Vanda Babič, Latinski prevod slovnice Meletija Smotrickega in dva fascikla ... 147UDK 811.163.1’36=124 Vanda Babič Filozofska fakulteta v Ljubljani LATINSKI PREVOD SLOVNICE MELETIJA SMOTRICKEGA IN DVA FASCIKLA S KORESPONDENCO MATEJA SOVIĆA Avtorica v svojem članku predstavlja del Zoisove zapuščine v Rokopisnem oddelku NUK v Ljubljani, ki ga uokvirja ime Mateja Sovića, hrvaškega duhovnika, prevajalca, pomočnika pri izdajanju glagolskih knjig in zagovornika vzhodnoslovanske redakcije cerkvenoslovanskega jezika. Ta del Zoisove zapuščine sestavljajo Sovićev latinski prevod slovnice Грамматiки Славенскиå правилное С√нтагма Meletija Smotrickega (1619) iz leta 1773 in dva fascikla Sovićeve korespondence z Italijanom Albertom Fortisom. The author examines the part of Zois’s papers and effects in the Manuscript Department of the National Library in Ljubljana, linked to the name of Matija Sović, a Croatian priest, translator, facilitator of Glagolytic book publication, and advocate of East Slavic redaction of Church Slavic. This part of Zois’ papers and effects is comprised of Sović’s Latin translation of the grammar Грамматiки Славенскиå правилное С√нтагма by Maletij Smotricky (1619) of 1773 and two fascicles of Sović’s correspondence with the Italian Alberto Fortis. Ključne besede: Matej Sović, prepis in latinski prevod slovnice Smotrickega, korespondenca med M. Sovićem in A. Fortisom, vzhodnoslovanizacija hrvaških glagolskih knjig, istroromunska različica Očenaša Key words: Matej Sović, duplication and Latin translation of Smotricky’s grammar, corre- spondence between M. Sović and A. Fortis, East-Slavicization of the Croatian Glagolytic books, Istro-Rumanian variant of Lord’s Prayer V Rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani se kot del zapuščine Žige Zoisa hranijo tri, vsebinsko povezane, rokopisne enote, ki so v katalogu Rokopisne zbirke1 vpisane pod dvema različnima gesloma: najobsežnejša pod Sović Matej, preostali dve pa pod Smotricki Meletij, čeprav bi bilo verjetno bolje vse tri enote uvrstiti pod prvim geslom, saj vsebina slednjih dveh enot ni tesno povezana s poimenovanim ukrajinskim uniatom, avtorjem obsežne slovnice cerkvene slovanščine na vzhodnoslovanskih tleh. /V prvi enoti je resda na začetku navedeno ime Meletija Smotrickega v cerkvenoslovanskem oziroma latinskem naslovu slovnice, vendar nje- gove slovnice v samem delu ni; druga vsebuje delni prepis slovnice, vendar samo latinskega prevoda, ki je Sovićevo delo, ne vsebuje pa prepisa slovnice Smotrickega v cerkveni slovanščini./ Osrednja in najpomembnejša enota med njimi je knjiga v trdi vezavi s signaturo Ms 165, na hrbtišču katere je zapis: M: S: / GRAM. SLAU. / SMOTRISKY / 1619 / 1 Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 100 – Ms 399. Ljubljana, 1980. 25, 30 in 72–73. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 148 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij SOVICH / 1773.2 Okrajšavi, priimka in letnici nam nakazujejo vsebino te dragocene knjige (velikosti približno A4 formata), ki je edini primerek Sovićevega latinskega prevoda obsežne slovnice cerkvene slovanščine Meletija Smotrickega (1619) iz leta 1773. Z omenjeno knjigo sta tesno povezana dva fascikla s signaturama Ms 185 in Ms 353, ki vsebujeta korespondenco med Matejem Sovićem in Italijanom Albertom Fortisom, vendar je to samo posplošena oznaka vsebine, saj so v obeh fasciklih poleg Sovićevih in Fortisovega pisma še pisma nekaterih drugih avtorjev in veliko »drob- narij«: od navedbe različnih črkopisov, poskusov predstavitve neznanih pisav, prepisa Hasanaginice v cirilici do istroromunske različice Očenaša. Vsem trem enotam je sku- pen obsežen Sovićev latinski uvod z naslovom Lectori Dalmatae / Matthaeuv Sovich Catthedralis Ecclesiae / Auxerensis Archidiaconuv, ki ga je v vsaki enoti pisala različna roka (Sovićeva v fasciklu M 185). Matej Sović Osebnost Mateja