaKidda and the Pirates-e. Kmalu so spremenili ime vThe Who, vendar so se na predlog publicista Peta Meadona preimenovali v High Numbers. S tem imenom so pesneli prvi single l’m the Face/Zoot Suit. Avtor obeh skladb je bil Meadon. On jih je tudi oblekel v modna oblatila Medtem p>a sta Stamp in Labert, ki sta delala kot filmska asistenta, iskala za film. Lambert je odkril Numbers v Railway Tavern, bil navdušen nad njimi, teden dni kasneje je bila podpisana pogodba
No, v Railway Tavern je Town-shend prvič razbil kitaro na odru. Fb nesreči je med skokom z kitaro zadel v nizek strop; nato pia je jeJten, ker ni nihče iz publike reagiral, demonstrativno razbil kitaro do konca, da bi vsi iz občinstva videli kaj se je zgodilo. Kmalu je razbijale kitar in podiranje bobnov postalo regularen del The Whoshowa
Neke noti 1964. leta se je na koncertu skuprine High Numbers Oldfield Hotelu povzpel na oder ne preveč trezen fant po imenu Keith Moon in jih izzval, naj igrajo z njim. V tem času je K. Moon igral v Beachcombers, nekakšni variaciji Beach Boysov. Po tej improvizirani »avdiciji- v Oldfield Hotelu se je pridružil High Num-bersom. Prvi instrument, ki ga je Keith igral v mladosti (pri Sea Cadets) pa je bila trobenta High Numbers so se kmal u spot preimenovali v The Who in posneli drugi single — I cant Ex-plain, zatem ри še album My Generation. Nato sledijo ostali albumi (A Ouick One, The Who Seli Out, Tommy, Who's Next, Ctaackophenia, Who By Numbers, Who Are You, Face Dances) in single Dlošče.
R. Daltrey je bil v začetku najbolj problematična osebnost v skup*™ (pozneje ga ie prehitel Moon s pijančevanjem). Rad se je bahal z (nepreverjenimi) zvezami s podzemljem in nasploh je bilo njegovo vedenje tako agresivno, da so ga ostali Who-ii 1965 Jela vrgli iz skupine. Po treh dneh, ko se je malo umiril, so ga vzeli nazaj v skup* no, vendar se s Town-shendom po tistem nikoli nista preveč marala Daltrey je posnel nekaj solo albumov — Daltrey
(1973), Ride A Rock Horse (1975), One Of The Boys (1977) in igral v Russellovih f ilmih Tommy ter Lisztomania, razen tega piašev Mc Vičarju.
j.i_....oiie, z vzdevkom Qx (kot
oznaka za umirjenega in zanesljivega) je prav tako iz glasbene družine (oče je igral trobento, mama klavir). Sam igra klavir od devetega leta z dvanajstimi pa je študiral francoski rog in trobento, tara) ie v pihalni skupini Middlesex Chooll's Orchestra Z enajstimi leti je prvič javno nastopiil, ko Je igral drugo trobento v Hendon Tovvn Hall. Razen tega je igral v več Jazz zasedbah. Pred igranjem v Detoursih je igral s Peteom še v šolskem Dixieland Jazz bandu; Pete banjo, John trobento. Pozneje, s petnajstimi leti, sta še enkrat igrala skupaj v neki drugi skupini, kjer je Entvvistle že igral bas (ki si gaje sam izdelal), Pete pa kitaro. Po razpadu sta se pndužila Daltrevovim Detoursom.
197l je John izdaTprtf solo album Smamsh Your Head Against The Wall, 1972 VVhištle Ryfimes, 1973 pa Rigor Mortis Sets In. 1975 je p»snel še četrto solo pdoščo Mad Dog in ustanovil svojo skup* no OxOn The Road. 1977Je produciral pdoščo za cerkveni zbor.
Keith Moon, eden najboljših bobnarjev rocka, je bil v šoli zelo dober, p»sebej piri fiziki in kemiji. Postati je hotel celo znanstvenik. Ko je pastil šolo, je do sedemnajstega leta menjal triindvajset služb. Posebno dober je bil v intervjujih, kot je sam izjavil. Posnel je en solo album — Two Sides Of The Moon (1977), igral pa, razen v Who filmih, še v Thatll Be The Day in Stardust, 1973 pa je px>-snel še dvotedensko serijo za Radio One.
7. septembra 1977 ga je zaročenka Annette Walter-Lax našla mrtvega v njegovem apartmaju. Prejšnji večer so imeli zabavo px>-svečeno filmu B. НоПу Story, ki stajo organizirala Fhul in Linda McCartney v Pepiptermint Parku v London's Cavant Gardenu. Ob sedmih zjutraj je vzel Heminevrin tablete, ki jih je sicer imel predpisane proti svoji kronični nespečnosti, vendar jih je trikratno dozo. Who Are You (1978) je zadnji Who album s K. Mo-onom. Zamenjal ga je Кеппу Jones, stari pirijatelj skupjine, ki je poo Peteovih besedah bil edina možna zamenjava. Кеппу je prej igral v Small Facesih, katerih soustanovitelj je bil, p»snel je solo single Brovvnove Ready Or Not, sodeloval pa je še na Rolling Stones singlu lt's Only Rock 'n' Roli. Po razpadu Small Facesov je hotel pustiti bobnanje. Takrat pa je umrl Moon.
Tovvnshend je že na drugi plošči A Ouick One začel eksperimentirati z obsežnejšimi skladbami, tudi The Who Seli Out ima »mini орзего« Real, kulminacija vsega pa je prva rock opiera Tommy, (maj 1969).Tejjep»zneje sledila Ouadrophenia.
Opiera Tommy je bila posvečena indijskemu mistiku Meher Babi, ki je zelo vplival na Town-shenda. Babinov vpiliv je bil trajnejši, kot pa navdušenje Beatlov ali Stone sov nad Maharishijem Aprila 1972 je na Babinovem romanju obiskal Indijo. Isto leto je izdal prvi solo album Who Game First, ki je bil posvečen Babi.
Bil je tudi ključna oseba pri Claptonovi rehabilitaciji zaradi droge in je z njim igral na povratnem koncertu januarja 1973 London’s Rainbovv Theatre. 1977 je izdal drugi solo album Rough Mix, pred časom p>a še Empjty Glass in najnovejši Ali The Best Cowboys Had Chinesse Eyes.
Podatki vzeti_po The Who File (Private And Confidential) Wise Publications/Fabulous Musič Ltd.	Prevod	in	adapitacija
Poštrak Milko
..•izr&ONACM. 9 v to аштт
0(9МНШ	*
§nmm
N4 itoie
k tu
/t\/n» MA
&
m
mtnjmm
II ) s
Navkljub črnim slutnjam o gospodarskih gibanjih v državi do konca leta, je predsedstvo CK ZKJ odločno v zahtevi, da se kar najhitreje sprejme dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Kriza izvajanja sistema je očitna in predvsem zaskrbljujoča. Ekonomska kriza lahko potegne za seboj vse ostale: politično, kulturno ... Lahko bi bilo še huje kot je, toda ni. Tako na kratko nekateri komentirajo najnovejše podatke o poslovanju jugoslovanskega gospodarstva v prvem polletju tega leta, ki jih je objavila SDK, nato pa obravnaval tudi Zvezni izvršni svet. Gospodarsko stanje v državi ni niti malo rožnato, verjetno je eno od najtežjih v zadnjih dveh desetletjih.
Dobri dve leti takorekoč v javnosti dnevno slišimo besedo "Stabilizacija", toda nisem prepričan, dajo vsi pravilno dojemamo in upoštevamo. Ni prvič, da naša zvezna vlada sprejema zakone in podobne prisilno-repre-sivne ukrepe brez globlje analize in obravnava z vseh aspektov (zakon par-nepar...), toda pri sistemu »stabilizacija« ji ne bi mogli očitati nepripravljenosti, so se pa seveda v praksi ponovno pokazale vse slabosti in pomanjkljivosti, ki so posledica sprejemanja administrativnih odredb, oziroma celo zakonov. Če se vprašamo zakaj je bilo treba sprejeti stabilizacijske ukrepe, bi bil eden najkrajših in najbolj preprostih odgovorov: »Zato, ker smo v preteklosti, predvsem v prejšnjem desetletju živeli preko svojih zmonosti.« Verjetno nisem s tem povedal nič novega, toda smatram, da je bilo treba to po-riovno povdariti, saj nekateri tega še zmeraj ne morejo in nočejo razumeti. Toda gospodarska okostenelost' je strahovita, saj nekaterim še zmeraj ni jasno, daje osnova vsake ekonomije tako finančna motivacija kot tudi finančna kazen iz česar pa seveda izhaja samostojnost v odločanju o
postopno na račun tujih kreditov znašli v situaciji, ko v trenutku začne veljati formula »Več denarja (v žepu) kot blaga (na tržišču)«, s seveda neizogibnimi pomanjkanji na tržišču, dolgimi vrstami ter drugimi problemi, poznanimi iz prakse vzhodnoevropskih držav. Od sprejetja Zakona o cenah v letu 1980 nam je inflacija rastla s sledečim tempom: v 1980 je bila planirana 19 %, pridelali pa smo 40 % inflacijo. Za leto 1981 so že pri napovedi bili ekonomisti previdnejši, ter so napovedali 32 % inflacijo, toda ta je prebila vse zapore in omejitve ter dosegla rekordno 45 % rast. Za letošnje leto so bili v naši zvezni upravi ponovno več kot optimistični, saj so napovedovali oz. predvidevali le 15 % inflacijo. Vendar nekateri pokazatelji ob polletju že kažejo, da se inflacija ponovno približuje 40 %. Po predvidevanjih popularno imenovane »Kraigherjeve komisije« naj bi do leta 1986 znižali inflacijo na osem do deset odstotkov. Toda že bo stanje in razmere takšne kot letos predvidevanja, ne morejo obetati kaj posebej dobrega. Kljub temu pa posebnemu antiinflacijskemu programu prej omenjene komisije nekateri že sedaj nasprotujejo z vprašanji v stilu: ali je to »politično v redu« in ali ni to naša reganovska ekonomska politika Stabilizacija nam je v teh dobrih dveh letih s takšnim načinom kot so jo vodili z zveznega vrha na nekaterih področjih naredila več škode in to gospodarske kakor politične. Eden prvih ukrepov je bil, da bi čimbolj zmanjšali porabo naftnih derivatov: znameniti par-nepar. V tem času je bila cena bencina še zmerna pa tudi cene avtomobilov, tako starih kot rabljenih, še niso dosegla astronomskih cen s katerimi se krasijo danes. In kaj se je zgodilo s porabo goriva, ta v resnici ni upadla skoraj nič, saj so si v večini takšni, ki so imeli oz. imajo nekaj pod palcem privoščili pač še en avtomobil in
ohlajevali iz centralnih sistemov ogrevanja, pa so nato uporabljali razna druga (predvsem električna) grelna sredstva. Evropa se je nato odločila za poletni čas, za kar se pri nas nismo ogreli, vndar pa so razgrete glave predlagale, da bi privarčevali nekaj Kwh elektrike z uvedbo zimskega časa v Jugoslaviji. Ponovno tu bili otok osame v Evropi med 7 in 9 uro. Torej zošet bi kopirali ali pa poskušali narediti slabo kopijo nečesa kar nam verjetno sploh ne ustreza. Stabilizacijsko bi se morali obnašati tudi pri koriščenju dinarjev v avstro-italijanskih trgovinah. Ker se nismo, je izšel kot pravi višek birokratske zaplankanosti predlog o taksah pri prehodu meje. Očitno' so tisti, ki so ga predlagali pozabili na ustavo: svoboda gibanja ... Nekaj pameti pa je le še ostalo doma in predlog ni bil sprejet. Seveda so nam takoj ponudili drugega: omejena vsota dinarjev pri izstopu iz države. Mogoče smo tako omejili odliv dinarjev v tujino, zato pa še povečali odliv deviz? Teh istih eviz, ki jih krvavo potrebujemo.
Ce se ponovno malo vrnemo na
polletne ugotovitve SDK vidimo, da se gospodarska krivulja iz meseca v mesec spušča vse niže, toda tudi ta padec je vedno manjši in počasnejši kar daje upanje v mogoče bolj svetli konec te 1982. Finančni rezultati gospodarstva so v resnici spektakularni: skupni prihodek je večji za 31 %, dohodek za 28 % in čisti dohodek za 25 %. Toda vse to se izniči ob strahoviti inflaciji. Ob tem pa so izgube ob polletju 45 milijard dinarjev, k temu pa je treba prišteti 14,5 milijard dinarjev nepokritih dolgov od lani. Vse to pomeni, da se še zdaleč ne obnašamo dovolj stabilizacijsko, ter da bo moralo združeno delo odnosno vsa družbena skupnost še bolj zategovati pasove, kar nam na področju osebne porabe še ni ravno prešlo v kri. Tukaj seveda mislim predvsem na naše nakupe v tujini, kjer
tehničnimi stvarmi, od tistih za šolo pa do zabavnih stvari, da je v Trstu lažjedobiti deleža Zastavine avtomobile, toda skoraj vse drugo-so nepotrebni nakupi dostikrat namenjeni tudi prekupčevanju. Priznati moramo, da se kupujejo v tujini stvari, ki so čisti primeri malomeščanskega snobizma (od prehrambenih do nekaterih ostalih luksuznih predmetov), v resnici zapravljanje tako dinarjev, še bolj pa državi prepotrebnih deviz.
Za stanje kot ga imamo je, bodimo realni in odkriti, kriva tudi zvezna vlada s svojimi dostikrat popolnoma nepotrebnimi in smešnimi predpisi ter zakoni. Vsa Evropa verjetno pozna jugoslovansko kavno manijo, ki ne samo, daje krepko pripomogla k našemu odtoku denarja v tujino, lahko bi rekli v tonah. Zato se ne zgrozite preveč, če vam povem, da je vrednost dinarja v zadnjih dveh letih napram dolarju padla za 125 %. Prav tako je zaradi te nesrečne kave bil kar krepko okrnjen naš politični ugled v Evropi. Verjetno ne bi toliko izgubili, če bi v vsej Jugoslaviji zbrali potrebne devize in to ljubo kavo uvozili.
FVed nami je zima in tukaj imamo ponovno dve specialiteti, ki so ju pripravili v pisarnah zveznih odnosno republiških organov. O čem je beseda: gre za ukrep ZIS, da se sme kurilno olje prodajati šele od 1. oktobra. FVioriteto imajo seveda javne ustanove in slični srečneži, medtem ko lahko ostali državljani upajo le, da bo letos mraz prišel pozno, saj kot pravijo pri Petrolu, potrebujejo vsaj 6—8 tednov, da bodo prevozili vse količine, ki jih bo prezeblo ljudstvo potrebovalo. Iz tega paketa je še en biser; gospodinjstvo lahkodobi le 15001 kurilnega olja! Ob tem pa takoj dodam neuraden napotek odgovornih, lahko ga nabavite (kurilo olje namreč) v tujini za devize seveda
Letostudi premoga ne bo ravno dovolj, zato pa se govori, da so avstrijski briketi zelo kakovostni in
STABILIZACIJA, TAKO
ALI DRUGAČE
^ TO ?£ АУГО A/A- VOAo
last ni usodi. Vrteč se v začaranem krogu je jugoslovanska ekonomija na poti v socializem, najprej krenila z varijanto popolne državne regulacije cen ob pomoči znamenitega zakona FVeobražinskega, ki je naše kmetijstvo najprej pripeljal na beraško palico tako, da je proizvodnja hrane d^nes postala eden glavnih ekonomskih problemov. Nato smo poskušali uravnati proizvodnjo težke industrije s predelovalno in industrijo blaga za široko potrošnjo, ter tako dobili formulo »Več blaga (na trgu) kot denarja (v žepu)«, da bi se nato
neprijetna stvar par-nepar je bila premagana. Zaradi vsega tega je bilo več zmešnjave in neprijetnosti, zato so konec koncev tudi ta odlok morali ukiniti. Potem so se odločili za splošno ljudsko ohlajevanje in administrativno poskušali vsiliti ljudem kolikšna bo temperatura v njihovih bivalnih okoljih ter delovnih prostorih. Papirnata vojna je bila seveda uspešna, vendar tudi v tako privarčevane literčke velja pošteno dvomiti. Odločitve tako niso skoraj nikjer upoštevali, kjer pa so že bili tako »vlado čuječi«, da so se
se kupuje vse kar pride tako rekoč pod roko. Nekdo me morebiti misli zavrniti z utemeljitvijo, da je pač treba kupovati preko meje zato, ker pri nas ni ničesar za dobiti. F*riznam, marsičesa v resnici ni, oz. je v mikro količinah ali pa samo za tiste z dosti denarja ter z devizami. Vem, vsi kupujemo v Avstriji ali Italiji kavo, kavbojke, žiletke, pa tudi nekaj pralnih sredstev, vendar tega v zadnjem času manj. Mislim, da vam lahko priznam, da take stvari tudi sam nabavljam izven naših meja. Vem, da so tudi problemi z raznimi
visoko kalorični. Zato pa ljudje: hop čez mejo, razume se z devizami, ki nam kot izgleda glede odredb ZIS niso tako krvavo pomembne.
Začel sem z mislimi izrečenimi na seji predsedstva CK ZKJ, pa naj z njimi še zaključim: »Urejevanja ekonomske situacije v državi mora prispevati k utrjevanju in čim hitrejšemu sprejetju programa ekonomske stabilizacije.« F*08ta vtja se samo vprašanje, kako dolgo bomo še čakali na nova pravila igre v domači ekonomiji?
RALPH RECGRDS
L. 1972 je bivši direktor prodaje Hall Halverstadt, družbe VVarner Brothers dobil trak iz San Matea (Kalifonija). Na traku m bilo imena pošiljatelja, zato je Hall odposlal trak nazaj, na ime »Residents-«—»stanovalci«. Tako so se potem tudi poimenovali tisti štirje tipi, ki so poslali trak. »Tipi« je verjetno najprimernejši izraz zato, ker še do zdaj ni ugotovljena njihova identiteta (kljub nekaterim poskusom, kot je na primer skrivno fotografiranje ali podkupovanje uslužbencev v gramofonski družbi). Residents namreč ne nastopajo, razen dveh ali treh nastopov v preteklosti, ne dajejo intervjujev, razen enega standardnega in dveh telefonskih, ki so jih dali do zdaj, na fotografijah in ovitkih plošč pa so maskirani.
Residents so bili lastniki ali vsaj solastniki družbe RALPH RECORDS, ki so jo ustanovili leta 1972. Podatki o letnicah izdanih plošč na tej etiketi se razlikujejo, recimo pa, daje bila ena od prvih plošč Meet The Residents (menda maja 1973). Potem se zvrstijo še ostale plošče Residents (če so bile izdane, seveda) — od Not Available, Third Reich'n’Roll, Fingerprince, Eskimo, Duck Stab/Buster And Glen, Com-mercial Album, Mark Of The Mole, do Tunes Of Two Cities.
