Iz naše vasice (PiSe Janko Barle.) VI.'I [meli srao veseie božične praznike. Zunaj vse belo, pri pe6i gorkp, lične jaslice jjza mizo v kotu, božični darovi in vsega dobrega smo imcli v izobilji. Doma srao bili večinoma rsi, in kaj ne bi, saj je donia najlepže. Nii, jedeukrat smo se pa vender spravili od doma iu šli malo po vasi; to je bilo tepežni dan. Bili smo dobri se Škriljanovim Matijcem. Kdo je bil ta Matijc? vprašal me bode ta ali oni. Zna se, da ga vi niste poznali. ali pri nas ga je poznal vsak otrok. Bil je to — vaški berač — dolg kakor Storklja, brada mu ni rasla, da-si je bil vže star nad štirideset let in vedno ga je bolela jedna noga. Ali vender je hodil, opiraje se ob palico, od hiše do hiše. če 80 se ga tii naveiičali, šel je dragim. Posebnih želja ni imel, le tobak in ostanke od smodk je rad zvežil. Nu, rsakemu bodi sroje! Dobri znanci smo bili. kakor vam sem vže povedal. Mi smo nabirali zanj ostanke od smodk, a 011 nara je noail to in ono, kar je ravno imel. Nekož nam je prinesel vrbovili pišfalk, drugie zopet tobolček jagod, katere je nabral v gozdu, tretjič lepo pisano palieo, o Božiču pa smo se le njemu priporočili za pletenico . (spleten bi6) iz bekovih šibic. ') Otej ,,VHM" 1891. 1. str. 156, 173 in 187. - •-*< 12 >¦*— Ko smo ga ugledali one dneve na cesti, nii, bilo ga je povsod dosti — tudi on je imel svoje praznike — era nas na vratih! — Matijc. Matijc, pojdi k nam. nabrali smo ti ostankov! — upili smo. Tikali smo ga vsi. In Matije se ni branil. Imeli snio preeejšno štefilo ostankov od smodk — nu, saj smo je pa tndi pridno nabirali. Dobilo s« je še kakih drugih ostankov od Božifca, saj je bilo v Matijtevej torbi obilo prostora. ali Tender so mu bili ostanki od smodk najljubši. Matijc jim je takoj pokazal svoje spožtovanjc in znal jih je hitro spraviti pod streho. — Saj nam bodež spletel šibe, ali ne? Pa dolge moraš splesti dolge — kazali smo mu z rokami. — To bode veselo! — NiJ ne skrbite, naredim vam ,je, kakor je treba— zatrjeval nam je Matijc. — A da vidim, kake bodo, poskusil je bodem najpreje nad vami! — — A tega vfce ne, tega — smijali smo se, iu Matijc se je odpravil zopet dalje na svoje potovanje. Na Šentjanževo popoludne pa je vže vsak imel svojo pletcnico v rokah in jo čnval kakor najrečji zaktad. 0 jej to bode reselje! — Spravili smo so im Šentjanžev večer nekoliko poprej k počitku, da bi se drugega dne poprej zlindili. Hm, hoteli smo tudi svojo dobro mater in očeta malo oplaziti, to se zna. da le za šalo, ker Bog varuj, da bi otrok udflril drugft^e svoja dobra roditelja. Nii, bilo je vse drugače kakor smo si mislili. Ko smo bili še vsi pod gorko odejo, nabrisala nas je prav dobro za zdravje naša dobra mamica. ki je mnogo raneje vstela nego li mi. Ti nesrefni zaspancek ti, ta je bil kriv, da smo bili mi poprej tepežkani uego smo mi tepežkali druge. To nas je poduSilo; vstali smo iu se hitro oblekii. Odmolivši vsak svojo jntranjo molitevco, oblekel je vsak svojo suknjieo, obesil preko rame torbieo, in hajdi po vasi. Ej, kam bi šel poprej nego k naSemii dobremu gospodu župuiku. Dobri gospod je ravno opravil sv. mažo in se vsedel k zftjutreku, ali cvo nas pri njem v sobi! Res smo se malo nedostojno vedli, ali kaj se hoLe, tak je narodnj običaj in tepežkanje nič drugega ne znati, kakor da bi bil oui, ki se tepežka zdrav iri krepak. Hiteli smo toraj k gospodtt župniku, rahlo ga tepli po njegovej frnej, dolgej sukuji, govor«". tako-le: ,l>ajtp to Božid vtn, Dobro jutro Bog daj! Keš'te 8G, reš'te se Ztavi, veseli, Tolsti, dobcli; Kakor o Božičn Tako po Božien! Dotge brade Polae mošnje Dobre votje h6pHasa!" — fllejte jih, glejte, teh malih nagajivčkov, kako vže na vse zgodaj tepežkajo! 0 jej kako to boli! — govoril je na smeh se držcf dobri gospod župnik. — Reštft se, reš'te se! — hitoli smo nii in vihteli svoje žibe. — Saj vidim, da se moram rešiti, drugače bi nii do dobrega iztepli mojo dolgo suknjo. Tako neusmiljeoi in grozoviti niso bili niti oni Herodeževi vojaki, —~< 13 >~ - kateri so pomorili drobne otročifke v Betlehemn in njegovej okolici. Nii, ali znate oiio prigodbico? — -¦* — Znamo, znamo! — — Toraj kako je bilo, povej ti! — K6 je zvedtil grozoviti Herod — govoril sem jaz — od sv. treh kraljfiv. da si! je porodil v Betlehemu kralj judovski, zbal se je zelo za svoje kraljcstvo iti skrbno naroči! svetim kraljem, da mu nazaj grode naznanijo, kje je rojen novi kralj. Nii, sv. treh kraljev ni bilo, vrnili so se po božjej zapovedi drugod v svojo domovino. Ko je videl Hprod, da č:ika zaman, razsrdi! se je zelo iu zapovedal po-mnriti vse dečke do drugega leta v Betlehemu in okolici. Oj nbožf-eki luali! — Nii. pa je-li je dobil Jezuščka mcj njimi? —uprašal je gospoil župnik mojrga bratea. — Ne, — odrezal se je rnoj bratcc možko — Jezu&iek je pobegnil se sv. Joi«fom io svojo materjo Marijo v dalnji Egipet ter tako ubfžal rokain oe-usmiljenega trinoga! — Vidim, da ste pridni. lft taki ostaaito. Kaj se bode pa Sttdsvj za vas do-bilo? Hm--------? Ej, dobilo se je marsikaj. Prvo je dobil vsak lepo svetal krajear, potem po-dobico sv. Oeteta JeznšCJca, dve, tri jabolka. nekaj slaščic in kdo ve, kaj še vse drugfga. Ej. bil je dober, zelii dober gospod. naš gospod župnik. Mistite, da smo šli potem domov? Kaj še! od hiSe do hiSesmošli; a nikjer drugod nismo tako žtedili naših šib, kakor pri gospodu župniku. Padalo je tudi bolj na debelo, posebno ^:e smo prišli k svojitn tovarišem; nii, pa tudi rai smo dobili marsikatero. Veuder bolelo oas ni, saj v šali dobijeno ne bolf, a karjepo-glavitno. ko smo se vže tam proti poludneru vračali domov, bili smo kakor iantje, ko odhajajo k TOJakom. Torbica polna, žepi polni, a že\od6ek tudi. Pa6, blažena otročja leta! —-------