Sovića (začetek 18. stoletja – 1774) je v slovanski jezikoslovni znanosti poznana po tem, da je bilo njegovo življenje in delo že od samega začetka vseskozi tesno povezano z izdajateljem hrvaških vzhodnoslovaniziranih izdaj misala in brevirja iz leta 1741 oziroma 1791 in kasnejšim zadrskim nadškofom Matejem Ka- ramanom (1700 – 1771). Njuno plodno sodelovanje se je pričelo prijateljsko v tride- setih letih 18. stoletja v Peterburgu in se po letu 1737 tudi profesionalno nadaljevalo v Rimu pri preučevanju cerkvenih glagolskih knjig in izdajanju misala in revidiranju brevirja. Leta 1742 je s Karamanom odpotoval v Osor, kjer je ostal škofov pomočnik vse do svoje smrti (1774), čeprav mu je bila v Rimu pred odhodom ponujena katedra za cerkvenoslovanski jezik v Collegium Urbanum. V svojem času sta bila oba, tako Kara- man kot Sović, vneta zagovornika vzhodnoslovanske redakcije cerkvene slovanščine, prepričana, da je ta prvotna, najčistejša in najbolje ohranjena različica slovanskega je- zika in bi kot taka morala postati knjižni jezik južnih Slovanov. V tem duhu sta nastali najpomembnejši izdaji njunega dela Missale romanum slavonico idiomate – Missalь rimskiØ slavenskimь jazykomь iz leta 1741 in posthumno izdan Breviarium romanum 2 Na Sovićev prevod slovnice Meletija Smotrickega me je med pisanjem magistrske naloge opozorila mentorica dr. Aleksandra Derganc. V dogovoru z njo sem tudi pripravila to, začetno predstavitev Sovićeve knjige. Med preučevanjem in iskanjem besedila se je izkazalo, da so s slovnico Smotrickega povezane kar tri samotojne rokopisne enote (poleg Sovićevega latinskega prevoda še dve), problematika vseh treh pa je precej kompleksna (poleg tega se v besedilih in pismih v fasciklih ob slovanskem izmenjujeta še latinski in italijanski jezik). Zato smo na Oddelku za slavistiko FF v Ljubljani oblikovali ožjo raziskovalno skupino treh razisko- valcev (Aleksandra Derganc, Vanda Babič, Robert Grošelj), z namenom, da fascikle strokovno preučimo, raziskave pa ob načrtovani faksimilni izdaji Sovićevega prevoda posredujemo širši slavistični javnosti. Ob tej priliki se obema soraziskovalcema prisrčno zahvaljujem: dr. Aleksandri Derganc za dobrohotno prepustitev začetne predstavitve Sovićevega prevoda, Robertu Grošlju pa za pomoč pri razumevanju vseh zapisov v italijanščini. Hkrati poudarjam, da v članku podajam najosnovnejše ugotovitve dosedanjih preučevanj, ki bodo svojo pravo relevantnost pridobile s poglobljenimi preučevanji omenjene raziskovalne skupine. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Vanda Babič, Latinski prevod slovnice Meletija Smotrickega in dva fascikla ... 149 slavonico idiomate – Časoslovь rimskiØ slavenskimь jazykomь iz leta 1791 (izdajo je za tisk ponovno pripravil rabski škof Ivan Petar Gocinić).3 Svoje pojmovanje jezika je Matej Sović izražal tudi samostojno, v kritiki pomanjklji- vega poznavanja »cerkvene slovanščine« med glagoljaši v Dalmaciji Riffl essioni sull’ ignoranza della lingua slava letterale in Dalmazia, ki je izšla posthumno 1787 v Benetkah v redakciji Radoša A. M. Vitturija. Tudi Sovićevo najpomembnejše delo – latinski prevod slovnice Meletija Smotrickega – izkazuje njegovo občudovanje vzhodnoslovanske različice cerkvene slovanščine. Slovnico je prevedel leta 1756 za slušatelje cerkvenoslovanskega jezika v Karamanovem glagolskem kolegiju (Collegium illyricum), za tisk pa jo je uredil šele leto dni pred smrtjo, vendar je dokončno ostala samo v rokopisu kot del Zoisove zapuščine v ljubljanski knjižnici. Prijateljeval je z Italijanom Albertom Fortisom, s katerim si je dopisoval in raz- glabljal o slovanskih jezikovnih vprašanjih. Zanj je v cirilico prepisal Hasanaginico in tako pripomogel k prodoru ljudske pesmi v svetovno književnost (EJ 7, 1968: 436; Strohal 1982: 43).4 Oblika in vsebina rokopisnih enot Sovićev latinski prevod slovnice Meletija Smotrickega.5 Dobro ohranjena