FRazen Residentsov pa snemajo za FiALPH RECORDS še Snakefinger (Phil Lithman), ki je njihov stari prijatelj že od leta 1970 (sodeloval naj bi na njihovi prvi, nikoli izdani, plošči Baby Sex), pa Fred Frith, Mx-80 Sound, Renaldo And The Loaf, Tuxedomoon, Yello in še Art Bears. Chrome so zastopani na kompilaciji Subterranean Modem.
1976 je Cryptic Corporation kupila RALPH RECORDS. S tem so postali glasbeniki po eni stran^finančno in profesionalno bolje preskrbljeni, po drugi strani pa so se začela trenja med idejami residentsov in željami družbe. Cryptic Cor-poratin namreč menda niso hoteli izdati LP Eskimov, izdali pa so Not Available. Residentsi so se razjezili, in z matrico Eskimo pobegnili proti Japonski. Pozneje so zgladili spor, Jay Clem, predsednik Cryptic Corporation pa je izjavil, da bodo matrico zaklenili v najvarnejši bančni trezor.
Plošče Residentosov v
Evropi prodajajo preko Re-commended Records (katerih lastnik je Chris Cutler — ex Непгу Covv, zdaj Art Bears), menda pa so jih izdajali tudi pri Virgin in na etiketi Pre (oddelek Charisme). Verjetno se najbolj splača kupiti Residents plošče pri Recommended Records, tam gtanejo s poštnino 4,20 angl. funtov, medtem, ko v Ralphovem katalogu stanejo 7—8 dolarjev, k temu pa je treba prišteti še precejšnjo poštnino (okoli 3 dolarje).
Poglavje zase so ovitki FRALPH plošč in komentarji, ki jih lahko najdemo na njih ali v katalogu. Ena od takih zanimivosti je dvojna verzija Third Reich 'n' Roli, druga ima (au-to)—cenzuriran naslov Third Censored 'n' Roli in Celoten ovitek prelepljen z napisi Censored!.
1981 je bila izdana kompila-cija Frank Johnson's Favorites, na kateri so zastopane vse skupine z RALPH etikete. Izbor pa je naredil njihov računalnik z imenom Frank Johnson, ki je na njihovo zahtevo, naj sestavi LP ploščo iz razpoložljivega mate-rijala, po štiri sekundnem premišljevanju zdrdral podatke, med njimi tudi dve skladbi, ki nista obstajali. Komentar na ovitku: »Zgleda, da je Frank pokukal v prihodnjost«.
Ob 1.0-letnici obstoja RALP RECORDS, se je Pen Jillette, »znanani zabavljač in radijski napovedovalec«, 1. marca 1982 ob 8 uri zjutraj zaprl v sobo hotela Bentley Motor Innas-proti RALPH stavbe. V tisti sobi je potem preživel 6 dni in pre-poslušal vse plošče RALPH RECORDS ter jih komentiral. Rezultat posnetkov (ki jih je bilo za več kot 50 ur) je dvojni LP The Ral ph Records 10 Am-versary Radio Speciall, na kateri je zadnja stran (»ten Years In 20 Minutes«) — nekaj sekund vsake Ralph skladbe.
O glasbi posameznih skupin pa kdaj drugič.
POSTRAK MILKO
RALPH RECORDS 444 GROVE STREET SAN FRANCISCO CA 94102 USA
RECOMMENDED Recommended Records 387 WANDSWORTH ROAD London S. W. 8 Great Britain
f
poročilu odprta pot za razgovor. Ker bo kongres potekal v času novomeškega občinskega praznika, bo v petek zvečer svečana akademija v počastitev obeh dogodkov. Ob teh uradnih prireditvah bodo v Novem mestu potekale še številne druge prireditve. V mali dvorani muzeja NOB se bosta predstavila grafik Bojan Gorenc in kipar Matjaž Počivavšek. Študijska knjižnica je pripravila razstavo mladinskih glasil z novomeškega področja, v fotogaleriji Pri slonu bo v gosteh razstava Novomeščana Saše Fuiga. Ena najbolj zanimivih razstav bo verjetno v avli zavarovalnice Triglav, kjer bo prikazano fotografsko gradivo o najpomembnejših dogodkih v zgodovini mladinske organizacije od 1945 do danes.
Tudi glede informiranja so se tako na RK ZSMS kot domačini sami zelo dobro pripravili. Da bi poročevalsko delo teklo čim bolje, da bi o kongresu dali čimbolj kvalitetne in neposredne informacije, smo se poročevalci posebej sestali v Novem mest** kjer smo temeljito predebatirali vse o nalogah, ki so pred nami. Glede zanimanja sedme sile za naš kongres velja omenit to, da je prijavljenih več kot 60 novinarjev, vodja tiskovnega središča pa bo novinar Komunista Boris Kutin. Namesto običajnih biltenov bo izhajal v času kongresa posebni Mladi val (ta je sicer glasilo OK ZSMS Novo mesto). Prva številka fe takorekoč že pred nami in predstavlja Novo mesto in Dolenjsko v njunem zgodovinskem in aktualnem trenutku. Ob prihodu na kongres bo delegate in goste čakala druga številka informacij v zvezi z delom kongresa in spremljevalnimi prireditvami. V nedeljo zjutraj bo tretja številka prinesla najzanimivejše izvlečke iz dela komisij. Po končanem kongresu pa bo izšla še četrta števelka z zaključki in oceno kongresa.
srednjo stopnjo izobraževanja in še nereformirano visoko stopnjo izobraževanja ugotavljamo, da ZSM S v svoji organiziranosti, metodah dela in problematiki, ki'jo odpira na visokih šolah, ni kos svojim nalogam.
Vse to so posledice načina ustanovitve UK ZSMS v Mariboru in v Ljubljani in deloma tudi njunega slabega dela. Priča smo zamiranju množične družbenopolitične aktivnost' študentov. Položaj je še posebej zaostren na naravoslovnih visokošolskih organizacijah združenega dela Zato sc na eni strani pojavlja forumska struktura ZSMS s formalno politično in družbeno močjo, na drugi strani pa množica neorganiziranih študentov, ki se kot posamezniki vključujejo v izobraževalni proces. Na ta način ne samo, da ZSMS ne uveljavlja samoupravnih odnosov v visokem šolstvu, temveč jih s svojo »torum-sko« dejavnostjo celo zavira Ključna naloga ZSMS na vseh visokošolskih organizacijah je, da se izbori za množičnost odprtost kritičnost in demokratičnost svojega dela To v bistvu pomeni organizirano vključevanje študentov v procese odločanja v izobraževalnem procesu, kot tudi njihov boj za dolgoročno ukinjanje sistema ocenjevanja v katerem je položaj študentov najdalj od samoupravnega položaja ZSMS na univerzi mora zato dati poseben povdarck krepitvi revolucionarne zavesti med študenti. Opaziti jc namreč, da mladi strokovnjaki v združeno delo (iz šol; beri faksov) vnašajo zavest o brezkoristnosti boja za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, zapirajo sc v svoj svet privatnosti in nezainteresiranosti, ter s tem tako krepijo tiste sile, ki vidijo svojo perspektivo v stagnaciji ali celo nazadovanju socialističnih samoupravnih odnosov.
ZSMS mora doseči samostojnost In neodvistnost delovanja povsod kjer živijo in delajo mladi, še posebej pa bi se to moralo kazati na univerzi in nje pripadajočih dejavnostih. Saj so ravno študcntie tista
— štipendiranje; kdo, kje, kako, zakaj,
— kakšna je vloga in kje je mesto študentskega servisa pri izboljšavi ekonomskega položaja študentov
— kako izboljšati informiranje študentov in mladinski periodični tisk.
Naše razprave bodo prikazale resnične probleme študentov mariborske Univerze, za katere menimo, da jih mora kongres rešiti.
Vse študentke in študente, ki do sedaj niso imeli možnosti izraziti svojih kritičnih ali pohvalnih pogledov na delo mladinske organizacije in ostalih družbenopolitičnih organizacij, poziva predsedstvo UK ZSMS Maribor, da se udeležijo sestanka Univerzitetne konference ter povedo svoja stališča
Za predsedstvo UK ZSMS Maribor predsednik Marjan ROŽMAN
PREDKONGRESNA
RAZMIŠLJANJA
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI SISTEM IN VISOKO ŠOLSTVO
Predkongresne razprave na naše Novomeško srečanje in Osnutek kongresnih usmeritev ZSMS govorijo o problemu, ki žuli tudi še nereformirano visokošol-stvo.
Dosledanja javna razprava in diskusija na letošnji mariborski Mladinski poletni politični šoli je nakazala na nekatere slabosti in napake v dosedanjem delu ZSM na visokih šolah. V razpravah je bilo pogosto slišati o prepadu med srednjo šolo in univerzo. S prehodom s srednje na visoko šolo se mlademu človeku pretrgajo vse vezi. Toda tak prepad med srednjim šolstvom in univerzo pomeni potemtakem prepad med dvema deloma mlade generacije. Očitek, češ da ic vzrok temu slabša aktivnost ZSMS na višjih šolah slovenskih univerz kar naj bi bila posledica ločenosti univerzitetnih konferenc, to pa ne more biti edini vzrok za stanje takšno kotje. Vsaka osnovna organizacija ZSMS na katerikoli šoli univerze se namreč ne povezuje samo v- univerzitetni konferenci ZSMS Mariboru ali Ljubljani, ampak tudi v občinsko konferenco na področju kjer ima posamezna šola svoj sedež.
V ZSMS se borimo za reformo vzgojnoizobraževalnega sistema in odnosov v njem. Na eni strani teče boj za združitev vzgoje in izobraževanja z materialno proizvodnjo In sicer zato, da bodo'delavski razred ter delovni ljudje in občani obvladovali tudi ta del združenega dela Na drugi strani pa se z istim namenom borimo za samoupravni položaj učencev in študentov.
Trenutno stanje, ki pa ni novo nam kaže zelo čudno sliko, ki pa ne samo, da je čudna temveč je predvsem zelo zaskrbljajoča. Saj se smešno sliši, a je več kot resnično, da jc ZSMS ravno v vzgojno izobraževalnih ustanovah, v šolah in fakultetah najslabše organizirana Množica vseh teh mladih ljudi v teh ustanovah predstavlja osnovo organiziranja in združevanja na osnovi njihovih Mastnih interesov. Vendar praviloma te množice mladih ljudi ne predstavljajo realne politične sile, ki bi bila sposobna radikalno poseči v spreminjanje svojega lastnega položaja v izobraževalnem sistemu in v vsej družbi kot celoti. Na eni strani so vzroki za takšno stanje v sami ZSMS, v njenem de-lovanju, oportunizmu in nercvolu-cionarncm pristopu ter v organizacijskih slabostih in dejanskem ne-ujDOŠtcvanju uveljavljanja specifičnih Interesov študentov v ZSMS kot . frontni organizaciji. T6da na drugi strani jc ŽSMS v šolskem sistemu lahko nedejavna (in tudi je) prav zaradi še vedno ohranjenih nedemokratičnih, nesamoupravnih odnosov v šolah in fakultetah ... Odnosi med študenti in profesorji, so v veliki meri enaki hircarhiji odnosov v proizvodnem procesu. Samo organizacija izvajanja vzgojno izobraževalnega procesa jc postavljena v nasprotje s samoupravno organiziranostjo in prevlado nad njo. Tripartitni sistem, ki ga je uvedel Zakon o visokomc šolstvu jc brez uveljavljenih delegatskih odnosov, ki predstavljajo aktivnost v zboru študentov, v svetih letnikov in drugih oblikah odločanja, nezadosten. Sistem mentorstva oz. predstavništva nad svetom letnika pa tuoi formalno preprečuje razvoj vse iniciative mladih ljudi, ki so poleg tega v temeljnem odnosu — v odnosu med študentom in profesorjem — v neenakopravnem' podrejenem položaju. Boj za spremembo temeljnega odnosa v izobraževalnem procesu (odnosa podrejenosti) je boj za enakopraven položaj mladih v družbi in s tem boj za samoupravljanje, ne pa za nekakšen poseben in avtonomen interes in položaj študčntov. V boju za socialistični samoupravni vzgojno-izobražcvalm sistem sc jc ^reba v ZSMS naslanjati na temelje, ki so bili postavljeni z zahtevami revolucionarnega dela študentskega gibanja s stališč 11. konference Zveze komunistov Jugoslavije, ki so šla naprej od teh zadev, z bojem ZSMS in drugih subjektivnih sil za uveljavljanje samoupravnih in delegatskih odnosov v vzgojno izobraževalnem procesu m s temeljnimi zakonskimi akti s toga področja združenega dela.
Poseben problem položaja mlade generacije jc tudi visokošolski izobraževalni proces V položaji/-ko obstaja prep 4 med že reformirano
gres, če bo hotel tvorno sodelovati v kongresnih diskusijah. Toda ob tem sc mi zastavlja vprašanje očem oz v čigavem imenu bo delegat govoril ter razpravljal. Bodo ta mnenja, ki jih bo zastopal mnenja ^ njegove baze ali njegovega vodstva ali pa kar njegovo privatno mišljenje o problemih, ki zadevajo vse študenta ali bolje rečeno kar vso slovensko mladino.
PREDKONGRESNA DEJAVNOST UNIVERZITETNE KONFERENCE ZSMS MARIBOR
V obdobju priprav na XI. kongres ZSMS, je UK ZSMS posvetila svojo pozornost sprotnemu obveščanju OO ZSMS na Univerzi. V OO ZSMS so bile organizirane javne razprave k osnutku kongresnih dokumentov, vendar udeležba na teh razpravah ni bila množična Tako tudi ni bilo mnogo vsebinskih pripomb, vendar vrednosti in pomena danih pripomb s tem ne smemo zmanjšati.
Zaradi posebnosti univerzitetne organizacije, kjer članov OO ZSMS čez poletje ni na šolah, nismo imeli možnosti izvesti javne razprave o osnutku predloga kongresnih dokumentov. Mnenja in pripombe smo posredovali RK ZSMS na mladinski poletni politični šoli, ki je bila v začetku julija,
v Mariboru. Vse povedano je bilo upoštevano pri sestavi in pisanju predloga dokumentov za XI. kongres ZSMS, katerega smo že poslali v razpravo vsem OO ZSMS na Univerzi.
Zaključke teh razprav bomo zbrali na sestanku Univerzitetne konference ZSMS, ki bo v ponedeljek, 18.10. 1982 ob 13.00 uri v rjpvi predavalnici na Visoki tehniški šoli v Mariboru, Smetanova 17.
Na tej seji bodo delegati OO ZSMS potrdili tudi predlog delegacije UK ZSMS Maribor, za XI. kongres ZSMS, katero sestavljajo tovariši Janez STRNIŠA, Peter ANDLOVIČ, Boris GRUBER, Gorazd NASTRAN in Marjan ROŽMAN in jo je potrdilo predsedstvo UK ZSMS na svoji I. seji.
Izvoljeni delegati bodo zaključke javne razprave prenesli XI. kongresu ZSMS. Do sedaj so se v javni razpravi izoblikovali nekateri problemi, o katerih bodo spregovorili naši delegati, in sicer:
— vloga in položaj študentov pri reformi visokega šolstva
— zakaj in od kod premajhna udeležba študentk in študentov na
mladinskih prostovoljnih delovnih akcijah,
— zakaj premajhno zanimanje študentk za prostovoljno usposabljanje vojaških veščin,
— kako do novih oblik organiziranosti študentov in študentk pri izvajanju interesnih dejavnosti,
— oblike povezav OO ZSMS z višjimi oblikami organiziranja kot so Univerzitetna konferenca (UK ZSMS), občinska konferenca (OK), Mestna konferenca (MK), Republiška konferenca (RK) in Zvezna konferenca (ZK ZŠMS)
— kako je z zaposlovanjem študentov po končanem šolanju
— kakšen je ekonomski položaj študentov
silnica, ki so zmeraj bili in upajmo bodo za preobrazbo družbenih odnosov v danem okoliu. Ob tem pa se mora graditi frontne organiziranost
na najširši socialistični osnovi, treba je razbijati iluzijo o posebnih avtonomnih interesih šolajoče se in študirajoče mladine, ki bi bila izven boja za enakopraven položaj mladih m uveljavljanja socialističnega samoupravnega položaja delavskega razreda ter delovnih Ijgdi in občanov.
Ob vsem tem bi sp dalo razpravljati tudi o predkongresnih aktivnostih po osnovnih organizacijah ZSMS na visokošolskih organizacijah univerze v Mariboru. Predkongresni materiali, ki so izšli v dveh brošurah, od katerih je vsaka bila tiskana v 1500 izvodih, so najverjetneje že v maju ali pa vsaj v juniju prišli v osnovne organizacije po visokošolskih organizacijah. Vendar se o kakšnih razpravah v bazi, torej med najširšo študentsko populacijo m slišalo ravno mnogo, kar pa ni • niti tako čudno, saj po nekaterih vodstvih OO ZSMS na univerzi prevladuje mišljenje, da take razprave tako niso potrebne. Zdi sc mi, da m: jc kar |asno zakaj takih razprav m. saj bi sc bilo zanje treba kar temeljito pripraviti, za takšne stvari pa ni ravno dovolj časa. pa tudi ne volje ter zaostrene moralnopolitične odgovornost: za delo jzo OO ZSMS pa tud: širše. Mnenje je. da jc dovolj, da imamo delegata za kongres: ta pa sc bo pripravil za kon-
na kongresu dogajalo prvi dan. V soboto bodo ves dan delale komisije, nedelja pa je namenjena skupni plenarni seji na kateri naj bi sprejeli tudi temeljna izhodišča za prihodnje delo.
Delegati, teh bo okoli 400 ter ostali prisotni, ki bodo sodelovali pri delu kongresa, bodo stanovali v srednješolskem dijaškem domu Majde Sile. Razdelitveni ključ za delegate 11. kongresa je takšen, db vsaka OK ZRMS in UK ZSMS da 4 delegate, 2 izvoljena delegata prihajata iz družbeno (političnih organizacij, ki so kolektivni člani ZSMS, 15. delegatov daje JLA tukaj pa so tudi člani odbora za pripravo 11. kongresa ZSMS, člani nadzornega odbora RK ZSMS ter člani
komisije za statutarna vprašanja in pritožbe RK ZSMS.
Na kongresu bo delalo pet komisij katerih glavne naloge bodo:
1. Družbeno-ekonomski
odnosi; obravnavali bodo vprašanje dolgoročne stabilizacijske politike, problematika združenega dela, razvoj kmetijstva ter družbeno-ekonomske smotre razvoja mladinskega prostovoljnega dela.