knjiga trde vezave, višine 28 cm, širine 20,5 cm in debeline 3,7 cm, ima 245 strani. Na notranji strani platnic je izpisana kasnejša nejasna enovrstična opomba s podpisom Sigmunda (Žige) Zoisa (enak zapis se ponovi tudi na drugi recto strani slovnice, 2a). Prvih 32 strani knjige zaobjema Sovićev latinski uvod Lectori Dalmatae ... z začetnim besedi- lom Et tibi, amice Lector, in lucem prodit Opuv, quod haud parum a nostra Dalmata Natione desiderabatur ... (Katalog rokopisov NUK: 1–32).6 Listi z uvo dom (velikosti 27 x 18 cm; besedilo višine 25 cm in širine 14,5 cm) so za centimeter v višino in 2 cm v širino manjši od listov v slovničnem delu, kjer zunanje meje besedila tvorijo enak pravokotnik kot robovi listov v uvodu. To nas spodbuja k mnenju, da je uvod nastajal ločeno od prevoda in je bil k slovničnemu delu priključen naknadno, čeprav je pisava v uvodu ista kot v slovničnem delu knjige. Celotno besedilo uvoda je na vseh straneh za 4 cm pomaknjeno v desno (pri tem so začetki odstavkov nekoliko zamaknjeni v levo iz vrste, tako da je taka vrstica v širino daljša za 1,5 cm in od levega roba odmaknjena 3 O delu in življenju obeh hrvaških izdajateljev glagolskih liturgičnih knjig glej v: Strohal 1982: 43, Enciklopedija Jugoslavije 5 1962: 201, in 7 1968: 436, Jagić 1913: 51, Jagić 1910: 40, Radonić 1949: 72–73, Radonić 1950: 607–608, Stojković 1930: 120–131 in Babič 2000: 42–46 in 50–53. 4 V fasciklih NUK je ohranjenih zagotovo šest (morda pa celo sedem) Sovićevih pisem Albertu Fortisu in eno Fortisovo pismo Mateju Soviću. Ohranjena je tudi ena stran prepisa Hasanaginice v cirilici. 5 V svojem opisu se ne dotikam niti obsežnega Sovićevega latinskega uvoda niti samega prevoda slovnice v latinščino, ki zahtevata natančnejše preučevanje latinista. Trenutno se pripravlja natančen in strokoven prevod besedila v slovenščino, ki bo zaobjet v kasnejših preučevanjih. 6 Ob zgornjem levem kotu prve strani je droben zapis v dveh vrsticah: Praefazione della Gram/matica Illyrica del Sovich. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 150 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij le za 2,5 cm). Samo primeri cirilske in glagolske azbuke (na dnu četrte in na vrhu pete strani) so izpisani čez celotno širino strani.7 Pisava je drobna, čitljiva in vezana. Neposredno za uvodom je na verso straneh (velikosti 27 x 18 cm) izpisana in v latinščino prevedena slovnica cerkvene slovanščine Meletija Smotrickega iz leta 1619 (v Katalogu rokopisov NUK na straneh 1b–226b; v knjigi so trije listi prazni, dva pred slovnico in en list na koncu knjige). Vse recto strani so prazne /izjemi od ustaljenega zapisa sta samo dve: – že omenjena nejasna enovrstična opomba s podpisom Sigmunda (Žige) Zoisa na sredini strani 2a (nasproti prve strani slovnice), in – dvovrstični do- datek na izrezanem lističu (pripetem med listoma 102 in 103) z manjkajočimi primeri k razlagi na strani 102b/, besedilo pa poteka navzdol v dveh stolpcih širine približno 8,5 cm. Sovićeva knjiga nam namreč poleg samega latinskega prevoda ponuja tudi prepis izvirnika, oba dela pa sta na straneh urejena tako, da je v levem stolpcu izpi- sano cerkvenoslovansko besedilo, v desnem pa vzporedno Sovićev latinski prevod. Izjema v zapisu so cerkvenoslovanski primeri (grafemov, sklanjatvenih, spregatvenih zgledov itn.), ki so zapisani samo po enkrat (cerkvenoslovanskemu zgledu takoj sledi latinski prevod, npr. ¹„ìóäð‘þ/ erudio : ¹„ññóïó‘þ / cedo locum ...) in razvrščeni čez celotno stran v nepretrgani verigi, tako da prekinjajo sicer uravnoteženo obliko dveh podolgovatih, navpičnih pravokotnikov. Pisava je tako kot v latinskem uvodu čitljiva in jasna, vendar tokrat izpisana s tiskanimi črkami, tako v cirilskem kot latinskem delu. Nedvomno je celotno knjigo pisal isti človek, vendar je iz primerjave tega rokopisa s Sovićevimi pismi Albertu Fortisu med leti 1770–1773 (v fasciklu Ms 