2. Politika sistema socialističnega samoupravljanja;
Izpostavljeno bo vprašanje razvoja informativnega sistema, dela v KS, razvoja podružblja-nja SLO in DS in razyoja mednarodnih odnosov.
3. Množična organiziranost ZSNIS; obravnavali bodo vprašanja ,idejno političnega dela, marksističnega izobraževanja,' kadrovske problematike ter sprememb in dopolnitve statuta.
4. Preobrazba vzgoje in izobraževanja
5. Razvoj kulture, množične kulture, telesne kulture, prostega časa in interesnih dejavnosti mladih.
Kongres bo v športni dvorani Marof, želja vseh odgovornih pa je, da bi kongres potekal v odkritem in delovnem ozračju, zato bo že takoj f>o uvodnem
Pred našim kongresom, ki se bo začel v petek 22. oktobra popoldan z plenarno sejo, bi hotel nanizati nekaj stvari, ki niso strogo kongresne. Že v uvodu sem napovedal kaj se bo
Ko'so izraelske čete 6. junija dopoldan prekoračile libanonsko mejo, verjetno nihčevtro-listu Begin-Šaron-Ejtan ni niti v snu predvideval kaj se bo zgodilo z operacijo čiščenja teroristov PLO kot jo oni imenujejo. Sočasno so izraelski fantomi sejali smrt nad Bejrutom, Južnim Libanonom ter se spopadali s Sirci v dolini Beeka Operacija »Mir za Galilejo« kot se uradno imenuje, je prvič v
ZDA, ki ves čas s tihim pristankom podpira teroristične akcije Izraela, je namreč v Varnostnem svetu 9. in 27. junija z vetom preprečila sprejetje resolucij in sankcij proti Izraelu. Ob tem se kaže vse nemoč OZN, ki je oče in mati Izraela, ta pa se ji kol v posmeh postavlja po robu vsem njenim odločitvam. Toda, če svetovna skupnost ni mogla uveljaviti svoje neposredne moči proti izrael-
alt mu vsai zaarozila s sankcijami. Nasprotno. V času najhujšega bombardiranja in obstreljevanja, v času, ko je civilno prebivalstvo v zahodnem Bejrutu najbolj trpelo, se je ameriški predsednik Reagan zadovolji! s tem, da je »zelo ostro« opozoril izraelskega zunanjega ministra Samirja, ko je le ta prišel na posvetovanje v Wa-shington. Sicer paje Samir ja-sno povedal, da bo Izrael kljub
dvojiti PLO od palestinskega ljudstva. Prva posledica tega poskusa je bila postavitev civilne uprave na zahodni obali Jordana in v Gazi. Temu nato sledi postavljanje Palestincev na javne funkcije na okupiranih področjih. Seveda so to tisti Palestinci, ki ne priznavajo PLO za svojega predstavnika. Izrael je torej ob pomoči palestinskih kvislingov poskušal odstraniti PLO s scene, ceno za to pa so
otrok, žena in starcev. Se vedno je boleč spomin na leto 1976 iz Tar -el Zatar, ko so falangisti ponovno uprizorili krvav pokol med nedolžnimi civilisti, neoboroženimi in nemočnimi starci, otroki in ženami.
Zakaj je moral umreti Beshir Gematel? Krščanski falangi-stični predsednik Libanona je napovedal spravo, novo eDoho zgodovine Libanona, združitev
Povod za prihod čet v zahodni Bejrut jebil tu inzačela se je blokada taborišč Sabra in Satila. Prve horde falange ih hadadovcev so najverjetneje vdrle v taborišča že v četrtek 16. septembra. Prve slike o nepopisnih grozodejstvih pa so se začele kazati v soboto ziutrai in so jih odkrili novinarji, takoj nato pa je izraelska vojska formalno intervenirala in vzpostavila »zaščito« v obeh taboriščih.
OB LIBANONSKI DRAMI
zgodovini arabsko-izraelskih spopadov prinesla statične boje in branjenje napadenih ciljev do skrajnih možnosti. Edina razlaga takšnega razpleta dogodkov je v tem, da se ni bojevala ena od rednih arabskih armad, temveč armada Palestinske osvobodilne organiza-. cije. Saron je pričakoval čiščenje ne pa prave vojne. Ta bi se prav kmalu sprevrgla v peto arabsko-izraelsko vojno. Toda možnosti za vsearabski boj proti Izraelu mi bilo, ker so razprtije med Arabci tolikšne kot še nikoli v zadnjih tridesetih letih. Begin je to zelo dobro vedel.
Dokler čete generala Ejtana rušo DrisDele do samega Bejruta in začele obstreljevati tudi civilnih položajev, se svetovna javnost ni ravno izkazala v obsodbi izraelske agresije.Todav svet so Drišle novice o junaških bojih borcev PLO na gradu Balfor, v Sidonu ter o nečloveških postopkih Beginove sol-dateske proti civilnemu prebivalstvu in ujetim palestinskim borcem. Moramo vedeti, da so bili poglavitni cilji, ki jih je hotel Izrael doseči z vdorom v Libanon:
— fizično uničiti vodstvo PLO in vojaške enote Palestincev v Libanonu.
— ustvariti v Libanonu ozračje za takšno vlado, ki ne bi več dovolila prisotnosti Palestincev in Sircev v državi ter bi z njimi sklenila separatni mir.
— šele nato morebiti začeti Doqajanja o »lokalni avtonomiji« za Palestince na Zahodnem Dr egu Jordana in v Gazi.
Ob ogorčenem besu, ker se je bliskoviti pohod ponesrečil in spremenil v dolgotrajno vojno, so Izraelci nehali metati bombe in streljati z granatami
skim barbarjem, je zmogla vsaj moralno obsoditi Beginov Izrael. Na posebnem zasedanju Generalne skupščine je za resolucijo, ki obsoja Izrael glasovalo 128 držav, proti pa sta bili seveda le Izrael in ZDA. Tudi neuvrščeni niso sedeli križem rok in so takoj ob napada na neuvrščeni Libanon sklicali sestanek koordinacijskega bi-roa na sedežu OZN. Ker se je to izkazalo za nezadostno, so se nato v Nikoziji zbrali zunanji ministri držav članic koordinacijskega odbora neuvrščenih, da bi sprejeli nekaj resolucij s katerimi obsojajo Izrael in ZDA ter grajajo neodločnost in nemoč OZN.
Brutalnost izraelske vojske v bojih za zahodni Bejrut, lahko primerjamo samo z terorističnimi akcijami Hitlerjeve solda-teske proti civilnemu prebivalstvu v 2. svetovni vojni. Toda vsi zločini, agresije, pomanjkanje vode, elektrike, zdravil, streliva in orožja niso mogli omajati fanatičnega boja Palestincev in Jaserja Arafata Eni najmočnejših armad v svetu so borci PLO zadali takšne izgube kot vse dosedanje arabsko-izrael-ske vojne niti približno ne. Nenapovedana vojna ki je z več premirji trajala 79 dni, je tudi Palestincem zadala velike človeške in materijalne izgube, toda morda odtehta te žrtve moralna zmaga in poskok mednarodne vrednosti kot je PLO m mogel niti približno predvidevati.
V obkoljenem zahodnem Bejrutu je Jaser Arafat napisal pismo generalnemu sekretarju OZN H. P. De Cuellarju: »To poslanico vam pošiljam iz Bejruta, ki ga nenehno bombardirajo iz zraka, z morja in kopnega Del Bejruta so Izraelci že
i"Oisr kAV-o te 5ткем1мЈАЈ°
T
ameriškemu nasprotovanju ravnal po svoje. Kar pa zadeva neposredne stike med ZDA in PLO, vztrajajo Američani pri zahtevi: PLO naj prizna Izrael, šele nato se bomo pogovarjali.
Glavni namen sedanje ofen-. žive boja Izraela proti PLO je v tem, da je po mišljenju Izraela treba izločiti PLO kot nosilca državnosti palestinskega ljudstva Izrael je pravočasno ugo-
c
samo po vojaških objektih, ampak so se lotili načrtnega uničenja in pobijanja nedolžnih civilistov v zahodnem Bejrutu. Začel se je genocid. Mednarodna javnost je na strani PLO in nedolžnega prebivalstva zahodnega Bejruta, toda Združeni narodi so nemočni. Vlada
zasedli, drugi deli pa so obkoljeni. Ves svet naj zve za barbarsko zaroto proti palestinskemu in libanonskemu ljudstvu.«
Kljub vsemu svetovnemu zgražanju Bela hiša m storila prav nobenega ukrepa s kate-nm bi prenehala podpirati Izrael
tovtl, da v Kairu in VVashingtonu
vse preveč verjamejo v »papirnate dogovore« iz Camp Davida. Za Izraelce je bilo izredno važno spoznanje, da ZDA tudi pod sedanjo vlado ne mislijo vzpostavi uradnih kontaktov s PLO. Zato je izraelska vlada pripravila niz načrtov kako raz-
plačali župani palestinskih mest, ki so znani po naklonjenosti do PLO. No, pokazalo se je, da je takšna Begi nova formula precej majava in da Arabci z okupiranih področij ne pristajajo, saj si drugače ni moč pojasniti ubojev vaških veljakov, ki so sodelovali z Izraelci. Begin si je hotel enkrat za vselej izpuliti trn iz očesa, torej mu je preostalo zgolj še samo popolno fizično uničenje PLO. Le to mu je zagotavljalo, da se ne bo treba nikoli umakniti z oku-pranega Zahodnega brega in Gaze, saj bo pogajanja o »avtonomiji« lahko vockl brez mednarodnega pritiska katerega za seboj prinaša prisotnost PLO oz. njeni simpatize-rji.
Ko so se Palestinci odločili . za umik iz zahodnega Bejruta, to niso storili zaradi nemoči ali celo poraza, temveč zgolj za to, da bi zaščitili nedolžno in hudo trpeče prebivalstvo v tem delu mesta. Po nekaj tedenskih pogajanjih, ki sojih Izraelci ves čas ovirali je odšlo okoli 6500 arabskih borcev v druge države, v zahodnem Bejrutu pa so pustili okoli tisoč mrtvih tovarišev ter 20 do 30 tisoč svojcev ter ostalih beguncev kakor tudi pripadnike muslimanske levice.
Ze tedaj se je postavljalo vprašanje: kdo bo skrbel in varoval vse te ljudi, predvsem žene, otroke in starce pred izraelskim maščevanjem ter domačo desničarsko falango. Po odhodu Mednacionalnih čet Italije, Francije, in ZDA.
Palestinci niso opozarjali na takšne možnosti kar tako, saj so jim še vedno živi spomini na Dar-er Jasm, kjer so teroristi Irguna, ki jih je 1947 vodil Me-pabem Begin, poklali več tisoč
meti Krscani in muslimani, konec maščevanj. Sicer pa komu bi se naj tudi maščeval, saj fxaktično ni imel s kom obračunavati: njegova oblast je bila absolutna. Zato je umrl Beshir Gematel, saj se je tudi Izrael ohladil proti njemu. Njegov oče, ustanovitelj falange, je izjavil: »Maščeval se bom Saronu!?«
Čeprav Izraelci pri pokolu neposredno niso sodelovali, temveč so dogajanja opazovali z višin okoli taborišč, je ves svet enoten v oceni, da je za pokol odgovoren Izrael in nihče drug. V obeh taboriščih je izgubilo življenje od 1500 do 3200 ljudi, saj se točnega števila ne bo dalo nikoli ugotoviti. V tem trenutku se celo ZDA niso upale upirati svetovnemu zgražanju in gnusu ter so v VS OZN glasovale za resolucijo, ki obsoja gnusni pokol. Toda krivec ni bil imenovan.
Ves svet je vstal v boj proti moriji v Libanonu, tudi mi smo poskušali in bomo še, če bo to treba, dali moralno podporo palestinskemu narodu. V Ljubljani, Mariboru, po vsej državi, na vseh zborih, manifestacijah in sestankih smo se spomnili na gnusni zločin, ki ga je storil s svojimi plačanci teroristi Me-nahem Begin.
Treba je vprašati qospoda Begina in Sarona li ju Bejrut ne spominja na Auschvvitz, Dachau, Buchenvvald!? Dovolj sta stara, da jih pomnita Ali vesta, da je bilo v 2. svetovni vojni ubitih 6.5 milijona Židov samo zato, ker so bili Židi. Bili ste narod brez domovine, nižja raja onesnaževalci zraka zato so vas hoteli iztrebiti. Ali vaju in vama podobne to na kaj sjao-mmja, gospoda CIONACI-STA!!! Adolf je zažgan tako kot je zažigal milijone, Bemto obešen za pete, to je bila priljubljena zabava njegovi črnin srajc. Morda bo tudi izraelski narod za tebe Begin, Saron in drugi morilci našel in ufjorabil kakšno jx>sebno varianto!?!
UNIVERZITETNA KONFERENCA ZKS MARIBOR, Krekova ulica 2
Štev.: 403/82 Datum: 29. 9. 1982
CENTRALNEMU KOMITEJU ZKJ
Bulevar Lenjina 8	.
NOVI BEOGRAD
Komunisti na Univerzi v Mariboru smo z ogorčenjem spremljali dramo v Libanonu, katere grozljiv vrhunec pomeni brutalni zločin nad nedolžnim prebivalstvom, ki ga je izvedla Izraelska vojska s svojimi pomagači.
še enkrat so se pokazali realni dometi agresivne ekspanzionistične politike, katere neposredni Izvajalci so ekstremistični krogi s teroristično preteklostjo, posredni povzročitelji pa so Interesi super sil, ki zaradi potencialov, s katerimi razpolagajo, brutalno duiijo pravice narodov do samoopredelitve, da bi uresničili svoje ekspanzionistične načrte.
Komunisti na Univerzi v Mariboru v celoti podpiramo zunanjepolitično orientacijo SFRJ, ki v ospredje postavlja pravico narodov do samoopredelitve In kot ključ za reiitev bližnjevzhodnega problema izpostavlja uresničitev neodtujljivih pravic palestinskega naroda do lastne države. Podpiramo pozitivna prizadevanja PLO kot edinega legitimnega predstavnika Palestincev.
Poleg odločne obsodbe genocida sodimo, da je v tem trenutku naloga vseh progresivnih sil v svetu, da intenzivirajo aktivnosti za pravično reiitev |»alestinskega vprašanja.
Predsednik konference ZK na Univerzi v Mariboru dr. Vojko Musil zanj Boris Sovič
Izid nove knjipe v mariborskem prostoru ni preveč pogost dogodek. Se posebno pozornost pa zasluži knjiga, če jo napiše študent mariborske univerze. In prav o knjigi, ki jo je napisal študent Visoke ekonomsko komercialne šole v Mariboru (kolikor nam je znano je to prva knjiga, ki jo je napisal študent mariborske univerze) bomo skušali, vsaj nekaj spregovoriti na tej strani Katedre. Gre za knjigo ZA SAMOUPRAVNO UNIVERZO, prispevek k razredni kritiki vzgoje in izobraževanja, avtorja IVANA SOČETA, ki jo je izdal pred štirimi meseci Časopis univerzitetne sodobnosti Katedra. Knjiga je razdeljena na štiri poglavja: ZGODBA O DRESIRANI OPICI ali ŠOLSTVO IN DELITEV DELA, VPRAŠANJE DRESURE ali ANATOMU A ŠOLSTVA, VPRAŠANJE (R)EVO-LUCUE ali ZA SAMOUPRAVNO UNIVERZO in VSI ŠTUDENTJE DELAVCI ali VSI DELAVCI ŠTUDENTJE Na dvainšestdesetih straneh skuša avtor prikazati, analizirati in pokazati pot možnih razmišljanj in rešitev. Ter opozoriti na jedro in resnost vprašanj o problematiki šolstva. Knjiga je napisana zelo kritično in nudi predvsem veliko snovi za razmišljanje. Vsem, ki se želite ukvarjati in boriti za boljše in uspešnejše šolstvu, pa bo knjiga ZA SAMOUPRAVNO UNIVERZO dobro vodilo in orožje v nadaljnjem boju, seveda predvsem pri tistih, ki bodo dograjevali in preučevali ideje iz knjige z dodatno literaturo s področja izobraževanja.
KATEDRA: Na koncu samokritičnega P. S. si zapisal: -Kritizirate, napadajte, trgajte, predlagajte !e molčite nikar!« Od izida knjige so mmili že 4 meseci, pa vendar ni nihče ničesar kritiziral, napadel, raztrgal ali predlagal. Morda tudi zaradi tega, ker leži še vedno 95 odstotkov izvodov knjige na Univerzitetni konferenci ZSMS Maribor.
IVAN SOČE: Menim, da je osnovni vzrok molka ravno to dejstvo, da še vedno v prostorih Univerzitetne konference ZSMS Maribor gnije okrog 4900 izvor л naklada pa je bila 5000. Poearr z niki, ki so knjigo prebrali in katerih mnenje cenim in jih imam za kompententne, so dali ugodno oceno. Nekateri funkcionarji na univerzi so predlagali javne tribune, problemske konference ipd. Povod in osnovni material bi bila ta knjižica Vendar ne bi bil presenečen, če bi tudi ta zadeva šla mimo univerze, njenih organov in organizacij, ker sem na takšno ravnanje bolj nava-
jen in bi bilo le nadaljevanje mlačnih, jalovih tradicij. Vsekakor je treba knjigo čimprej distribuirati in šele takrat zares pričakovati ali ne pričakovati odmev.
KATEDRA: Naslov knjige je Za samoupravno univerzo. Koliko je današnja univerza samoupravna? Kaj je za tebe samoupravna univerza?
IVAN SOČE: Skoraj največ prostora je namenjeno ravno temu vprašanju. Jasen in uporaben odgovor — toliko in toliko je univerza samoupravna ali nesamoupravna — je nemogoče dati, kakor je tudi neumno trditi, da naša univerza sploh ni samoupravna ali da je samoupravna.