185) jasno, da to ni bil Matej Sović. Zavedati se moramo, da je ljubljanski primerek iz leta 1773 vendarle samo prepis Sovićevega originala iz 1756, zato je povsem verjetno, da ga je, sicer pod budnim očesom samega Mateja Sovića, sedemnajst let kasneje kot osnutek za natis ustvaril nekdo drug, ki je bil prav tako vešč lepopisa in pisanja latinskega in slovanskega besedila.8 Ni pa znano, ali je bil v Sovićevem originalu (1756) tudi nje- gov latinski uvod. Grafi čno-pravopisne in jezikovne značilnosti Sovićevega prepisa9 in prevoda slov ni ce Smotrickega.10 Izvirnik Ãðàììàò·êè ñëàâå‘íñêèïðà‘âèëíîåñv‘íòàãìà Meletija Smotrickegaje po mnenju Vasilija V. Nimčuka najpomembnejša stvaritev »starega« 7 Zanimivo je, da je na enak način – z zamikom v desno, izpisanimi primeri azbuk čez celotno stran in z vizualno opaznejšimi začetki odstavkov (nekoliko ozaljšana velika začetnica z zamikom iz vrste) – zapisano tudi besedilo v obeh omenjenih fasciklih. Pri tem je potrebno poudariti, da je Sovićev rokopis ohranjen v fasciklu Ms 185, medtem ko sta latinska uvoda pred slovnico (Ms 165) in v fasciklu Ms 353 le prepisa njegovega besedila. 8 Matej Sović je leta 1773 štel že (okrog) častitljivih sedemdeset let. Predpostavljamo lahko, da bi mu lepopisno pisanje tako obsežnega besedila verjetno predstavljalo velik napor. 9 Zaradi jasnosti in preglednosti izražanja prepis iz leta 1773 enačim z originalnim Sovićevim prepisom in prevodom slovnice iz leta 1756. Tako namesto poimenovanja »neznani prepisovalec prvotnega Sovićevega prepisa in latinskega prevoda slovnice Meletija Smotrickega« uporabljam kar Sovićevo ime. Enačenje te- melji na predvidevanju, da je prepis iz 1773 natančen posnetek slovnice iz 1756 in so v njem ohranjene vse bistvene značilnosti originalnega Sovićevega besedila. Pri navajanju ugotovitev, vezanih izključno na zapis v preučevanem ljubljanskem primerku, je Sovićevo ime postavljeno v navednice. 10 V članku podajam pregled najopaznejših značilnosti prvih dveh poglavij slovnice, pravopisa in obli- koslovja. Osnovni način prepisa pa ostaja tudi v preostalih treh poglavjih enak. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Vanda Babič, Latinski prevod slovnice Meletija Smotrickega in dva fascikla ... 151 slovanskega jezikoslovja in je imela velik vpliv na razvoj jezikoslovja pri vseh Slovanih (Nimčuk 1979: 22). Nastala je leta 1619 v Jevju pri Vilnu, pravopisno preoblikovana po grškem vzoru in z jezikovnimi posebnostmi, značilnimi za jugozahodnorusko redakcijo cerkvene slovanščine. Obsega 498 strani in je zaradi svoje pomembnosti doživela še dva ponatisa, oba v Moskvi, vendar z različno jezikovno osnovo: leta 1648 predelano po pravilih velikoruske norme, leta 1721 pa ponovno po izvirniku – z jugozahodnorusko normo cerkvenoslovanskega jezika.11 Latinski prevod slovnice je, tako kot sam izvirnik, obsežno delo in zaobjema celotno slovnico Meletija Smotrickega.Izvirne naslovne strani iz originala „Sović» ni prepisal (s svojim je zamenjal tudi uvod k slovnici), pred slovničnim delom je v njegovi knjigi samo enostaven naslov: ñëàâåíñêè / ãðàììàò¶êè / êíèãàïåðâà, v latinskem prevo- du SLAVONICÆ / GRAMMATICÆ / LIBER PRIMUS (pri tem avtor izvirnika ni imenovan).12 Podrobnejša primerjava »Sovićevega« prepisa s slovnico Smotrickega nam izkristalizira osnovno ugotovitev, da pri prepisu pravzaprav ne gre za natančno preslikavo izvirnika, ampak za njeno predelavo, z nekaterimi dodatki in s številnimi skrčenji. To načelo v sami Sovićevi knjigi ni pojasnjeno, zabeleženo pa je v naslovu slovnice v obeh fas- ciklih (Ms 185: 1a, Ms 353: 5a):ãðàììàòiêà / ñëàâå‘íñêàÿ (...) ìíw‘ãèìú êðà‘òîñòè ðà‘äè / è„睑ò¥ìú / íý‘êèìúâúñò¥‘õú¶‘âë·àõúñìîòðå‘í·ìú / ïðèëîæå‘í¥ìú ìà‘ë¥ìúèçìý‘íåí¥ìö GRAMMATIKA / SLAVONICA (...) pluribus brevitatis causa rejectis, /nonnullis Sacrorum observatione Bibliorum /additis, paucis immutatis (naslov slovnice je v celoti naveden na str. 157). O izčiščeni različici slovnice je po Sovićevi smrti pisal že Alberto Fortis v svojem Potovanju po Dalmaciji (1774): (...) Študija v svoji osamljenosti ni zapustil, o čemer priča množica dragocenih /kartotečnih/ listkov, ki sem jih videl večkrat, ko sem se mudil pri njem. Med temi se morajo najti tudi sadovi izjemnega truda, tj. latinski prevod Slovanske slovnice Meletija Smotrickega, z izvirnikom ob prevodu, očiščen vsega nepotrebnega, in obogaten z novimi opažanji, kakor je primerno za rabo novih ilirskih cerkvenih mož (Kopitar 1995: XVII–XVIII). Matej Sović je pri predelavi slovnice pravopisno sledil pravilom in pravopisnim dolo čitvam vzhodnoslovanske slovnice. Pri tem je uporabljal vse »posebne» cirilske znake in vsa nadvrstična znamenja, ki »plemenitijo« vse vzhodnoslovanske slovnice cerkvene slovanščine takratnega časa, poleg omenjene npr. še predhodni, dvojezično ΑΔΕΛΦΟΤΗΣ – Ãðàììàò·êàäîáðîãëàãîëèâàãîåëëèíîñëîâåíñêàãîªç¥êà iz 1591, in slovnico Ãðàììàò·êàñëîâåíñêà Lavrentija Zizanija iz leta 1596.13 Sem spadajo značilni grafemi vzhodnoslovanske redakcije, npr. ý, ¥, è‡, nosnikkot grafi čni ekvivalent ciril- skega ÿ,večji 2in w – obaza zapis množinskih oblik (Smot. gen. pl. òýõ‘úî„ò2‘öú, dat. pl. ò¥‘ìúÂî‘èíwN: Sov. î„ò2‘öú, âî‘èíwìú). Poleg ligature ó za običajni digramni ¹ se upo- 11 Več o vzhodnoslovanski slovnici cerkvene slovanščine in samem Smotrickem glej obsežno v: Nimčuk 1979: 7–111, ter v: Sgambati 1983: 114, Uspenski 1987: 201, Derganc 1986 /2/: 70–75, Jagić 1910: 29–30, Babič 1996/1997: 256–261, 2000: 37, 80–82. 12 Zanimivo je, da je celoten naslov Sovićevega prevoda naveden v obeh fasciklih (v Ms 185 v cerkveni slovanščini in latinščini s Sovićevim rokopisom, v Ms 353 samo v latinščini), v samem primerku prepisane slovnice (Ms 165) pa ne. 13 O slovnicah in gramatičnih spisih takratnega obdobja glej v: Jagić 1910: 23–30, Derganc 1986 /2/: 69–75, Uspenski 1987: 201, Sgambati 1983: 114, Babič 2000: 37–38. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 152 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij rabljajo še štiri značilne grške črke ¿, ¾, », v¨. »Sović« nad besednimi oblikami zapisuje vsa nadvrstična znamenja – akcente in pridihe, ki sicer že v samem izvirniku ne odražajo slovanskega naglasa, ampak temeljijo na grškem grafi čnem sistemu in so umetno prene- sena v slovansko maniro zapisovanja. Besedilo slovnice je pri »Soviću« napisano skoraj brez napak in izpričuje dobro poznavanje tako jezika kot zakonitosti vzhodnoslovanske cirilske pisave. Razlik v oblikah črk je malo; zanimivo je, da je »Sović« pri prepisu uporabljal dve obliki črke t: v azbučnem redu (2b) in na začetku slovnice je zapisoval »trojni« t – ñ (cirilski t s tremi nogami), nato pa je v deveti vrstici (29b) strani prešel na ustaljeno cirilsko obliko enojnega t – ò, ki je edina v rabi tudi v samem izvirniku.K zapisovanju »trojnega« t se je ponovno vrnil na začetku strani (104b) in pri takem ostal vse do konca slovnice.14 Spremenjena je tudi ligatura ù(št), kiima v »Sovićevem« prepisu v azbučnem redu in spremnem besedilu že vzhodnoslovanskorazličico øö , medtem ko je v samih cerkvenoslovanskih primerih ohranjena oblikaù iz izvirnika. Sović je prevedel celotno slovnico cerkvene slovanščine Meletija Smotrickega, kat- ere sestavni deli so: prаvopis (î„ð»îãðà‘ô·), oblikoslovje (億òv”ìîëî‘㷝), skladnja (ñv‘íòà¿·ñ), pro zodija (ïðîñw‘䷝) in na koncu poglavje o metriki. V celoti in v enakem vrstnem redu podaja vsebino slovnice tudi Matej Sović, pri tem pa je skušal posamezne opise strniti, tako npr. praviloma izpušča značilne (velikokrat »za razumevanje ne nujno potrebne«) vprašalne stavke iz slovnice Smotrickega (ki praviloma zadostujejo le ob- likovanju besedila po načelu vprašanj in odgovorov, manj pa doprinesejo k razume- vanju gramatičnih določil). Tako npr. izvirni gramatični opis tipa Êîëè‘êîå„ñòú÷à‘ñò·è‡ ÃðàNìà‘ò·êè z