Samoupravna ni v takšni meri kot bi lahko bila, kot bi morala biti in kakor pričakujejo od nje v naši družbi. Zavedati se tudi moramo, da naša družba ni samoupravna družba, ampak družba, ki izgrajuje samoupravljanje. Ravno zaradi tega
jeme neroeni V	2anemarl),ve.	Tam, kjer
arske oblike dela	zbanaliziran, tako da se
zvajajo. Je 01 a stoino« prepisovanje strokov-loga zvaja na ,sal™ Л ,td v večini primerov ture. na	m	fite	postanejo	opravičilo,
seminarje z vaja	pedagoških delavcev, češ
' oTpiSeio pedagoški proces, razvijajo kri-samostojno mišljenje it^	^ naslednjim prl-
„o situacijo P°iasniul®	razumel	svojo nalogo
Ce bi inštruktor v a	u rok Posedel bi
tavanje resnice, ne bi	sebe )n b, zate| z moj-
nevedncga ko,eg8 .^ ^Utno bi zvozil, božansko i ekshibicijami voin|	,n občudujoče bi parkiral
ilteval druge avtomobUe dm da se tu In tam Ves čas pouka bi pustu	do|očenem, strogo
£ vol.".- **?•	№«"',«*•
sanem času pouka pa: bi tast j	.Zdajle,	kolega,
bi prepustil volan očenOJ kand,dat k, mu je prerežite!« Najbolle kar bo ved^ ^ sprav„ v nevarnost s resnica, bo vsekakor.
in inštruktorjevo življenje.
je zelo težko postavljati kakršnekoli definicije ali teze, da je univerza takšna ali drugačna, vendar kljub nevarnosti, postavljam tezo, da univerza ni samoupravna Seveda je to tako, kot bi rekel, da voda ni suha Poskusil sem na dokaj originalen način obrazložiti in dokazati to tezo ter postaviti kriterije, po katerih bi lahko sodili o teh zadevah.
KATEDRA: V sklepu poglavja: Vprašanje (r)evolucije ali za samoupravno univerzo si zapisal: »Začenjajo se uresničevati predpogoji in pogoji — nekateri so že uresničeni —, da se začne prava reforma šolstva. Te spremembe moramo graditi na spremembah položaja šolstva v družbi in na položaju učencev in študentov v šolstvu in družbi!«
Kaj bo potrebno storiti, da bo takšna reforma resnično uspela:
Kakšna je vloga profesorjev in študentov in,
ali so študentje in profesorji sposobni izvesti takšno celovito reformo šolstva?
IVAN SOČE: Reforma šolstva ni nekaj, kar bi zadevalo le učitelje in študente (učence), nekaj kar bi le oni lahko dosegli. Prepričan sem, da veliki večini enih in drugih ustreza nereformirano šolstvo in da v obstoječi situaciji najlažje uresničujejo individualne (privatniške) interese. Povdarjam, da gre za privatniški in ne za zgodovinsko razredni interes oziroma resnični interes vseh nas. Tega interesa se
in ali nepripravljenosti za kakršenkoli revolucionaren akt. Vzrok za vse konflikte na univerzi je ogrožen individualni interes, zaradi česar so ti konflikti imeli individualnenali sku-pinsko-lastniški položaj. Samoupravljanje se mnogokrat razume in uporablja kot pomirjevalno sredstvo, sistem za »izničenje« nasprotij (konfliktov) in ne kot sistem za preseganje le-teh.
Da sklenem, takšni učitelji in takšni študentje s takim obnašanjem niso sposobni izvesti takšno reformo, ki bi bila vredna omembe.
KATEDRA: Koliko se takšni reformi približujemo z uvedbo usmerjenega izobraževanja?
IVAN SOČE: Usmerjeno izobraževanje skuša razrešiti osnovna protislovja v družbenem sistemu vzgoje in izobraževanja. To se predvsem nanaša na odnose med združenim delom — uporabniki in šolami — proizvajalci glede količine in kvalitete kadrov. Tukaj so doseženi določeni pozitivni premiki. Vendar so študentje in učenci še vedno v glavnem »izven igre«. Tudi združeno delo ni tako združeno in »še ne ve«, kaj resnično potrebuje. Osnovne zahteve, ki so postavljene pred usmerjeno izobraževanje, so boljša izobraženost (celovite osebnosti in dobri strokovnjaki) in skladje s potrebami združenega dela. Če bomo uspeli pozitivno odgovoriti tem zahtevam, bomo veliko naredili, to pa še ne pomeni reformo šolstva.
Usmerjeno izobraževanje ne spreminja družbenega položaja
2/{Po£L!TEU
je treba zavedati, predpogoj za to je zavedanje lastnega družbenega položaja, osmislitev bivanja Pri študentih je potrebno začeti tu.
Študentje in učitelji od reforme pričakujejo le ugodnosti. Prvi lažjo pot do diplome in zagotovljeno ustrezno mesto v delitvi, drugi pa večjo plačo za manj dela. V tem je njihova osnovna filozofija. Vendar je na sami univerzi toliko nasprotij, da bi lahko ta postala gonilo v spreobračanju situacije. Eno takšnih je oblastniški položaj učitelja in razlaščeni študentje, ki se najbolj grobo prezentira v izpitnem redu, potem sistem podajanja snovi itd. itd.
Navkljub tem nasprotjem, do revolucioniranja ne prihaja zaradi neobstoja zavesti o takšni situaciji
študentov, ne spreminja odnose v šolstvu, ne spreminja položaj delavca v šolstvu, ne zajema pedagoške reforme itd.
KATEDRA: Pogoj za uspešno reformo so dobri učitelji tako v osnovnih in srednjih šolah kot na univerzi. Ob tem pa, če pogledamo ■ Pedagoško akademijo v Mariboru, ne moremo biti preveliki optimisti, saj vladajo na drugih šolah bolj demokratični odnosi glede vaj, predavanj, odnosov profesor—študent!
IVAN SOČE: Spomnil si me na
3.	Marxovo tezo o Feuerbachu, v kateri govori o (pre)vzgoji vzgajate-Ijev. Zelo pomembno vprašanje! Reformo šolstva bi bilo treba, prej kot na drugih šolah, začeti ravno na
Študentje iz dela praviloma ne delajo: redno študirajo in dobivajo redne mesečne plače. Za razliko od prvih in drugih lahko študirajo le v skladu s potrebami svoje delovne organizacije. Ko bi vzeli v poštev le njihovo številčnost, bi lahko takšno obliko študija zanemarili, ker pa vemo, da je takšen študij z nekaj malimi izjemami perspektiva in, bi rekli, že skoraj nujnost, bomo temu posvetili v naslednjih poglavij več pozornosti.
SKLEP
Sole so si izmislile mit, da se ne more pridobiti znanje brez pouka v organiziranem procesu — šolanje je postalo potreba in nuja. Mit je postal dejanskost.
I. Ilich trdi, da prižene šola mnoge do nekakšnega samomora, ker sili ljudi k odrekanju odgovornosti za lastni razvoj.
Sola uči in vzgaja.
V SFRJ se je število študentov povečalo za triindvajset-krat, število učiteljev šestnajstkrat. Danes študira na blizu štiri sto fakultetah približno pol milijona študentov.
M. Pečuljlč piše: eksplozija šolstva, ta val nad valovi, je nezadržna — fakultete bodo postale v bližnji prihodnosti množična oblika izobraževanja v našem obdobju.
Kakšno družbo bomo imeli, je v mnogočem odvisno od tega, kakšno bomo imeli šolstvo, saj gre vsak član skupnosti skozi stroj za izobraževanje. Ta stroj je stari stroj: v njem se učimo za sedanjost, večkrat tudi za preteklost, z metodami In znanjem iz preteklosti.
»Revolucija ne more črpati svoje poezije, svojega navdiha iz preteklosti, temveč le iz prihodnosti.« (Marx)
Dalj ko traja dresura, tem vrednejše Je potrdilo (diploma) In obenem so možnosti za napredovanje svetlejše ...
šolska Industrija ustvarja dodatne (umetne) potrebe za svoje blago, pripravljena je prodajati neskončno število pro-
izvimega dela, razen originalov in kopij svojih učiteliev Monopolizirana, absolutna (večna) resnica'
Draz iskanja je pri študentih neznana in neodkrita.
o®!*	“b™'-m
iev°J^r SVet b!'ih plaščev- čmih foteljev, belih papirjev, ventilatorjev, radiatorjev, tajnic, šoferjev, visokih plač položajev m bajt. Avto, jahta in lastna plaža.	P
O začarani svet mediokritet.
VZGOJA
Draktičnn^rpf/3'	h0Č6 aIi ne: poiem »nevzgojenosti« ni
bihfeu° relevanten' vendar Je pomembno razumeti, da lahko tece vzgoja v smislu pozitivnih in negativnih vrednot Kako vzgaja univerza?
Za male otroke so zgodbice, da je treba vzgajati le male
* -PJihaiai° na visoke »'e že izoblikovane osebnosti. Ni se težko sporazumeti s tezo, da so nekatere karakterne lastnosti podedovane in da se jih izoblikuje večina v najzgodnejših letih detinstva in da traja oblikovanje osnovnih značilnosti do približno 25. leta starosti. Pojem vzgoje razumemo širše od pojma formiranje osebnosti v
v dm?Tn -S|6m *аТПи' Saj traja vse življenje, dogaja se : ™	'n	V drU9ih instituc‘iah- Nedvomno se dogaja
pomembnejša^^6 " S°"'	^ « vse
Že dejstvo, da je učenec v šolstvu v podrejenem nebnem in vodenem položaju, vpliva na vzgojo negativno
siiii ^TT* za.htevat’ aktivnost «* tistega, Id smo ga prt-S 'st^b?-PaS'Ven’ l.l“zorno Je Pričakovati samostojnost od tistega, ki ga zmeraj in samo vodimo, absurdno ie nriča-
iTl S' 0(3 k09a’ k! ne 5,716 bltl ^ nemogoče fe koga naučiti samoupravljanja v nesamoupravni šoil.
takšnih šolah, kot je naša Pedagoška akademija Vemo pa, da se te šole glede pedagoškosti ne razlikujejo od drugih. Kako potem pričakovati od takšnih pedagogov kvalitetno drugačen pristop šolstvu', učenju ocenjevanju ... Kako računati z njimi, kot s celovitimi osebnostmi, če smo od njih naredili parcialne, kako pričakovati, da bi kvalitetno učili samoupravljanje in marksizem, če se ga sami niso naučili...
KATEDRA: Kako daleč smo še pri nas od tipa šole (pa četudi samo eksperimentalnega), ki jo opisuje Mose Jorgensen v knjigi Škota koju so osnovali učenci (Eksperimentalna gimnazija v Oslu 1966 leta), kjer imajo profesorji in študentje iste pravice, kjer ni ocen in obvezne prisotnosti pri pouku, kjer dijaki in profesorji skupaj pripravijo učni program in podobne stvari. Koliko je danes samoupravljanja v srednjih šolah?
IVAN SOČE: Takšen tip šole nam ni niti cilj, tako da oddaljenosti ne moremo oceniti. Kot eksperiment je zelo zanimiva in je zares škoda, da podobnih poskusov nimamo tudi pri nas. Najbrž bi učenci prepričali učitelje, da so dovolj zreli, odgovorni, samostojni in sposobni aktivno in enakopravno sodelovati v takšnem procesu.
Kar zadeva samoupravljanje v srednjih šolah, je zadeva taka, da je težko govoriti o stvareh ali o odnosih, ki ne obstajajo. Nekaj o tem, kaj in zakaj ne obstaja, je napisano v tej knjižici.
KATEDRA: V poglavju Anatomija šolstva ali vprašanje dresure trdiš, da mladinska organizacija postaja v vsej družbi vse bolj imaginarna organizacija in če bi si zares izborili bitko proti forumske-mu delu, v mladinski organizaciji sploh ne bi bilo dela! Kje so rešitve?
IVAN SOČE: Res je! Ravno pri mladinski organizaciji ne bi smelo biti razlikovanja med vodstvom in članstvom, to pa je žal zelo prisotno in razširjeno. Imaginarnost ne po-
meni le to, da ni ustrezne evidence članov, ampak z njo opredeljujemo v glavnem delovanje in aktivnost mladinske organizacije. Če smo se opredelili, da boZveza socialistične mladine široka fronta socialistično usmerjenih mladih ljudi, to še ne pomeni, da se ni potrebno boriti za zares socialistično organizacijo mladih z jasnim programom in s tako vsebino delovanja, ki bo omogočala uresničitev interesa mladih s povdarkom na socialistični samoupravni vzgoji in samovzgoji.
Poseben problem je profesionalizacija funkcij v mladinski organizaciji, kar še bolj ločuje vodstvo od članstva, saj se velikokrat sliši »naj delajo oni, saj so vendar plačani za to«. Prepričan sem, da imamo s prof esionalizacijovečkrat no škodo: zmanjšuje entuziazem, pasivizira članstvo, povečuje akcijsko odvisnost od drugih političnih struktur, ustvarja se elita kot zastopnik interesov mladih fin ravno zaradi tega ta vodstva pogosto predstavljajo mladino, kot poseben družbeni sloj s posebnimi družbenimi interesi), nemalokrat posamezniki ravno v taki mladinski organizaciji vidijo možnost za politično kariero itd.
Nasploh je ta problematika mnogo bolj kompleksna, kot se zdi in se v tako kratkem pogovoru ne da kaj
KATEDRA: Ce^pogledaš mariborsko univerzo, profesorje, študente, sistem predavanj, vaj, izpitov, odnose profesor—študent, ali si optimist, da smo na dobri poti do reforme šolstva?
IVAN SOČE: Optimist sem! Za razliko od večine optimistov, ki čakajo na boljšo prihodnost, sem se pripravljen boriti za tako prihodnost. Kljub temu, da se skoraj deset let borim, ne priznavam nobene politične taktike, nastopam zmeraj odkrito in iskreno. (To pa ni vedno najbolj pametno.) Opažam, da je še veliko netaktičnih borcev in sem zaradi tega otpimist.
SREČKO RRTOVŠEK
«. „	— S* »S
pet let (vendar traja 6fi let) ^ ^ dmg0i po*tanejo jasni dve in pol leti. tedaj nam. . študlja v takšni smeri.
srnssasifSi ir ,рг8т“6
stičnih znanj, strokovnih izmtov^i ^ >ро1фо1. in je v šot-
Druga različica ima P6^. v tem, da delata dva delavca skih krogih že znana. Ide a l	de,ovnega časa (to je prva
„a istem delovnem mest i z P	dohodka)i v drugi po-
» polovica«: polovica dela " po	>po)ovica0.	Na ta na-
lovlci pa se izobražujeta (to) ^	de,a	se povecu-
čln se resnično rea,t^? Ua socialna varnost študentov, se je zaposlenost se	mnenju	ne more pri-
tf vsaj^v naslednjih desetih letih do realizacije te ideje .
,o puščamo, naj d°z°r6^čic, Ce bi bUa sprejeta in uresni-Vmimo se^k prvi	ca sedanjega normalnega
čena ta zamisel, b skoraj po	Qm	računamo tisto,
trajanja študija — kot no	čeprav je realno normalno,
kar je predvideno s	študij iz dela.
da traja študij znatno dlje	^	univerzitetn0 šolstvo
Poseben problem nas j .	cej0t0	usmerjenega
nadaljuje po srednjem, obojiB P	^vezanosti moramo
izobraževanja. Pri reševanj p	,,	ozenja	specialnosti,
paziti, da ne pride le do	najožjo	spe-
Usmerjenost namreč ne p	Q	reformi srednjega
cializacijo. Zato bi bilo	na	podoben način, kakor
šolstva, ki !° *6Ге,Г^К6ет. da učenci in
11
temperature, če pa bo zima zelo hudi je jasno, da bomo morali bolj kuriti. Vprašljivo je tudi, za koliko lahko znižamo temperaturo glede na to, da študentje študirajo, se učijo.
KATEDRA: Ob tem se verjetno postavlja vprašanje zdravja študentov, vprašanje higiene — topla voda samo enkrat tedensko. Ali je takšno varčevanje sploh smotrno? Ali se nam ne bo to vrnilo kot * nekakšen bumerang z večjo obolelostjo študentov?
POPOVIČ: To, kar je zapisano v programu ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo, mi ne štejemo za sistemski ukrep bivanja v domovih, da bi to lahko bil resničen ukrep, ki bi privede! do tega, da daje družbeno koristnost, kajti ukrep, da mi enostavno zmanjšamo toplo vodo, je samo zgolj tolikšen, da ostanemo likvidni in uspemo plačati račune glede na sredstva, ki jih dobimo. Ta ukrep je lahko samo začasen, morda za dobo do novega obračunskega obdobja in za nas ni vzdržen. Tako"kot za delavce in za študente verjetno še manj, štejemo da je nevzdržno, kajti to so ukrepi, ki niso koristni ne družbi in to so lahko, zares le tisti zasilni ukrepi iz teh razmer. Mi smo se dogovorili, da so ti ukrepi, ki so zapisani, možni, da pa morajo o njih odočati še študenti, kajti bojimo se, naprimer pri kurjavi, da bodo študentje poiskali lastne vire, kljub prepovedi uporabe električne energije za ogrevanje. To lahko postane tudi protipožarno nevarno, ker bodo študentje grelnike skrivali na neprimernih mestih. Lahko pride do kakšnih požarov in imamo lahko nato družbeno in materialno škodo večjo, kot pa smo morda z ukrepi prihranili.
KATEDRA: Študente bodo ti ukrepi, če bodo seveda sprejeti, močno prizadeli. Kako pa bodo varčevali delavci?
* POPOVIČ: Pri delavcih seveda računamo s podobnimi ukrepi, kot za študente. Mi imamo še vedno razerve v organizaciji dela, gotovo tudi v delovni storilnosti. Mi že uvajamo veliko ukrepov, bodisi kontrole, kajti sama zavest m vedno dovolj in moramo imeti sisteme kontrole izvršitve določenih nalog, predvsem je tukaj občutljiv del dela serviserjev, tudi snažilk. Jasno je da smo šli v vprašanje materialov, ki jih uporabljamo za naše delo, v kontrolo teh materialov, ali je vedno potrebno uporabljati res riajkvalitetnejši material, ali pa se da uporabljati tudi kakšen cenejši material ali čistilo.
KATEDRA: V počitniških mesecih je izpad dohodka vedno zelo velik. Koliko dohodka bi se v poletnih mesecih dalo pridobiti s počitniško dejavnostjo?
POPOVIČ: Mi smo agencije obvestili, da imamo proste sobe za prenočišče. Imeli smo nekaj aranžmajev z Atlasom. Zasedenost domov v poletnih mesecih je bila sicer slaba. Kar se tega tiče imamo še ogromne rezerve. Imeli smo stalno recepcijo, imeli smo tudi nekaj aranžmaje v s šport ni ki at let i. Sekt or družbene prehrane ni ustvaril izgu-
študentski domovi
be prav zahvaljujoč temu, ker je imel polne penzione. Problem je v tem, da je tudi redna hotelska dejavnost v Mariboru prosta, oziroma ima proste kapacitete in agenci -je se vendarle obrnejo najprej na hotele, kajti z njimi imajo celoletne aranžmaje, medtem ko lahko imajo z nami aranžmaje le poleti. Tako, da k nam pošiljajo manjše skupine, ali pa kakšno študentsko skupino, ki želi res ceneje bivati. Tako da tukaj ni nekega velikega dohodka in mi računamo, da bomo to dejavnost še razširili, saj imamo dva doma namenjena študentom, ki ostanejo čez poletje v Mariboru, medtem ko so ostali štirje zaprti, oziroma enega smo letos namenili za turizem. Se pravi, da smo sposobni, seveda če je ekonomski interes, te tri prazne domove nemudoma aktivirati.
KATEDRA: Kakšna pa je pri vseh teh problemih v študentskih domovih pomoč širše družbene skupnosti in na kakšno pomoč širše družbene skupnosti računate?
POPOVIČ: Zaenkrat ne moremo govoriti o neki posebni družbeno otipljivi pomoči. Vsi se seznanjajo z našo problematiko, iščejo, zahtevajo in seveda dobivajo od nas podatke takšne ali drugačne, in jih tudi prezentirajo organom, ki bi eventualno lahko bistveneje ukrepali, vendar nekih sistemskih rešitev ta hip še ne vidimo. Mi smo zaskrbljeni nad to situacijo, s tem da predvidevamo, tako je bilo vsaj dogovorjeno, da se bo v jesenskih mesecih resneje raspravljalo o celoviti problematiki študentskih domov, tako mariborskih kot ljubljanskih. Računamo, da bo politična alptivnost v jesenskih mesecih rrjočnejša. Razpravo so pripravljali ž^ za september, vendar kot kaže, " to prestavili na kasneje pri itni konferenci SZDL, univerza iza prihodnjo sejo sveta že tudi pripravila točko dnevnega reda o problematiki domov. Dejstvo je, da s mi sami finančno ne bomo mogli pomagati, mi izgube za nazaj na noben način ne bomo uspeli pokriti. Naša osnovna skrb in velik uspeh bo, če bomo uspeli poslovati v jesenskem delu vsaj tako, da ne bomo te izgube še povečevali.
KATEDRA: Koliko vam pri rešitvi teh problemov pomaga Univerzitetna konferenca ZSMS oziroma koliko se pri Univerzitetni konferenci ZSMS sploh vključujejo v reševanje te problematike?
POPOVIČ: Pri Univerzitetni konferenci ZSMS je tu sila problematična situacija. Vdmo, da imajo svoje težave, predvsem kadrovske v takšni meri, da se vodstva tako hitro menjavajo, da še preden se novi mladinski funkcionar seznani s problematiko, že odide. Tako da imamo dejansko pomoč samo v tem, da so zaskrbljeni nad situacijo, da pa sami skorajda ne uspejo izpeljali neke akcije do konca. Tudi na seje sveta študentskih domov pridejo le včasih. Na petkovi seji sveta študentskih domov, kljub temu, da smo jim poslali vabilo, ni bilo nikogar, prav tako jih tudi na prejšnji seji sveta ni bilo.
SREČKO PIRTOVŠEK
RAZGOVOR Z DIREKTORJEM ŠTUDENTSKIH DOMOV TOV. POPOVIČEM O TRENUTNIH RAZMERAH IN TEŽAVAH V ŠTUDENTSKIH DOMOVIH V MB.
KATEDRA: Kakšno je trenutno stanje v študentskih domovih? ч
POPOVIČ: Mt imamo iz prvega polletja izgubo v prehrani, čista , izguba je 90 milijonov (govorim v starih dinarjih), to je v prvih šestih meeecih. V domskem sektorju v prvem polletju ni bilo tako imenovane 6ste izgube, vendar ni bilo ustvarjenih dovolj sredstev za sklade, tako pn sektorju družbene prehrane kot pri domskem sektorju. S tem, da se bo izguba v domskem sektorju zaradi izpada poletnega dohodka močno dvignila, že za julij in avgust beležimo 65 milijonov izpada dohodka. Pri prehrani sami so stcer izgube v juliju in avgustu nekoliko narastle, po teh prvih podatkih za 22 milijonov, pn čemer je glavni vzrok za tako malo naraščanje izgube močna dejavnost na mariborskem otoku in pa turistične dejavnosti, tako da smo tukaj dosegli dejansko precej uspeha, saj bi bila izguba sicer še mnogo višja. Stanje je seveda kritično, kajti to so tako imenovane 6ste izgube, brez skladov. Skupaj s skladi računamo po devetih mesecih, da bomo imeli 250 milijonov izgube. Glavni problem so v tem trenutku zamrznjene cene, saj nikakor ne moremo slediti višjim stroškom. To je najbolj kritično pn prehrani, ker je tukaj neposredna izmenjava Skušamo seveda kuhati
hrano, ki ima vendarle količkaj normalna razmerja med ceno storitve, ki jo imamo in med ceno nabavnega materiala. Določena |edila pa moramo občasno tudi dajati, čeprav so dražja Problem je v tem, konkretno štručka od hot-doka, mi jo kupujemo za 5 din in 5 para, medtem ko jo prodajamo za 4,80 din. Problem je tudi naprimer s kruhom, kajti imamo ceno odobreno za enotni kruh, ki se več ne peče in moramo seveda kupovati dražji kruh.
KATEDRA: Koliko se spreminja kvaliteta hrane, koliko so manjši obroki zaradi zamrznitve cen?
POPOVIČ:	Obrokov	nismo
zmanjšali. Gre za to, da smo morda enostavno zmanjšali ponudbo, raznovrstnost ponudbe, predvsem je tukaj problem mesa Količine namreč zmanjšati ne moremo, saj se hrana kuha po normativih.
KATEDRA: Kolikšna |e zasedenost kuhinjskih kapacitet?
POPOVIČ: Kapacitete imamo ta hip zelo slabo zasedene, samo 30 do 40 odstotkov. Rešitev iščemo v tem, da delavce premeščamo v naše obrate — bifeje — na šolah. To smo lahko stonli zato, ker imamo praktično dva nova obrata, to je na VTS in pa novi obrat jxi novih domovih.
KATEDRA: Kakšna bo ponudba v novem obratu pn novih študentskih domovih in ali ne gre za
podvajanje kapacitet, saj je bife že na pedagoški akademiji, nekaj deset metrov stran pa je tudi kuhinja dijaškega doma?
POPOVIČ: V novem obratu predvidevamo predvsem širšo ponudbo. Zelo močna bo ponudba po naročilu, k^ti v bifeju bo stalen kuhar. Imeli bomo določene, lahko bi rekli, enostavnejše jedi, naprimer golaž, vampi, to so take jedi, katerih cenovno razmerje tudi nam ustreza. Glede podvajanja kapacitet moram povedati, da ta bife ni kuhinja v klasičnem smislu. Ne predvidevamo, da bi s ponudbo v novem bifeju konkurirali podagoški akademiji, saj se bo primarna ponudba, se pravi rednega kosila in toplih malic, odvijala na pedagoški akademiji. V prvotni fazi je predvideno, da bi bH novi bife nadomestilo za tisti popoldanski čas, ko je bife na pedagoški akademiji zaprt. Novi bife bo odprt do večera, ker večerij v centralni menzi ne bomo več kuhali, tako da bi študenti tukaj lahko dobili kot nekaj za nadomestilo za večerjo. Ugotavljamo namreč, da dejansko zanimanje za kosilo in večerjo upada pni študentih in so bolj zainteresirani za posamezne jedi v določenih obdobjih.
KATEDRA:	Kakšna	pa bo
usoda študentske restavracije v starih domovih v depandansi ob parku. Ali razmišljate o tem, da bi jo ukinili?
POPOVIČ: Če bi izvedli, kar je želja in kar bi bilo tudi smotrno, da dobi|o dijaki oziroma študentje na dan vsaj en topiel obrok, potem je vprašljivo, če imamo kljub vsemu dovolj kapiacitet.
KATEDRA: Verjetno bodo študente precej bolj, kot ukrep« pri prehrani, prizadeli ukrep« v domskem sektorja Na zadnji seji sveta študentskih domov ste predložili program ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo za študentske domove v Mariboru.
Tako bi naj skrajšali čas kurjenja za dve uri dnevno, znižali bi temporatu-ro, topila voda bi naj bila le enkrat tedensko. Vsi ti ukrep« za stanovalce študentskih domov verjetno ne bodo sprejemljivi.
POPOVIČ: Imamo dve vrsti dejavnosti, in ker te dve dejavnosti ločimo, je jasno, da so tudi ukrep« različni za te dve dejavnosti. Ukrepi v zvezi s prehrano seveda študente manj prizadenejo, saj prehrana ni obvezna, medtem ko pri bivanju druge možnosti nima. Razumljivo je, da moramo glede na zamrznjene cene zmanjšati stroške. Seveda gre predvsem za tiste bistvene stroške in ker je p»č najbistvenejši strošek kurjave, elektrike in tudi vode ter sredstev za vzdrževanje in čiščenje (skupiaj obsegajo ti stroški 75 odstotkov vseh stroškov) je jasno, da moramo tukaj nekaj privarčevati. Druga stvar, ki nas sili k temu, kar načrtujemo, je v tem, da se skušamo približati tudi sptlošne-mu družbenemu varčevanju z energetskimi viri in menimo, da bi se dalo s krajšim časom kurjenja, px> naših ocenah privarčevati tudi do 20 ton mazuta, kar je le bistven prehranek, morda ne finančno toliko za nas, kot družbeni prehranek. Jasno pia je, da tukaj otipljivih računov ne moremo dati. Mi lahko nareduno izračune za normalne
ZADEVA Stališče UK ZSMS na program ukrepnv za odstranitev vzrokov za izgubo v študentskih domovih Maribor
Mnenje, ki ga UK ZSMS zastopa glede programa ukrepnv za odpravo izgube:
1. UK ZSMS meni, fla se da prioriteta razrešitvi osnovnih problemov v svetu SD. Neodgovorno ravnanje posameznikov piartit, posebno študentske, je potrfebno strogo obravnavati.
2. Partita študentov kot delegacija ni kriva za vsa neskladja v sicer slabih odnosih v svetu SD.
3. Cimprej je potrebno • irediti vprašanje prehrane
identov. Dejstvo je, da je
ehrana izredno na nizki ravni, čeprav trenutne cene niso prevelike Podpiramo regre siranje prehrane za študente za vsaj en obrok. Možnost zbiranja sredstev bi bila preko univerze in posameznih višjih in visokih šol.
4. Samokritika uprave in predvideni ukrepi v zvezi rešitev temeljnih vprašanj so
o* kaj konstruktivne, tako, da lahko samo upamo, da se bodo uresničile.
5. Zmanjšanje stroškov pri energiji v domskem sektorju, je gotovo velika možnost pocenitve bivanja. Znižanje temporature in skrajšanje kurjenja je opravičljivo in ekonomsko. Topla voda mora biti preko celega tedna še naprej, s tem, da bi se tempieratura vode lahko nekoliko zmanjšala od zdajšnje skoraj vrele, na primerno tempnraturo.
6. Izterjavo je pntrebno pioostriti s tem, da se da razumem rok plačila, glede na prejemanje štipendij. Predvsem je pntrebno poostriti nadzor in plačevanje za namerno ali iz malomarnosti pnvzročeno škodo na domskem inventarju.
i
Opravičujemo se za neudeležbo na svetu SD. Pošto smo prejeli le dan pred svetom, tako, da m bilo možno uskladiti terminov. Želeli bi jo prejemati vsaj tri dni pred svetom SD.
Za UK ZSMS Maribor podpredsednik Gorazd NASTRAN
12
TA КА1 Viuci^ i T SOB>! f У
proslav
X. PROGRAM
UKREPOV ZA ODPRAVO IZGUBE
Osnova je .razrešitev neskladja v našem načelu tripartitnega odločanja, ko partita študentov odloča brez odgovornosti in prevzemanja posledic oziroma ima celo osebne koristi, kadar domovi ne poslujejo po ekonomskih zakonitostih. Razrešitev tega bo postavilo na pravo mesto tudi medsebojne odnose tako med študenti in delavci, kot med delavci in študenti samimi. Razrešitev tega je le v širši družbeni akciji, ki bo postavila razmerja socialnega varstva študentov in ekonomskega poslovanja domov in s tem socialnega varstva zaposlenih in njihovih družin, v takšne okvirje, da ne bo ogrožanja ne enih ne drugih. V ta sklop je šteti tudi statusno rešitev domov, kot organizacije posebnega družbenega pomena, ki pa m vezana na nobeno samoupravno interesno skupnost m to povzroča veliko nesigurnost v življenju in delu domov.
V del konkretnejših, ukrepov je treba urediti tudi vprašanje prehranjevanja študentov, ki je povsem nezadovoljivo, ker se ne hranijo redno in tudi ne dovolj kvalitetno. Študentje to opravičujejo z za njih visokimi cenami kosil in večerij ter na drugi strani premajhnimi lastnimi finančnimi možnostmi to je štipendijami in prispevki staršev. Razrešitev tega pjoblema vidimo v po-
srednem štipendiranju to je regresiranju prehrane za študente vsaj za en obrok bodisi kosilo, bodisi toplo malico. S tem bi resda bile tudi zasedene kapacitete študentske kuhinje in razrešen osnovni vzrok izgube pri prehrani, na drugi strani pa tudi vendarle urejena vsaj enkrat dnevno zaužitje tople hrane pri študentih, ker se bo tudi odražalo kot družbeno koristno.
Do razrešitve temeljnih vprašanj pa bomo v domovili pripravili ukrepe v okviru lastnih možnosti. Usmerili sebomovzmanjšanjevseh stroškov m prešli le v tista opravila, ki so nujno potrebna ali imajo vsaj minimalno ustrezno cenovno razmerje to je razmerje med nabavljeno vrednostjo in ceno naše usluge
V pripravi hrane se preusmerjamo na dejavnost v bifejih; ukinili bomo večerje (dosedaj poprečno 30—40 večerij) m' kosila ob nedeljah, ostale dneve bomo kuhali kosila kljub neekonomskim razmerjem v pripravi teh oborkov. Proste delavce bomo razmestili v nova bifeja, ki bosta delala do večernih ur kot kompenzacija za večerje. V pripravi obrokov se bomo preusmerili na enostavnejše jedi, ker je za njih večji interes in so za nas ekonomsko upravičene. Z dodatno kontrplo in pretokom dokumentacije bomo še zaostrili materialno
odgovornost popravljalcev hrane na porabi živil v odvisnosti od normativov. Skušali bomo povečati število malic iz dodatne dejavnosti zunanjih odjemalcem.
V domskem sektorju so vsi ukrepi usmerjeni v zmanjšanje stroškov predvsem pri energiji, pa tudi ostalih materialih. Tako bomo skrajšali čas kurjenja za dve uri dnevno in znižali temperaturo, topla voda bo le enkrat tedensko, preverili bomo uporabo čajnih kuhinj in ostalih ne standardnih porabnikov, predvsem električne energije, po sobah stanovalcev. Investicijsko in tekoče, vzdrževanje bo zmanjšano na najnujnejše-- potrebe. Usluge študentov, ki so plačljive ukiniti oziroma le izjemoma izvajati. Se poostriti izterjavo plačila stanarin in pa namerno ali iz malomarnosti • povzročene škode.
Pri delavcih poostriti disciplino in osebno materialno odgovornost. Delovni čas prilagoditi času ogrevanja. Veliko pozornost moramo posvetiti fluktuaciji, ki je pri snažilkah precejšnja ter izpadu zaradi bolniške odsotnosti (21 %). Ojačati družbenopolitično delovanje vseh zaposlenih ter organov in organizacij v domovih za ustreznejše medsebojne odnose in skupne pogoje življenja in dela.
III - ANALIZA MATERIALNIH STROŠKOV POSLOVANJA ZA CELOTNO DELOVNO ORGANIZACIJO
Vrsta materialnih stroškov	Stroški 1 - VI/1981	Struktura %	Stroški 1 - VI/1982	Struktura %	Indeks 1982 1981
1. Živila	6,305.784	43,4	6,509.055	36,1	103,2
2. Material za vzdržev. in čiščenje	397.186	2.7	423.187	2,3	106,5
3. Pisarniški material	69.792	0,5	156.390	0.9	224,1
4. Kurjava	1,922.420	13,2	2,357.808	13,0	122,6
5. Voda	205.992	1,4	312.101	1,7	151,5
6. Kalo	924	0,0	—	_	-
7. Električna energija	864.557	5,9	1,070.150	5,9	123,8
8. Bencin in olje	48.800	0,3	78.500	0,4	160,9
9. Plin	143.956	1,0	133.918	0,8	93,0
10. Transportne storitve	68.768	0,5	4.075	0,0	5,9
11. PTT storitve	59.458	0,4	124.790	0,7	209,9
12. Reprezentanca	4.613	0,0	7.127	0,0	154,5
13. Vzdrževanje del. sredstev	220.076	1,6	238.130	1.3	108,2
14. Komunalne storitve	91.017	0,6	125.474	0,7	137,9
15. Drugi materialni stroški	49.973	0,3	73.457	0,4	147,0
16. Zdravstvene storitve	13.962	0,1	25.804	0,1	184,8
17. Neproizvodne storitve	585.579	4.0	712.456	3,9	121,7
18. Vzdrževanje dvigal	48.234	0,3	44.848	0,2	93,0
19. Odpisi drobnega inventarja	527.428	3.6	553.652	3.1	105(0
20. Izdatki za delovno obleko	44.242	0,3	59.500	0,3	134,5
21. Izdatki za prevoz na delo	42.430	0,3	83.660	0,5	197,2
22. Ostala nadomestila	22.567	0,2	281.037	1,6	1245,3
23. Najemnine	10.800	0,1	13.800	0,1	127,8
24. Dnevnice	3.757	0,0	3.275	0,0	87,2
25. Potni stroški	12.304	0,1	5.223	0,0	42.4
26. Stroški investic. vzdrževanja	155.160	1,1	— .	—	—
27. Amortizacija	2,277.395	15,7	4,252.587	23,6	186,7
28. Nabavna vrednost trg. blaga	346.181	2,4	409.906	2,3	118,4
29. Izredni izdatki	6.867	0,0		—	
30. Lastna reprezentanca	—	—	15.376	0,1	
31. Stroški uporabe lastnega vozila		— ■	3.133	0,0	
SKUPAJ	14,550.222	100,0	18,078.419	100,0	124,2
Izobraževanje ob delu ali iz dela (povratno izobraževanje) predstavlja eno od osnovnih smeri reforme vzgoje in izobraževanja pri nas. Čeprav ima ta vrsta izobraževanja tako v svetu kot pri nas že določeno daljše ali krajše obdobje razvoja z družbeno pogojenostjo posameznih etap m značilnosti tega razvoja, je ta opredelitev revolucionarna predvsem v tem, da-izobraževanje ob delu in iz dela postane glavna pot (in ne neka vzporedna, manj vredna pot za izobraževanje) pri pri-
se izobraževanje, ki m povezano z delom razvija s svojo lastno avtonomno logiko in število študentov se veča hitreje kot to kažejo potrebe gospodarstva in družbe z materialnimi možnostmi. Javlja se strukturalna neusklajenost med poklicno »izobraževalno produktivnostjo- -in družbenimi potrebami; ta razkorak je vse večji, mnogi mladi z diplomagni ne dobe zaposlitve in ne vidijo jasne perspektive v družbi. Gospodarstvo ne more zadovoljiti svojih kadrovskih potreb in
vzgojno-izobraževalnega procesa,
— rast stroškov zobraže-vanja, ki presegajo materialne možnosti družbe itd.