odgovorom×åò¥‘ðè skrči na ×à‘ññèÃðàììàñ·êèñó‘ñü÷åñ¥‘ðè... in podo- bno. Štiri glavna poglavja pravopisa, oblikoslovja, skladnje in prozodije je naslovil s Knjiga prva, druga, tretja in četrta (latinsko Liber Primus, Secundus ...), posamezne razdelke v njih pa za razliko od Smotrickega na podpoglavja, imenovana Glava 1, 2 itn. (latinsko Caput I, II ...). »Sovićevo« cirilsko besedilo je na splošno vizualno strnjeno, saj so vse sklanjatvene paradigme (z izjemo začetnih paradigm samostalnikov in pete sklanjatve pridevnikov) podane v vodoravni liniji, skloni si sledijo brez poimenovanj, izpisani so samo zaključki sklonskih oblik, npr. „1äèí.Çàõà‘ð·à,ð·è,ð·è,ð·þ,ð·å,ð·åþ,w„ð·èitn. /Smotricki svoje sklanjatvene paradigme podaja urejeno, vedno vertikalno – vse sklonske oblike so, ob vsakokratnem poimenovanju sklona, vedno izpisane v celoti./ Pri sklanjatvah Sović velikokrat ne navaja vseh primerov iz vzhodnoslovanske slovnice; v prepisu slovnice tudi ni značilnega okrajševanja z nadpisanimi črkami iz slovnice Smotrickega: besede v »Sovićevem« prepisu so pravi loma predstavljene v celoti in ne v skrajšani obliki kot pri Smotrickem, npr. Smot. íèæà‘è‡øåN, âñaý, w„êîO¡÷å‘í·, ñò¥è‡: Sov. íèæà‘è‡øåìú, âñýõú, w„êîí÷å‘í·, ñâò¥‘è itn. 14 O problematiki ò je na dnu druge strani slovnice (2b) izpisana kasnejša, skoraj popolnoma nečitljiva, opomba v latinščini (nekoliko jasnejša, prepisana s Kumerdejevim rokopisom, je v prepisu Ms 353 na strani /33b/ levo od osnovnega besedila): poleg že omenjenih dejstev (da je na trojno obliko črke ponovno prešel s stranjo 104, da se v izvirniku Smotrickega uporablja samo ò) je zanimiv pripis, da je črka t enake oblike (ñ) že v Ostroški bibliji (Острожская библия) iz leta 1581. Oblika »trojnega« t – ñ je v vzhodnoslovanski pismenosti ustaljena, saj je prisotna že v polustavni pisavi 14. – 15. stoletja in v kurzivi (скорописи) 15. – 18. stoletja (Čerepnin 1956: 244, 249 itn.). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Vanda Babič, Latinski prevod slovnice Meletija Smotrickega in dva fascikla ... 153 Pomembnejša razlika in razkorak med slovnicama se pokaže že pri navajanju azbučnih re dov, kjer Smotricki navaja samo cirilski azbučni red, Sović pa poleg tega (ïðïDáíàãwÊv¨ð¶‘ëà) še glagolski (ïðïDáíàãw„I2ðî‘ív¨ìà). Oba osnovna azbučna reda (prvi je povzet po Smotrickem, drugi pa podaja nabor oglatoglagolskih znakov, značilnih za Karamanove rimske vzhodnoslovanizirane izdaje misala in brevirja) imata ob sebi še dodatno različico: cirilska je, po Sovićevih besedah, zapisana v stari, majhni cerkveni knjigi v Vatikanski knjižnici,15 glagolska pa v »âîâåëìè’äðå‘âíåè‡ñà‘êîæäåöåðêîâíýè‡ êíè‘çý¹„ïðåìó‘äðàãwìó‘æà« J. S. Assemanija, tj. okrogla glagolica. V prvem poglavju pravopisa je Sović posamezna pojasnila k črkam iz izvirnika večkrat izpustil, včasih dodal nova, npr. da mnogi pisci palatalni polglasnik pišejo v sredini besede namesto apostrofa(ññðà‘ñòè응‘ãêè) za zaznamovanje mehkosti pred- hodnega soglasnika (npr. ïî‘ëüçà/ utilitas : ïî‘ëüí¥è‡/ campestris), da se ¥ izgovarja trdo kot latinsko oi ali ui itn. V poglavju morfologije so opaznejše razlike pri imenski sklanjatvi, kjer so samostal- niki tako kot v vzhodnoslovanski slovnici razvrščeni v pet sklanjatev. K skrčenemu prepisu slovnice nedvomno prispeva dodana samostojna predstavitev zaimka òî‘è‡, òà‘‘, òî‘å neposredno pred prvo sklanjatvijo.16 Ta prvina je v izvirniku pri vseh sklan- jatvenih zgledih vedno navedena kot sestavni del vseh sklonskih oblik (za tak način predstavitve se je Sović odločil samo pri treh začetnih vzorcih imenske sklanjatve, nato pa je zaimenske oblike pred sa mostalniki opustil). Pri prvi sklanjatvi (samostal- nikov a-sklanjatve ženskega spola) je Sović izjemoma dodal še dva vzorca sklanjatve samostalnikov moškega spola, oba z osnovo na velar (ñëóãà’, ëóêà’) z ustrezno premeno v dat. in lok. sg. (ñëóçý’, ëóöý’). Кasneje sklanjatvenih