V razvoju izobraževanja se tako v svetu kot pri nas kaže v okviru kvantitativne ekspanzije izobraževanja, zlasti višje in visokošolske, hiperprodukci-ja visoko izobraženih kadrov ob hkratnem pomanjkanju kadrov. Dejstvo je, da vse več ljudi, mladih in odraslih, ki so že zaposleni, želi študirati, doseči diplomo neke višje ali
I. DEL: KAJ KAŽE IZOBRAŽEVANJE OB DELU V VISOKEM ŠOLSTVU
dobivanju višjih stopenj izobraževanja . To pomeni, da bomo naša prizadevanja usmerili v čimprejšnje usposabljanje mladih za delo, višjo stopnjo strokovne in katere-, koli druge usposobljenosti pa si bodo pridobili ob delu ali še bolje iz dela, kar bo v največji možni meri v danih možnostih in v skladu s potrebami delovne organizacije ter na osnovi delovne uspešnosti m drugih sposobnosti in prizadevanje zazjasti aktivno vključevanje v samoupravljanje in v širše družbene tokove ter lastni interes po nadaljnjem izobraževanju. Usklajevanje družbenih in individualnih interesov je vsekakor zahtevna naloga, ki jo morajo izpeljati postopno vsi družbeni subjekti, tako da bodo preseženi ozki, parcialni interesi.
Takšna orientacija bi naj porušila most med sfero izobraževanja in sfero dela, kar kažejo nekatere bistvene značilnosti. Dejstvo je, da se z materialnimi možnostmi družbe dviga tudi izobrazbeni standard, ki pa ni enako dostopen vsem. Večje možnosti za izobraževanje imajo mlajši kot odrasli, kar pa ni v skladu s principi demokratizacije izobraževanja, kar je pomemben dejavnik socialno-ekonom-skega statusa posameznika in njegove družine. Vse večji družbeni in znanstveno-teh-nološki razvoj, ki se javlja permanentno z vse večjim tempom, pogojuje permanentno učenje — vezano na celotno življenjsko obdobje in ne le na obdobje mladosti.
Dinamika družbenega razvoja zahteva enakomerno razporeditev dejavnosti učenja ih integriranje v vsa življenska obdaja, kar je odvisno od njihovih specifičnih potreb.
Ločevanje izobraževanja in dela je eden od glavnih razlogov kvantitativne ekspanzije in kvalitativnega upadanja izobraževanja, predvsem visokega, oziroma takoimenovane »krize izobraževanja«.(1) Tako
naložbe v izobraževanje po tej logiki niso rentabilne.(2)
Vzgoja in izobraževanje kot enovit proces je tudi »dejavnik-razvoja osebnosti človeka in ohranjanja njegove mentalne kondicije«. (3) Izobraževanje namreč ohranja intelektualno svežino in produktivnost tudi v kasnejših letih življenja. To potrjujejo velika dela in dosežki velikanov naše civilizacije: A. Einstein, N. Tesla. K. Marx, P. Picasso, J. B. Tito idr., ki so bili izredno ustvarjalni tudi v jeseni življenja. Telesna in intelektualna aktivnost namreč upočasnijo procese staranja, zato je tudi to razlog, da prikažemo korist in smoter učne aktivnosti v celotnem življenjskem obdobju. Iz tega lahko zaključimo, da izobraževanje ob delu in iz dela ne uvajamo samo iz ozkih ekonomskih razlogov, ampak so enako pomembni tudi socialni, psihološki in širši humanistični razlogi. Čeprav je ekonomska in zlasti socialna učinkovitost izobraževanja težko merljiva, lahko nekateri kazalci dovolj prepričljivo pokažejo na neučinkovitost ekonomske in " socialne izobraževalne storilnosti, to so zlasti naslednji:
— stopnja usklajenosti med izobraževanjem in potrebami gospodarstva in družbe jx) kadrih določenih poklicev in izobrazbenih stopenj,
— osip učencev in študentov med šolanjem,
— prekoračitev predpisane dolžine trajanja izobraževanja,
— zastarelost izobraževalnih vsebin, zlasti glede na aktualne in bodoče potrebe po delovnih mestih, za katera se izvaja izobraževanje,
— upadanje »pedagoškega standarda« vsled kvantitativne rasti števila študentov in ne dovolj velikih vlaganj v izobraževalno dejavnost,
— upadanje kvalitete formiranih kadrov, ki pridejo iz
visoke šole, pri čemer pa je pretirano poudarjena dominantna neproizvodna usmeritev pri izboru študija. Jasno je, da takšen trend razvoja ni v skladu z obstoječimi i n razvojnimi družbenimi potrebami in da povzroča vse večje negativne ekonomske učinke in ne zagotavlja socialne varnosti, zaradi premajhne možnosti zaposlitve velikega števila diplomantov v matični stroki. Prav tako je prisotna težnja, da se diplomanti žele zaposliti v mestih, v urbanih središčih, čeprav imajo možnost zaposlitve izven mesta.^
Vse to je respn razlog, da družba išče pota za ustrezne ukrepe, da bi se ta razkorak zmanjšal do tolikšne mere, ki bo še sprejemljiva za nadaljnji družbeni razvoj. Eden od ukrepov je omejitev vpisa, zlasti na družboslovne usmeritve in zagotavljanje spodbudnih in stimulativnih ugodnosti za vpis študija deficitarnih strok, a vse to predvsem na osnovi kadrovskih načrtov, ki bi se morali izdelati v okviru funkcije integralnega planiranja gospodarstva in družbe ter prehod na študij ob delu in iz dela. Praksa kaže, da je učinkovitost administrativnih ukrepov omejena in da ne more resneje usmerjati interesa učencev in študentov k družbenim potrebam, saj na določen i n predstavlja omejitveni ukrep omejevanje svobode pri poklicni izbiri, ki je za človeka najpomembnejše področje in za delo, ki predstavlja osnovno dejavnost človeka v njegovem najplodnejšem in najbolj ustvarjalnem življenjskem obdobju.
F. POŽGAN
(T) Pastuovič N., Obrazovm ciklus, Andragoški centar, Zagreb, 1978
(2) Savičevič D., Povratno obrazovanje, BIGŽ, Beograd, 1975
(3) Savičevič D., Povratno obrazovanje, BIGŽ, Beograd, 1975
ŠTUDENTSKI SERVIS • ŠTUDENTSKI SERVIS • ŠTUDENTSKI SERVIS • ŠTUDENTSKI SERVIS • ŠTUDENTSKI SERVIS • ŠTUDENTSKI SERVIS
dena kot ena dodatnih deja
največ zaslužili in smo prav
študentski servis ustanovfe-
Misli in vtise o delu, težavah in načrtih Študentskega servisa nekoč in danes smo skušali iz razgovora s sogovorniki: Bredo Bezjak, referentko, Marjanom Krajncem, direktorjem in Borisom Čerpesom, vodjem avtošole, strniti po posameznih področjih.
SOODLOČANJE ŠTUDENTOV
Razen najpomembnejšega vpliva študentov, to je dejanskega vpliva na oblikovanje cene za posamezno delo, ki pa se ga študenti še vedno mnogo premalo poslužujejo, pa študenti odločajo tudi v svetu servisa, ki je sestavljen tripartitno. Sestavljajo ga delegacije delavcev študentskega servisa, delegacija študentov, ki delajo s posredovanjem študentskega servisa in delegacija uporabnikov. Zaščiten je torej interes vseh treh struktur. Pri vsem tem pa je glavni problem povezava delegatov študentov s svojo bazo. Tukaj nam še ni uspelo najti tiste prave oblike povezovanja. V svetu servisa imajo svojega predstavnika še unierzitetna konferenca ZSMS Maribor in predstavnik Univerze v Mariboru, tudi ta predstavnik je študent
RAZDELITEV DOHODKA
Tukaj gre predvsem za delitev ostanka dohodka, to je tistega dela, ki ga OZD plačajo dodatno na zaslužek študenta. Študent dobi vedno 100 odstotkov za opravljeno delo, na teh 100 odstotkov pa zaračuna študentski servis 10 odstotkov manipulativnih stroškov, to so stroški poslovanja, povezovanja in predvsem računovodskih poslov, ki jih servis opravlja za OZD.
Teh 10 odstotkov predstavlja torej dohodek študentskega servisa, ki se potem deli za socialno varnost
14
delavcev študentskega servisa, na sklade. Razen tega pa se del ostanka dohodka nameni Univerzitetni konferenci v Mariboru za obštudii-sko dejavnost Sredstva pa se še vračajo mladim za razne njihove interesne dejavnosti, od dodatnega subvencioniranja aktivnosti KUD Študent pa do pokroviteljstva mladinskih delovnih brigad. Lani je bil študentski servis pokrovitelj mladinske delovne brigade, ki je delala na zvezni delovni akciji »Pirot 81«, letos pa je mladinska delovna brigada iz Maribora pod okriljem študentskega servisa sodelovala na zvezni delovni akciji v dolini Ibra.
Organizirali smo tudi tečaje plavanja, tenisa, smučanja, in kot soorganizatorji s študentsko redakcijo Radia Maribor in Univerzitetno konferenco ZSMS Maribor smo pripravili tudi nekatere prireditve: oktobra lani je bila to prireditev Pozdrav brucem v hali B na mariborskem sejmišču, ki si jo je ogledalo čez tisoč dijakov in študentov, junija letos smo sodelovali pri javni radijski oddaji Študij in glasba, ki je bila na Trgu svobode. V okviru te oddaje smo zbirali tudi star papir. Potem je tukaj še pomoč mladim pri strokovnih ekskurzijah.
Pretežno pa je, da to kar subvencioniramo navzven, dajemo v glavnem v obliki konkretnih poravnav računov. Mi torej poravnamo stroške, nikoli, oziroma zelo redko, pa nakazujemo denar v gotovini. O vseh teh zadevah, torej kdo bo denar dobil
OBRAZLOŽITEV OB PODELITVI PRIZNANJA ŠTUDENTSKEMU SERVISU
— ker od same ustanovitve višjih šol v Mariboru pomembno prispeva k reševanju materialnih težav študentov;
— ker danes s skoraj 5000 člani, večini študentov in mnogim dijakom zagotavlja, razen nepogrešljivega dodatnega vira sredstev za preživljanje, tudi stalno vez s svetom dela, kar je velikega poklicno-usmerjevalnega pomena,
— ker s smotrnim usmerjanjem ostanka dohodka pomembno podpira kulturno in tehniško ustvarjalnost mladih v Mariboru.
LETOŠNJI DOBITNIK NAJVIŠJEGA PRIZNANJA MARIBORSKE UNIVERZE, SVEČANE LISTINE UNIVERZE V MARIBORU
zanimivo ugotovili, da je večina boljših študentov.
Naprimer študent, ki je zaslužil lani največ, to je približno 150.000, je imel povprečno oceno na VTŠ okoli 9.
PRIMERJAVA Z DRUGIMI ŠTUDENTSKIMI SERVISI
Glavna razlika je predvsem v tem, da so pri nas najnižje ume postavke za posamezna dela fiksirane in študent ne more opravljati dela pod to ceno, torej ne dovolimo, da bi delovna organizaciia študenta eksploatirala pod najnižjo dogovorjeno urno postavico. Naprimer v Ljubljani pa študent lahko dela tudi po zelo nizki postavki, če delovna organizacija le najde študenta, ki je za tako nizko ceno pripravljen delati.
AVTOŠOLA
Osnovni namen avtošole je v tem, da omogoči študentom po nižji ceni opravljanje vozniškega izpita. Trenutna cena je 320 dinarjev za uro vožnje z zastavo 101. Razen tega pa lahko tisti, ki imajo tri leta vozniški izpit postanejo tudi inštruktorji, torej gre za študente-inštruktorje, ki opravljajo delo preko servisa. Trenutno imamo sedem študentov inštruktorjev in vsi so z delom zelo zadovoljni, saj je tudi zaslužek dober, od 80 do 90 dinarjev na uro.
V preteklem letu je vozniški izpit opravljalo 651 kan-didatov.Vavgustu je naprimer opravljalo izpit 36 kandidatov, 25 jih je uspešno naredilo izpit v prvem poskusu in pet v drugem, s prvo teorijo je torej napravilo izpit 83,3 odstotka kandidatov in podobni podatki veljajo za vso leto. Lani je v prvem poiskusu opravilo izpit 62 odstotkov, v drugem poskusu pa 29 odstotkov. Od leta 1973. ko ie bila avtošola
na je napravilo izpit približno 6500 kandidatov, večinoma študentov in dijakov. Če se še malo povrnemo k statistiki, porabi kandidat povprečno 32 ir. V avtošoli dela 5 redno zaposlenih inštruktorjev in še nekaj študentov. Trenutno imamo teža ve z nabavo novih vozil, saj jih ne moremo dobiti, kandidatov pa je precej. Na voljo imamo le 8 vozil, ki so obremenjena tudi 10 do 11 ur dnevno, kar pa se seveda pozna pri stroških vzdrževanja.
NEOBIČAJNA DELA
Letos je študent tri tedne čuval mačko, pred leti smo imeli delo obrezovanje klu-nov pri piščancih za agronomsko šolo na testni postaji na Šentiljski cesti. Potem višinska dela, ki jih opravljajo alpinisti, trimesečno čuvanje otroka na Danskem. Zadnje čase pa se pojavljajo tudi dela za pomoč bolnikom na domu, ne toliko fizično, kot psihično.
RAZVRSTITEV DEL
Dela so razvrščena v sedem skupin:
I. SKUPINA
Gre predvsem za težja fizična dela, uma postavka pa je od 80 dinarjev naprej. Sem štejemo: Nakladanje in razkladanje, delo v skladišču, Selitve, Montaža in demon-taža. Izkopavanje zemljišča, čiščenje vozil in strojev...
II. SKUPINA
Sem spadajo lažja fizična dela in pomožne službe: pakiranje, čiščenje pisarn in drugih prostorov, delo v eks-peditu, vratarska čuvajska in informatorska dela, delo za blagajniškimi pulti, zlaganje materiala, kurirstvo, pomoč pri inventuri, inkasiranje, telefoniranje, raznašanje časopisov, obdelovanje fo% poliranje...
Najmanjša uma postavka je 65 dinarjev.
III. SKUPINA
Delovna opravila v tej skupini že zahtevajo ustrezno strokovno izobrazbo. Opravila pa so: Vzgojitelji, medicinske sestre, laboranti, bolj ali manj samostojna računovodska dela, tajniško strojepisna dela, napovedovanje, dežuranje, pomoč pri programiranju in operaterskih delih, prodajanje, tuširanje in retuširanje ...
Uma postavka je od 75—90 dinarjev navzgor.
IV. SKUPINA
Sem spadajo dela, ki zahtevajo izobrazbo višjih letnikov, hostese, stevardese, turistični vodiči, samostojni risala načrtov, lektorji, pota-p|ači, reporterji, demonstratorji, aranžerji, tehnični sodelavci pri raziskovalnih nalogah, arheologi...
Plačilo za uro dela pa je od 100 dinarjev naprej.
V. SKUPINA
V tej skupini so zbrane in-štrukcije. Za 45 minut in-štruiranja pa je zaslužek od 80 do 120 dinarjev.
VI. SKUPINA
Prevajanje strokovnega in normalnega besedila sodijo v šesto skupino. Za stran prevoda normalnega besedila je treba odšteti 170 dinarjev, za strokovno besedilo pa 220 dinarjev.
VII. SKUPINA
V tej skupini so zbrana vsa dela, ki ne sodijo v prvih šest
Čiščenje stenskega bojle-rja in čiščenje boj ie rja za centralno kuriavo.
— brušenje parketa, in lakiranje
— izdelovanje nagrobnih napisov
— montaža smučarskih vezi in še vse drugo.
vnosti. Trenutno glavni problem niti ni finančne narave, saj bi vsaj za začetek sredstva le lahko zbrali, pojavlja pa se problem devizne udeležbe.
DELO NA MORJU
Letos smo pričeli prvič organizirano pošiljati študente na delo na morje. V Piranu je delalo 140 študentov, na otoku Pagu pa 80 študentov. Študenti so opravljali predvsem dela natakarjev, ser-virk, sobaric in podobno. Z študenti so bili povsod izredno zadovoljni in že sedaj imamo naročilo iz Pirana za prihodnje leto za 100 študentov. Zanimivo je tudi to, da so študenti mnogokrat opravili svoje delo kvalite-tneje, kot pa redno zaposleni. Deio na morju je ogromno pomenilo tudi za študente, ki so ostali v Mariboru, saj je teh čez 200 študentov sprostilo približno 1000 del in če ti ne bi delali na morju, bi bila gneča za delo še veliko večja.
BOGATENJE ŠTUDENTOV
Z bogatenjem študentov si ne delamo prevelikih skrbi. Nekakšno normalno povprečje prestopa le kakšnih pet ostotkov študentov. Tako visok zaslužek je povezan predvsem z nevarnimi višinskimi deli, ki jih opravljajo alpinisti in si na tak način prislužijo dodatna sredstva za svoje odprave. Zaslužek na študenta je znašal lani 13.235 dinarjev na mesec, če dela fizično delo po najvišji postavki normalni delovni čas. Kar se tiče povezanosti vpliva dela na študij, ugotavljamo, da dela študent v povprečju 20 ur mesečno, to pa na študij ne more bistveno vplivati, pri čemer je ogromno dela opravljenega med počitnicami. Imeli smo tudi nekaj razgovorov s temi, ki so lani
NEKOČ IN DANES
Študentski servis v Mariboru živi z imenom študentski servis že enajsto leto, predtem pa mu je bilo 10 let ime študentska zadruga. Študentsko zadrugo so ukinili maja leta 1971, že 19. junija istega leta pa je pričel z delom študentski servis. UstavnovHi pa sta ga Univerza v Mariboru in Univerzitetna konferenca ZSMS v Mariboru. V aktu o ustanovitvi je zapisano: »Osnovna dejavnost študentskega servisa je posredovanje zaposlitve študentov za opravljanje občasnih in začasnih del v oOZD, za izboljšanje materialnega položaja študentov, ter omogočanje dodatnih, za študij potrebnih sredstev.