vzorcev ni več dodajal. Vrstni red gramatičnih števil Smotrickega je pri vzorcih zamenjal, tako da pri Soviću ednini sledi množina in šele nato dvojina (pri Smotrickem ravno obratno), dualne oblike so kot v izvirniku podane združeno po sklonih z enako obliko, torej skupaj nom., akuz. in vok. / gen. in lok. / dat. in instr. Sović je (redka) pojasnila Smotrickega tu pa tam tudi slovnično popravil, npr. iz množinske v dvojinsko obliko: Smot. ó / è¹àˆùåè„âîâñýõúðå÷å‘í·ñëî‘çýõúíåðàçëè‘÷íýïîìàãà‘åìàᥑòèw„á¥êîøà ... Sov. ... âîâñý‘õúÐå÷å‘í·Ñëîçýõúíåðàçëè‘÷íýïîìàãà‘åìàᥑñèw„á¥êîññà... Spremembe je uvajal tudi pri končnicah posameznih sklanjatev, tako npr. pri samo- stalnikih ženskega spola a-sklanjatve navaja v rodilniku ednine dve končnici, kot prvo -è iz trde sklanjatve (< *-y), kot drugo pravilno -(Smotricki navaja samo slednjo), npr. ìðå‘æà,gen. ìðå‘æè æ,ìðå‘æè ... Sović pogosteje zapisuje w in 2v množinskih oblikah, medtem ko je Smotricki ti dve grafi čni prvini zapisoval samo v genitivni in dativni obliki, bodisi v končnicah, npr. m. -wâú/-2âú in -wìú/-2ìú, ali v osnovi, npr. gen. pl. òýõ‘ú ÿ„ð2ìúitn. Sović je rabo obeh grafemov razširil še v nom. /vok./ in akuz., pri 2 pa tudi v dat. in deloma v instr. množinskih oblik: 15 Ista pisava je v fasciklu Ms 185 v razdelku Alfabeto Slavo na 25. listu navedena pod oznako verviano antico (glej str. 157). 16 Sklanjatve tega zaimka Sović, za razliko od Smotrickega, pri zaimenskih paradigmah ne navaja, čeprav sam zaimek na ustreznem mestu omenja. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 154 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij Smot. ò¶‘ñíî‘õè, òýõ‘úñíw‘õú, ò¥Nñíî‘õàìú, ò¥‘ñíî‘õè, w„ñíî‘õè, òýì‘èñíî‘õàìè, w„òaýñíî‘õàõú Sović ñíw‘õè, ñíw‘õú, ñíî‘õàìú, ñíw‘õè, ñíw‘õè, ñíî‘õàìè, ñíî‘õàõú; Smot. ò¶‘è¶å…ðå‘å, òýõ‘ú¶å…ð2‘è‡, ò¥N¶å…ðå‘2ìú, ò¥‘¶å…ð呝, w„¶å…ðå‘å, òýì‘è¶å…ðå‘è‡ìè 脶å…ðå‘è, w„òaý¶å…ðå‘åõú Sović ¶å…ðå‘2ð2‘è, ¶å…ð2‘è‡ðå2âú, ¶å…ðå‘2ìú, ¶å…ð呝ð2‘è‡, ðå‘2 ð2‘è,ðå‘è‡ìèð2‘è, ðååõú. Pri peti sklanjatvi – pridevnikih – v rokopisu iz leta 1773 ni večjih razlik. Sklanja- tvene paradigme so pri tej sklanjatvi, ki vključuje tudi števnike, ponovno podane v ver- tikalni obliki s členom òî‘è‡, òà‘, òî‘å v nom. in vok. vseh števil. Nekaj malega razlik je pri sklanjatvah števnikov, npr. Smotricki ima pri števniku 2„äèíúoblike imenske sklanjatve (npr. m. òî‘è‡å„äè‘íú, òîãw’å„äè‘íà, òîì’óå„äè‘íó ...), Sović pa poleg teh še oblike imensko- zaimenske sklanjatve (npr. m. òî‘è‡å„äè‘íúí¥è‡, å„äè‘íàíàãw, å„äè‘íó íîìó...) itn. Zaimenske paradigme so v Sovićevi knjigi (tako kot samostalniki) podane v vo- doravnem nizu, najprej edninske oblike za vse tri spole (m., f. in n.), nato po enakem principu še množinske in dvojinske. V vzhodnoslovanskem izvirniku je pri prikazu osnovna predstavitvena kategorija spol, zato so najprej razvrščene vse oblike (sg., pl. in du.) za moški, nato za ženski in enako za srednji spol. Sklanjatve zaimka òî‘è‡, òà‘, òî‘å pri Soviću na pričakovanem mestu ni (glej str. 153). Med ponesrečenimi poglavji slovnice Meletija Smotrickega je gotovo prikaz gla- golskega sistema, v labirintu katerega se je skorajda nemogoče znajti. Ne le da mrgoli časov, katerih oblike so izpisane posebej pri povednem, velelnem, želelnem, pogojnem, podrednem (íàêëîíå‘í·ïîD÷èíè‘òåëíàãw, npr. äà÷ò’ó) in neopredeljenem naklonu, tj. nedoločniku (íàêëîíå‘í·íåîïðåäýëå‘ííàãw, npr. ÷åñòè’, ÷èòà‘òè, ÷èòàà‘òè) – vse te oblike so nevedene najprej pri tvornem in nato še pri trpnem načinu, ampak se oblike posa- meznih cerkvenoslovanskih preteklih časov mešajo med seboj (npr. ïðåøå‘äùåå: ÷èòàa, ÷èòà‘ëú/÷èòà‘ëà/ëî, ÷èòà‘øå ...; ìèìîøå‘äùåå: ÷èòààa, ÷èòàà‘ëú/à‘ëà/à‘ëî, ÷èòàà‘øå ...; íåïðå- äýë‘íîå: ïðî÷òî‘õú, ïðî÷å‘ëú/ëà’/ëî‘, ïðî÷òå‘ ... itn.). Preobilico časov je v svojem prevodu povzel tudi Sović, vseeno pa je uvedel tudi nekaj sprememb. Tako je npr. pri nepra- vilni spregatvi (tj. atematskih) glagolov