Stranska dejavnost pa je šolanje študentov za voznike motornih voziL ter razmnoževanje za študij in obšudij-sko dejavnost potrebne literature in razmnoževanje drugega gradiva.« Danes se servis ukvarja predvsem s posredovanjem del in šolanjem študentov za voznike motornih vozil. Obstajajo pa tudi načrti, trenutno še samo na papirju, za ustanovitev skriptamice. Ob ustanovitvi
leta 1971 je imel študentski servis 400 članov, danes pa ima veljavne izkaznice servisa že čez 500 njegovih članov. Ob ustanovitvi in še nekaj let kasneje so študenti opravljali predvsem občasna dela za samo nekaj dni: raznašanje mleka, Večera, pomoč v gospodinjstvu... Študentje v prvih letih se niso toliko opravljali proizvodna dela, saj so delovne organizacije še na veliko zaposlovale delavce v redno delovno razmerje. Število posredovanih del se viša iz leta v leto.
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo izdanih 15.131 napotnic, v istem obdobju lani pa je bila številka precej nižja, 11.384. Dohodek se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 42 odstotkov, v primerjavi z letom 1980 pa kar za 100 odstotkov. Študentski servis posreduje dela za približno 420 organizacij združenega dela. Pa še en podatek je zanimiv: Lani so študenti in dijaki opravili 1,300.000 delovnih ur, v letošnjem letu pa jih bodo predvidoma 1,600.000.
in za kaj ga bo porabil, pa odloča svet servisa, odločajo tudi študenti. Ena izmed pomembnih dodatnih dejavnosti je tudi jazzovska sekcija. Trenutno imamo pri njej prostorske težave. Na tem področju zaobsegamo le manjši del populacije, ki pa je zagotovo ravno tako upravičena do svoje vrste kulture.
SKRIPTARNICA
Tukaj se je nakopičilo kar precej problemov. Gre za problem nakupa opreme, da je to opremo zelo težko dobiti. Nekatere stvari v Mariboru sicer že obstajajo, vendar pa je do kompletiranja opreme še zelo daleč. Za nakup je potrebna tudi devizna udeležba. Razen prostorskih težav gre torej tudi za problem nabave. Razmišljamo tudi o kakšnem novem načinu vezave skript da ta vezava ne bi bila fiksna, temveč, da bi se lahko kasneje še vlagali listi. Če bi bik) treba skripte dopolniti, ne bi bHo potrebno tiskati nove celotne skripte, temveč bi se z vloženimi listi samo dopolnila. Takšen način bi bil mnogo cenejši, s tem pa bi se prihranilo tudi precej papirja, saj sedaj šola, ko izzide nova skripta, stare izvode zavrže.
Mi smo že na prednostni listi za nakup fotokopirnega stroja pri Birostfoju, vendar v enem letu še nismo prišli na vrsto. Sedaj imamo obljubljen fotokopirni stroj, ki bi ga naj dobili v naslednjih 15 dneh in ta stroj bo seveda na voljo študentom za fotokopiranje. Torej zanimanje je, pripravljenost tudi, tudi v naših načrtih je skriptamica predvi-
Vzgoja mlade generacije je eden od bistvenih smotrov in načel neke družbe, še posebno pa naše samoupravne socialističneskupnosti. Uresničevanje načel in smotrov novega koncepta vzgojno-izobraže-valnega procesa oz. reforme vzgoje in izobraževanjaje odgovorna naloga nas vseh. Bistvo je, da okrepimo družbeno vzgojno funkcijo v institucijah in procesih izobraževanja.
Naloga vzgojno-izobraževalnih organizacij ni le golo doseganje čim boljših izobrazbenih rezultatov, temveč hkrati in še posebej oblikovati socialistično, družbeno moralno, samoupravno in idejnopolitično napredno mlado osebnost. Zato moramo uveljaviti položaj učenca kot enakopravnega subjekta vzgoje in seveda tudi kot soodgovornega za družbena sredstva, ki jih združeno delo namenja vzgoji in izobraževanju.
.Nedavno sprejeti Zakon o usmerjenem izobraževanju je na novo opredelil samoupravno koncepcijo srednje šole. '
Predvsem je izenačil' položaj učenca samoupravljalca v vzgojno izobraževalnih institucijah s položajem • mladega delavca samoupravljalca v TOZD. Učenec ima danes na podlagi omenjenega zakona ter na podlagi samoupravnih splošnih
vzgojno izobraževalnih organizacij.
v ZSM mislimo, da je nadaljnji razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov v vzgojno izobraževalnih organizacijah in s tem povezan samoupravni položaj učencev, eno od bistvenih strateških vprašanj nadaljnjega uspešnega razvoja usmerjenega izobraževanja
Samokritično lahko ugotovimo, tako "ZSMS, ZK, sindikat in drugi družbeni dejavniki, ki smo odgovorni za razvoj reforme šolskega sistema in s tem nepbscedno za razvoj in vzgojo mlade generacije v dobre strokovnjake in samoupra-vljalce, temu področju posvetili nedvomno premalo pozornosti.
ZSMS se bori in se bo še borila za reformo izobraževalnega sistema in odnosov v njem. Enako, kot si na eni strani prizadevamo za združitev vzgoje in izobraževanja z materialno proizvodnjo za to, da bodo delavski razred in delovni ljudje obvladovali tudi ta del združenega dela, se bomo na drugi strani borili in si z vsemi močmi prizadevati, ne samo za formalno opredeljen in napisan, ampak za objektivno resničen in dejanski samoupravni položaj učencev v koncepciji novega šolskega sistema. ZSMS se bo še naprej ustvarjalno vključevala v
cev v ZSM kot frontni organizaciji.
Vzroki pa 'so tudi drugje. Predvsem zaradi ,s$.yeeno ohranjenih nedemokratičnih in nesamouprav-nih odnosov v vzaoino-izobraževal-nihi institucijah. Organizacija izvajanj učnega procesa s sistemom stare šolske discipline in redovalnim sistemom je postavljena v nasprotje s samoupravno koncepcijo in organiziranostjo šole, ter nad njo dominira. Ravnatelj pa je do vseh skupaj s svojo odgovornostjo državnim, upravnim in družbenim organom v položaju, ko dejansko odloča o vsem. Včasih celo o vsebini dela OO ZSMS. Tako prihaja do tega, da nad ZSM izvaja učiteljski, profesorski in poslovodni kader določeno kontrolo. V tem trenutku je zato vprašljivo tudi mentorstvo nad ZSM. Radikalnejše organiziranje in aktivnost mladine na ključnih vprašanjih za uveljavitev njihovih lastnih interesov pa predstavlja nevarnost za še vedno vladajočo organizacijo izobraževanja. Ponekod se pouk in življenje na šoli odvijata kot slab ideološki aparat, kar je skladno.s predstavami tistih, ki bi želeli iz učencev narediti nekritične in poslušne državljane, ne pa vzgojiti' in oborožiti mlade ТјпШ z znanjem za borbo za spreminjanje njihovega lastnega položaja.
Do danes še vse srednje šole nimajo samoupravnih usklajenih splošnih aktov v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju, pa čeprav že prav vsi vemo, da je zakoniti rok že zdavnaj potekel. Ze v komisijah, ki so izdelovale osnutke meril samoupravnih splošnih aktov, ni bilo povsod ppsotnih učencev, kljub zakonskemu določilu, ki to izrecno zahteva. (Npr. v Gradbeni šoli, so učencem povedali, da ne morejo sodelovati pri pripravi osnutka statuta in drugih aktov šole, češ, da »nimajo dovolj pravniškega znanja«. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako naj ima učenec srednjega usmerjenega izobraževanja »dovolj pravniškega znanja«). Tako je že prva faza, to je izdelava osnutkov pravnih temeljev samoupravnega življenja in dela na šoli skoraj povsod obšla učence kot enakopravne subjekte izobraževalnega procesa. Statute in druge akte šole so, razen redkih izjem, obravnavali in sprejemali v izredno kratkem časovnem obdobju (navadno v eni šolski uri obravnava, v drugi pa sprejem), kar ocenjujemo za popolnoma nesprejemljivo. Ponekod pa učenci statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov šole sploh niso dobili v obravnavo, ali pa so jim bili dani vpogled samo
UCENCISAMOUPRAVLJALCI
ЕЖ.4
aktov pravico in dolžnost, da kot enakovreden subjekt izobraževalnega procesa odloča o vseh bistvenih vprašanjih življenja in dela na šoli, kar pomeni, da odloča o pogojih in rezultatih svojega dela, zato pa prevzema tudi odgovornost. Torej ima pravico in dolžnost, da samoupravlja.
Bliža se konec leta, prvega, odkar smo začeli s praktično realizacijo zastavljenega koncepta usmerjenega izobraževanja. Posamični uspehi na področju vzgoje in izobraževanja nedvomno potrjujejo pravilnost usmeritev naših aktivnosti na tem področju. Pa vendar priznavamo, da smo preučevanju nekaterih posebnosti usmerjenega izobraževanja namenili premalo pozornosti. Kajti v kolikor danes ocenjujejmo dosedanje izkušnje novega koncepta šolskega sistema, lahko ugotovimo, da razvoj na področju samoupravljanja in uveljavljanja samoupravnih odnosov v vzgojno izobraževalnih organizacijah v Mariboru ni stekel tako, kot smo si zastavili, oz. razvoj ni dosegel takšne stopnje, 5 katero bi bili danes lahko zadovoljni.
Se manj pa smo lahko zadovoljni s položajem učenca samoupravljalca v samoupravni koncepciji us-merjehega izobraževanja v okviru
podružbljanje in spreminjanje družbenega položaja vzgojno izobraževalne dejavnosti, njenih smotrov in vsebine, prizadevali si bomo za nadaljnjo demokratizacijo šolskega sistema, še posebej pa se bomo angažirali v borbi zoper še vedno ohranjene nedemokratične in nesa-moupravne odnose v vzgojno izobraževalnih organizacijah.
Pogoj za uspešno vključevanje mladih v ZSMS v samoupravno življenje v vzgojno-izobraževalnem procesu pa je vsekakor dobra organiziranost OOZSMS. Mladi in njihova prisotnost v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, predstavlja vsekakor močno in čvrsto potencialno osnovo organiziranja in izobraževanja na podlagi njihovih lastnih interesov. Ni nam težko ugotoviti, da je ZSM ravno v teh institucijah slabo organizirana in tako ta množica mladih ne predstavlja, dejanske in učinkovite politične sile, ki bi bila sposobna izrazito in učinkovito poseči v spreminjanje svojega lastnega položaja v izobraževalnem sistemu in s tem tudi v družbi. Vzroki za takšno stanje, če jih samokritična ocenimo, so v delovanju ZSK/fv njeni amorfnosti, nerevolucionarnosti, oportunizmu ter v organizacijskih slabostih in dejanskem neupoštevanju uveljavljanja specifičnih interesov učen-
Ugotavljamo, da je z zakonom uvedeni tripartitni sistem skoraj povsod brez uveljavljenih delegatskih odnosov, ki nedvomno predstavljajo aktivnost v zborih učencev in drugih oblikah samoupravnega odločanja. Referendumi in druge oblike osebnega izjavljanja in odločanje na zborih so večinoma le formalno izpeljane. Za tem oa se skriva slabo delovanje delepatov učencev v svetih vzgojnoizobraževalnih institucij. Predvsem pa zaznavamo skoraj popolno odsotnost učencev v delegacijah za DPS in SIS. Tudi po letošnjih volitvah ne moremo biti zadovoljni, saj se število delegatov učencev kljub povečani aktivnosti in politični akciji ZSMS ni kaj bistveno povečalo. Moramo pa, priznati, da je za neaktivnost učencev v samoupravnih organih izobraževalnih institucij kriva predvsem slaba aktivnost in angažiranost ZSM. Zbori učencev se sklicujejo, razen redkih izjem, 2 do 3 krat letno, kar je izredno malo. Tudi z udeležbo na njih ne moremo biti zadovoljni. Tematika, ki jo obravnavajo učenci na svojih zborih je ponavadi povsem drugačna kot tematika na zborih učiteljev, pa čeprav učenci odločajo, oz. bi morali odločati o vseh bistvenih vprašanjih življenja in dela na šoli (razen o delovnih razmerjih, OD, sredstvih za skupno porabo).
izvlečki, oz. posamezni členi aktov (npr. I. gimnazija).
Ugotavljamo in ocenjujemo, da sistem mentorstva nad razredno skupnostjo, razen redkih izjem preprečuje razvoj iniciative mladih ljudi in jih ne vzpodbuja h kritičnemu razmišljanju in ustvarjalnemu vključevanju v družbena dogajanja. Temeljni odnos v izobraževalnem procesu je odnos med učiteljem in učencem. V tem odnosu pa je danes še vedno učenec a priori v neenakopravnem položaju, podrejen temeljem sistema redovanja in ocenjevanja, ki uveljavlja disciplino, poslušnost in predstavlja osnovo nagrajevanja. Kljub temu, da je Zakon o usmerjenem izobraževanju jasno opredelil položaj in status učenca v novi koncepciji izobraževalnega sistema, kjer ima učenec pravico in dolžnost da samoupravlja, da je enakovreden s pedagoškim in drugim kadrom v izobraževalnih organizacijah, pa je to v praksi precej drugače. Opažamo in praksa to žal potrjuje, da so na šolah še vedno ohranjeni nedemokratični in nesamoupravni odnosi ter je še vedno prisotna preživela miselnost nekaterih posameznih pedagoških delavcev in vzgojiteljev. Žal je to prisotno tudi med mlajšim pedagoškim kadrom. Odnos učenec — učitelj se tako slabša,
ponekod prihaja celo do konfliktnih situacij (npr. Kmetijska šola), kar nedvomno škoduje in zavira nadalj-m razvoj samoupravljanja in konec koncev tudi sam pedagoški proces in pridobivanje strokovne izobrazbe. Učenci na šolah pa, razen redkih izjem, ki pa samo potrjujejo pravilo, pri družbenopolitičnem delu in samoupravni praksi ostajajo še vedno pasivni prejemniki in stranski, nemočni opazovalci, kot pa aktivni oblikovalci samoupravnih odločitev.
Pogosto pozabljamo in zanemarjamo razredno bistvo reforme šolstva in dialektično prepletenost znanosti z življenjem v nadaljnjih procesih demokratizacije vzgoje in izobraževanja. Premalo pozornost posvečamo marksistični idejni zasnovi izobraževalnega procesa na vseh stopnjah izobraževanja, predvsem pa na srednjih šolah.
Nekateri očitno smatrajo, da je že s predmetom STM mogoče zadostiti marksistični zasnovanosti izobraževalnega procesa na srednjih šolah. Učitelji, ki predavajo ta predmet, so pogosto politično in idejno neangažirani. Od 58 učiteljev tega predmeta v Mariboru, jih ima le 22 primerno in ustrezno strokovno izobrazbo. Mi pa ne moremo in ne smemo dovoljevati, da STM učijo in predavajo takšni
učitelji. Velike težave imajo pedagoški delavci tudi z vsebino in učno metodo in ne dosegajo pri učencih zastavljenih pri pričakovanih učnih rezultatov v pridobivanju nekaterih teoretičnih osnov marksizma in njegove prepletenosti z našim samoupravnim sistemom in socialističnimi in samoupravnimi odnosi. Deformacije so se pokazale predvsem tam, kjer je predmet grajen in predavan na idealnih predpostavkah in v nasprotju z dejanskimi razmerami v delovnih sredinah. Takšno stanje je vodilo in še vodi mlade v pasivnost in končno v hudo kritiko tega predmeta. STM je eden najmanj priljubljenih predmetov v srednji šoli. Kaj pa to pomeni pri oblikovanju mlade osebnosti, pa verjamem, da ni potrebno posebej opredeljevati. Mislim, da tega smemo dovoljevati še v naprej.
STM in celotno izobraževalno delo mora čim bolj prispevati k oblikovanju ustvarjalnega in kritičnega mišljenja pri mladi generaciji, da bo razumela zakonitosti in poti našega razvoja in se bo zato sposobna boriti s protislovji v graditvi socialistične samoupravpe družbe in da ji bo teoretično pridobljeno znanje omogočilo razumevanje sveta in jo usmerilo k njegovemu spreminjanju in k ustvarjalnemu vključevanju v družbeno dogajanje.	(B.	P.)
rSla
Л0-в°
3xx~g4.fifa.vi~y
PRIDJ, ČE...
PRIDI, ČE..
imaš glas :n posluh (to jc, če razlikuješ pesem Hej brigade od naše himne). Akademski pevski zbor in umetniški vodja Stane Jurgec nestrpno čakata na tebe.
P. s. Poseben pogoj za moški del zbora: vaje so obvezne tudi, kadar je na televiziji nogometna tekma
PRIDI, ČE ...
nimaš krivih nog in imaš smisel za polke in valčke'!n seveda še mnogo bolj zapletene plese, ki jih svojim varovancem ob zvokih -armomke kaže Vasja Samec, umetniški vodja folklorne skupine KUD Študer,;
P. s. dekleta pozor! Fatncj tam pri folklori so sami šarmerji. Obstaja upravičena bojazen, da vas spalamudijo že na spoznavnem večeru.
PRIDI, ČE ...
si vitka, estetsko oblikovana in te srčno veseli jazz balet Dekleta in dva fanta pn Magr čakajo na nove članice, iskreno pa se veselijo tudi fantov.
P. s. Fotografi že čakajo
PRIDI, ČE ...
če niso naredil izpita na AGRFT pa ti ni živeti brez gledališča KUD Študentje raisiil tudi na tebe. Organiziral je gledališko skupino. Posebna prednost — sprejet si brez dobrih zvez z gledališčem in filmom. Voja Soldatovič pravi, da bo napravil odlično stvar iz tega teatra
PRIDI. ČE ...
hočeš spoznati nove l|ud: (ki so skoraj po pravilu dobro razpoloženi), če nočeš biti sam doma in če se hočeš aktivno vključiti v sedaj že legendami KUD Študent Tajnica KUD Študenta ki jc tudi sicer zelo prijazna in ljubeča deklica vas pnčakuje vsak dan od 11.-13. ure v prostorih KUD-a Ob parku 5. Številka telefona je 25-927.
P. s. Kaj sploh še čakaš doma?
ROCKERJI, JAZZISTI, PANKERJI, NOVOVALOVCI, AKUSTIKI
PRUAVITE SE
za dobodelm koncert ZA GLASBENI KLUB, ki bo v sredini oktobra Prijave
sjDrcjcma uredništvo Katedre vsak dan od 12— 13 ure v prostorih Katedre. Ub parku 5. Telefon 22-004.
K prijavi napišite:
— ime m priimek skupine
— imena skladb
— imena nastopajočih članov in kateri instrument igrajo
Pred koncertom bomo razdelili brošuro o glasbenikih.
Koncert bo razdeljen na dva dela: prvi dan bo nastop akustičnih skupin, drugi dan pa rockcrjcv.
Na koncertu bomo organizirali sejem starih instrumentov, plošč, in sploh vseh zanimivih stvari, ki jih boste našli na podsrežju. Natančnejše informacije boste našli v naslednji štcilki Katedre.
„KUDOVCI" ORGANIZIRAJO DISCO
Na KUD Študentu je očitno zelo na tesno z denarjem. Kako naj sicer razumemo odločitev, da so se po dolgih letih »molka« spet odločili organizirati DISCO kluo Ta je včasih, ko je bil disco še v depandansi študentskih domov našel -KUD-u lepe denarce in pomagal občutno podpreti razrahljani proračun.
Kakorkoli že, ideja je dobra m upajmo, da bodo kudovci uspeli. Disco so si zamislili v vsako sredo v Pristanu. Sodelovali bodo z že obstoječimi disco možnostmi Vstopnina bo 30 din in bo namenjena le študentom.
L V.
KATEDRAŠI MORALNI ZMAGOVALCI
Pred nami so bo zvrstilo spet nekaj odličnih športnih srečanj, o tem ni več dvoma. Fantje in dekleta pn KUD Študent so se namreč čisto resno lotili organizacije športnih iger v katerih sodelujejo KUQ Študent, Študentski servis, UK ZSMS in Katedra »Kudovci«, ki jih je -ogromno« in zmeraj izberejo tako ekipo, ki je navajena zmagovati, so se torej odločili seči še po eni lovoriki. Druge ekipe trdijo, da jim bodo z odločno akcijč to namero preprečile Zaenkrat jim gre slabo od rok (drugim ekipam namreč), kajti ■kudvoci« imajo po odbojkarskem srečanju že 8 točk m za 3 točke vodijo pred Študentskim servisom.
Kakorkoli že, Katedraši so nesrečno izgubili predvsem zaradi nizkega stropa v telovadnici, parketa, kt je bil vse preveč »zglancan« in še drugih objektivnih faktorjev, v katere lahko štejemo tudi nasprotne ekipe. Kljub vsemu pa so Katedraši moralni zmagovalci turnirja, saj so kljub dvema izgubljenima igrama po tekmi vztrajno trdili, da so najboljši.
L V.
IN MEMORIAM PREDSEDSTVU MK ZSMS
V klubu mladih je bila 7. oktobra zadnja redna seja predsedstva mestne konference ZSMS Maribor v tekočem mandatnem obdobju. Ne vem, če ima kakšen simboličen pomen dejstvo, da je bila ta seja sklicana ob zaključku velike razstave svežih gob. Naj to pomeni, da je mariborska mladina šla »po gobe«?
Na sestanku je bilo prisotnih 14—16 ljudi, večinoma članov predsedstva, ki so se pogovarjali o gradivu za sejo Skupščine mesta, o sanaciji Mladinskega doma Smolnik in o razpravah naših delegatov na XI. kongresu ZSMS. O prvi točki dnevnega reda, dogovor za izvedbo programsko volilne konference se je namreč pogovarjala Nevenka Grgič sama Poziv k razpravi je naletel na gluha ušesa.
V okviru 2. točke, bi naj predstavniki občinskih konferenc posredovali mnenje svoje baze glede gradiva za skupščinsko sejo. Naj bi V resnici Da ie stvar izaledala takole: Nevenka je povedala, za kaj gre in zaprosila predstavnike, da nakažejo pripombe na gradivo. Sledila je večna tišina, po kateri bi ... sklepali, da pripomb m. Tišino je zopet pretrgala Nevenka, (sicer pa je to njena dolžnost), kt je dala nekaj svojih pripomb na gradivo. Medtem so člani predsedstva vneto brskali po »Delegatu«, tn ko je Nevenka končala, so imeli že izdelane pripombe svoje baze. Takšen je bil moj vtis.
Ce to pomeni uresničevanje delegatskega sistema v praksi, potem smo mi mladinci lepo začeli.
Seveda (žal) nočem reči, daje to v naši družbeni praksi kakšen izjemen primer.
Treba je vedeti, da je gradivo vsebovalo obravnavo za mladino zelo aktualnih problemov: zajaoslovanje, stanovanjska problematika,
itd.
In še to: profesionalni mladinci, sekretarji občinskih konferenc so dobili zaposlitev zopet v TOZD-ih, v katerih so bili pred mandatom.
»Takšnih in podobnih prireditev si v Maribofu želimo čimveč«.
NAŠI ŠTUDENTJE SO TUDI ALPINISTI
V novembru bo v gorsKi verigi Andov LOS VALDOS mednarodno srečanje alpinistov, ki ga organizira Mednarodna alpi-v rvistična zveza Tja pošilja komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije tudi Toneta Golnarja in Ljuba Hansla, člana alpinistič nega odseka PD Kozjak. Po tem taboru bosta kot prve jugoslo-. vanska alpinista obiskala Patagonijo, deželo med Čilom in Argentino. Njuna pot bo trajala od 10. novembra do 28. decembra.
VAŽNO!«!«!!
Lepa razglednica bo prispela na naslov vsakega, ki jima bo nakazal na žiro račun vsa deset starih jurjev (100 din), s čimer boste podprti celotno odpravo. Ljubitelji narave, alpinizma, eksotičnih krajev in-... pohitite!!!! Lepe razglednice bodo vsaj delno potešile vaše skrite želje do podobnih popotovanjih.
Žiro račun pri KBM: 51800-620-000116 800-719-4023/2.
z. L
JUGOSLOVANI NE KRADITE!
Gospa »Debela Berta«, ki je iz male trgovinice na avstrijski strani Šentilja s pomočjo dinarjev in ju-gokupcev izgradila pravi nakupovalni center v velikosti večje samopostrežbe; je v svoji prodajalni postavila tale napis: »JUGOSLOVANI NE KRADITE!«. To pa ni vse. Gospa zna »Debela Berta« groziti tudi s policijo, pregledovati ženske torbice in narediti telesno preiskavo. — Kadar gre za jugoslovanske kupce. Naši kupci pa še zmeraj oblegajo njeno trgovino.
Tudi, če se ne spuščamo v go-spodarka vprašanja, kot so naša neorganiziranost, nepovezanost in neodgovornost, se vendarle postavlja vprašanje nacionalnega čuta ob za nas tako ponižajočih rmnisih Naši liudie že leta in leta khpujejo v Avstriji, Italiji in glede na našo gospodarsko situacijo prav nič ne kaže, da bi v doglednem času karkoli zajezilo reko, ki odnaša Jugoslaviji še kako potrebne devize. Naj bo že kakorkoli, zavedati se moramo, da smo Jugoslovani tisti, ki smo z dinarji izgradili obmejna mesta Avstrije in Italije, in da so se z našimi dinarji obogatili tudi prebivalci teh mest. Kdor je videl Lipnico jxed dese--
timi leti in kdor jo gleda danes, bo razumel kaj hočem reči. Jugoslovani smo tisti, ki smo pripomogli k razcvetu avstrijskih in italijanskih obmejnih mest in za to so nam naši sosedje lahko samo hvaležni. Oni pa nam to sedaj, ko so se nasitili z našim denarjem, vračajo z napisi: »Jugoslovani ne kradite!«
Pravzaprav ob tem ni zatajilo samo naše gospodarstvo in trgovina Naši kujDci odhajajo na tuje, krivi pa so tudi naši masme-diji. Ce so v Avstriji in Italiji trgovine, kjer Jugoslovane enačijo s tatovi, potem je pač treba opozoriti naše državljane katere so tiste trgovine, kjer smo nezaže-Ijeni. Predvsem časopisi, ki izhajajo v obmejnem območju (Večer), bi lahko tej problematiki namenili mnogo večjo pozornost. Prav tako bi lahko več o tem poročala naša televizija Toda ne eni ne drugi očitno mmajo-novinarjev, ki bi se lotili te teme.
Jugoslovani smo dostojanstven narod, to smo dokazali v tisočletni zgddovini že večkrat. Zagotovo ne bomo dovolili, da bi kdo kupoval naše dostojanstvo za šilinge in lire.
L V.
MLADI NA GIMNAZIJI M. ZIDANŠKA
Gimnazijo Miloša Zidanška so sicer preplavili »usmerjena« iz prvih in drugih letnikov, vendar čistokrvni gimnazijci še vedno vegetiramo. V septembru smo na oglasni deski srečevali v glavnem le rubrike kupim-prodam, sestanek krožka, včlanite se v naš judo klub, ženska nogometna tekma, pa smo kljub temu preživeli, kar je seveda samo še en dokaz več, da lahko povprečen gimnazijec živi brez dogajanja na svoji rodni gimnaziji.
O delu OO ZSMS v šolskem letu 1982/83 danes 7, oktobra še ne bi mogli govoriti, saj OO še nima programa dela.
Kl|ub vsemu (kaosu) pa se je v tem tednu sestala komisija za prireditve. Tako imamo dftnes na gimnaziji vsa| program kulturnih prireditev, če je že kultura izginila.
V šolskem letu 1982/83 bodo Tnaj bi bili) na gimnaziji organizi-
ram naslednji koncerti: jazz koncert Surfing Combd Banda, koncert mariborskih kantavtorjev m akustičnih skupin, koncert skupine Srp, koncert bosta imela tpdi Sašo in Samo m morda še kdo.
Radi bi pripravili tudi koncert Draga Mlinarca ali Ibnce Jušica, saj vendar ne more vedno držati »kdor visoko leta, nizko pade«.
Poleg koncertov bodo organizirani tudi glasbeni večeri z diapozitivi in seveda natanko štirje plesi.
Glede udeležbe gimnazijcev na plesih komisija za prireditve m niti
malozaskrbljena, če pa pomislimo na ostale prireditve, se vse skupaj precej spremeni Glede na prakso zadjih let bo na koncertih vsaj 20 ljudi, o magičnem številu 93 pa boipo verjetno samo sanjali.
Vendar nikar ne obupujmo, na začetku, kaj bomo pa delali na koncu.	A	K.
ANKETA O IZBORU FILMOV ZA FILMSKO SCENO 1982/83	*
Zveza kulturnih organizacij občine Maribor Je poslala srednjim šolam in domovom učencev srednjih šol anketo o izboru filmov za Filmsko sceno. Predlagajo seznam filmov, ki jih jugoslovanske distribucije lahko zagotovijo za predvajanje v letošnjem šolskem letu. Izmed 42 predlaganih naslovov jih naj učenci obkrožijo 20.
Preostalih pet terminov bodo dopolnili iz fonda Jugoslovanske kinoteke in iz programa študentskega kulturnega centra v Ljubljani.
Predstave bodo tako, kakor doslej ob četrtkih (ena predstava ob 19.30 uri) in petkih (dve predstavi ob 17. in 19.30 uri). Cena abonmaja je 500. dinarjev.
Seznam bodo obravnavale kulturne komisije na šolah.
m
Fotografija
Marjan Stojko
G IZBORU FILMOV ZA FILMSKO SCEN0 1982/83
SEZNAM FILMOV, PREDVIDENIH ZA FILMSKO SCENO
1982/83
ZVEZDA FILM Novi Sad
I. INTERIORS ameriška barvna drama. Režiser: Woody Allen, Vloge: Geraldine Page, Diane Keaton, Marybeth Hurt
2. AVTOPRALNICA ameriški barvni glasbeni film. Režiser: Michael Sehultz, Vloge: Franklin Adjai, Sally Воуаг, Richard Brestoff
3. NOŽ V GLAVI nemška barvna kriminalna drama. Režiser: Remhard Hauff, Vloge: Bruno Ganz, Angla VVmkler, Hainz KOnig
4. KLETKA NOROSTI francoska barvna komedija. Režiser: Edouardo Molinaro, Vloge: Ugo Tognazzi, Michel Serault, Michel Galabru
5. DIRIGENT poljska barvna psihološka drama, Režiser: Andrzej Wajda, Vloge: John Girlgud, Andrzej Seweryn, Krystyna Janda
6. MESCAN KASSBACH avstrijska barvna politična drama Režiser: Peter Patzak, Vloge: VValter Kohut, lmmy Schell, Emie Mongold
7. TRENUTEK romunska barvna politična drama. Režiser: Gheorghe Vitanidis, Vloge: Gheorge Cozorici, Ion Dicbiseanu
8. ŽELEZNI ČLOVEK poljska drama. Režiser: Andrzej Wajda, Vloge: Jen Rad-, zivilovicz, Krystyna Janda
9. MOSKVA NE VERJAME SOLZAM sovjetska barvna ljub. komedija Režiser: Vladimir Menjšov, Vloge: Vera Alentova, Aleksej Batalov, Irina Murav|Ova KJNEMA Sarajevo
10. VOJNA ZVEZD ameriški barvni fantastični film Režiser: Gor ge Lucas, Vloge: Mark Hamill, Peter Cushing, Alec Guines
II. ZAKON MARUE BRAUN nemška barvna vojna drama Režiser: Reiner VVerner Fassbinder, Vloge: Hanna Schygulla, Klaus Lovvitz, Ivan Desny
12. IZ ŽIVLJENJA LUTK nemški barvni krimin. — psihološki film, Resžier: Ingmar Bergman, Vloge: Robert Atzorn, Christine Buchegger, Martin Benrath
13. HIŠNI OBISKI ameriška barvna komedija, Režiser: Hovvard Zieff, Vloge: Walter Matthau, Glenda Jackon, Art Сагпеу
14. SUMLJIVA LJUBEZEN francoski barvni kriminalni film Režiser: Andre Cayatte, Vloge: Anme Girardot, Bibi Anderson, Michel Galabru
15. SKRIVNOST DVORCA OBERWALD italijanska barvna drama Režiser: Michelangelo Antoniom, Vloge: Monica Vitti, Franco Branciaroli, Paolo Bonacelli
16. LEPI PASOUALINO italijanska barvna komedija Režiser: Lina VVertmuller, Vloge: Gancarlo Giannim, Fernando Rey, Shirley Stoler
17. VOJAKOVA VRNITEV ameriška barvna drama; Režiser: Hal Ashby, Vloge: Jane Fonda, Jon Voigh^Penelope Milford
KINEMATOGRAFI Zagreb
18. MEFISTO madžarska barvna drama. Režiser: Ištvan Szabo, Vloge: Klaus Mana Brandauer, Kristina Janda, Rolf Hoppe
19. KONSTANTA poljska barvna drama, Režiser: K. Zanussi, Vloge: Tadeusz Bradecki, Zofia Mrozovvska
20. NA ZAHODU NIC NOVEGA ameriški barvni vojni film Režiser: Bbert Mann, Vloge: Richard Thomas, Ernest Brognine, Donald Pleacence
INEX FILM Beograd
21. METEOR ameriški barvni znanst. fantastični film, Reži ser: Roland Neame, Vloge: Sean Соппегу, Natalie VVood, Непгу Fonda, Trevor Flovvard, Karl Malden
22-BOBBY DEERFIELD ameriška barvna ljubez. drama Režiser: Sydney Pol-laek, Vloge: Al Pacino, Marthe Keller, Anny Duprey
23. NEVARNI PREHOD ameriški barvni akcijski film, Režiser: J. Lee Thompson,
V glavnih vlogah: Anthony Ouinn, James Mason, Malcolm Mc Dovvell, Patricia Neal
MAKEDONIJA FILM Skopje
24. VOJNA IN MIR I. del sovjetska barvna drama, Režiser: Sergej Bondarčuk, Vloge: Ljudmila Saveljeva, Sergej Bondarčuk, Vjačeslav Tihonov
25. VOJNA IN MIR II. del
CROAT1A FILM Zagreb
26. MOZ. KI GA JE TREBA UBITI jugosl. barvni zgodovinski, Režiser: Veljko Bulajič, Vloge: Zvonimir Črnko, Charles Millot, Vladimir Popovič, Ranko Kovačevič, Tanja Boškovič
27. STREL jugoslovanska barvna drama, Režiser: Krešo Golik, Vloge: Marko Nikolič, Semka Sokolovič-Bertok, Fabijan Sovagovič, Božidar Oreškovič, Božidarka Frajt
28 ALEKSANDRIJA -- ZAKAJ? egiptovska barvna drama. Vloge: Naglaa Fathi, Farid Shavvki, Ezzat El Alayki, Režiser: Youssef Chahine
29. KAGEMUSHA japonski barvni zgodovinski spektakel Režiser: Akira Kuro-savva, Vloge: Tatsuya Nakadai, Tsutomi Yamazaki
30. SENCE VROČEGA POLETJA češka barvna drama Resžier: František Vlačil, Vloge Jura| Kukura, Marta Vančurova, Gustav Valach
31. STRIŽENO — SKRAJŠANO češka barvna komedija, Režiser: Jtn Menzel, Vloge: Jin Schmitzer, Magda Vasaryova, Jaromir Hanzjik
32 TESSA franc -angleška barvna ljubez. drama, Režiser: Roman Polanski, Vloge: Nastassia Kinski, Peter Firth, Leigh Lavvson
33. ZADNJI METRO francoska barvna drama, Režiser: Francois Truff aut, Vloge: Catherine Deneuve, Gerard Depardieu, Jean Poiret
MORAVA FILM Beograd
34. POLNOČNI EKSPRES ameriški barvni pustolovski film, Režiser: Alan Parker, Vloge: Brad Davies, Randy Qyd Irena Mitekle
35. MADŽARSKA RAZPODUA i' madžarski barvni zgodovinski film, Režiser: Miklosz Janczo, Vloge: George Caralmi, Lajos Balaševič
Lajos Balaševič
36. GLORIA ameriški barvni kriminalni film, Režiser: John Casavetes, Vloge Gena Rowlands, Juan Adames
KOSOVA FILM Priština
37. VETERIN HRAST jugoslov barvna družbena drama, Režiser: Besim Sa- , hatciu, Vloge: Abdktrrahman Shala, Faruk Begoli, Shani Pallaska, Istref Begoli,
38. POSLEDNJI VALČEK ameriški barvni glasbeni film, Režiser: Martin Scor-sese, Sodelujejo Bob Dylan, Joni Mitchell, Neti Diamond, Neil Young, Van Morrison, Muddy Waters, Eric Clapton, Dr. John, Ronnie Hawkins, Paul Butterfield ter ansambel -THE BAND-
39. TO JE AMERIKA II dpi ameriški barvni dokumentarni lilm Režiser: Romano Vanderpes
40. BLISC V TRAVI ameriška barvna ljubez drama, Režiser: Bia Kazan. Vloge: Natalie-Vl/ood, VVarren Beatty
ZETA FILM 8ydv<i
41. MRZLIC/ poljski barvni zgodovinski film, Režiser: Angleszka Holland, Vloge: Olgter Lukaszevvicz, Barbara Grabowska
VESNA FILM L|ubl|ana
42. KACA V NEDRIH špšnska barvna drama. Režiser: Carlos Saura, Vloge Geraldme Chaplin. Ana Torrent, Hector Alerio
16