namesto palatalnega redukcijskega vokala v oblikah 1. sg. åˆñìü, âý‘ìü... (iz slovnice Smotrickega) pri nekaterih glаgolih zapisoval velarni redukcijski vokal, npr. 2ˆñìü, vendar âý‘ìú, ÿˆìú ... Večkrat je zamenjal poime- novanji ïðåøåäøåå (pretekli dovršni čas) in ïðåõîäùååâðåì (nedovršni pretekli čas) med seboj, tako da prvo uporablja za oblike drugega in obratno. Poudariti pa velja, da niti pri Smotrickem niti pri Soviću omenjena časa po oblikah ne ustrezata nekdanjima aoristu in imperfektu. Pogosto se med oblike teh dveh preteklih časov vrinjajo oblike perfekta, še posebno v 2. sg., kjer Sović po pravilu dodaja kot vez sedanjiško obliko glagola *byti, npr. ò¥’÷å‘ëúå„ñè’,÷ëà’, ÷ëî’(Smotricki vezi pri ustreznih časih ne navaja vedno, npr. pri istem času ÷å‘ëú,÷ëà’, ÷ëî‘). Povsem umeten čas v slovnici Smotrickega jet. i.ìèìîøåäøååâðåì, npr. pri tvornem načinu íàêëîíå‘í· èçúâè‘òåëíàãw: ÷èòààa, ÷èòàà‘ëú/à‘ëà/à‘ëî, ÷èòàà‘øå ...; íàêëîíå‘í·ïîä÷èíè‘òåëíàãw: äà’ᥑõú÷èòàà‘ëú/à‘ëà/ à‘ëî,á¥M¡ å„ñè’:ëà’/ëî‘ ...; pri trpnem načinuíàêëîíå‘í·ìîëè‘òåëíàãw: àˆùåᥑõú÷èòàà‘íúá¥M¡,íà’/ëà’, íî/ëî‘ ... itn. Neskladnost in nefunkcionalnost tega časa je začutil tudi sam Sović, zato je njegove oblike zapisal samo pri povednem naklonu tvornega načina prvega glagola (÷èòàà‘õú: òàà‘ëú, òàà‘ëà, ëî å„ñè’, ÷èòàà‘øå ...), nato pa ga v svojo predelavo vzhodnoslo- vanske slovnice sploh ni več uvrščal. Pri sedanjem in preteklem času nedovršnih gla- Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Vanda Babič, Latinski prevod slovnice Meletija Smotrickega in dva fascikla ... 155 golov je dopisal tudi svoje pojasnilo, da so stari pisci v 1. du. poleg oblik na -va pisali tudi -ma, npr. ÷èòà‘åâàâý, ÷èòà‘åìàìý; ÷èòà‘õîâàâý,÷èòà‘õîìàìý ... Pri nepregibnih besednih vrstah je zanimiva zamenjava poimenovanja za prislov (namesto oblike íàðý‘÷·å se je Sović odločil za íàäãëàãî‘ë·å), v podpoglavju w„Ïðåäëî‘çý je izpustil pojasnila o sklonskih vezavah predlogov itn. V vseh poglavjih pa je vnašal svoja dodatna pojasnila, tipaÑîþ‘çèæäî, è„æäåî„ñî‘áí·èíè÷ñî’çíà‘ìåíóþñú, ñëîæå‘íí·è æåñúìýññîèì2‘íìèçíàìåíîâà‘í·åè„ìúèçìý흑þñú. Fascikla Ms 185 in Ms 353. Vsebina prvega fascikla (Ms 185) je v rdeči mapi shranjena knjiga trde vezave, višine 29 cm, širine 21 cm in debeline 2 cm. Knjiga je dobro ohranjena, rahlo načeto, odlepljeno je samo hrbtišče. Večina listov v knjigi je velikosti 28 x 20 cm, vmes pa je vpetih po več sklopov z listi manjšega formata. V fa- sciklu je skupno 92 listov. V drugem fasciklu (Ms 353) je 40 prepognjenih pol (višine 34 cm in širine 42 cm), ki skupno tvorijo 80 listov (širine 21 cm).17 Vsebina fascikla Ms 353 je pregledno razporejena po polah. Prvi dve poli (= 4 listi = 8 strani; 1a–4b) zaobjema besedilo Blaža Kumerdeja Praefatio Editoris Ad Lectores Slavos.18 Rokopis je droben in težko berljiv, v besedilu, ki je razporejeno samo na desni polovici strani (na levi so izpisani popravki oziroma dodatki k osnovnemu tekstu), pa je ogromno napak, popravkov in črtanj. Vsebina naslednjih štirinajstih pol (= 28 lis- tov = 56 strani; 5a–32b) je enaka vsebini iz fascikla Ms 185, saj gre le za njegov delni prepis. Skupna vsebina se prične z latinskim naslovom Sovićevega prevoda slovnice Smotrickega (glej desni naslov na str. 157) in se nadaljuje z že omenjenim uvodom Lectori Dalmatae / Mattheuv Sovich Catthedralis Ecclesiae / Auxeren. Archidiaconuv (21 strani; 6a–16a /v katalogu Rokopisne zbirke z numeracijo 1–21/), s komentarji v italijanščini k zapisom v različnih pisavah (18a; 17. list je prazen) in s štirimi pismi v italijanščini iz korespondence (na straneh 18b–32b)19 med Matejem Sovićem in Alber- tom Fortisom (zadnje pismo ni dokončano, napisano je samo do Impropriae omnes ... na sedmi strani pisma v fasciklu Ms 185). Zadnje besedilo v fasciklu je prepis Sovićevega latinskega prevoda slovnice Smotrickega, ki je razporejen na 24 polah (združenih po 6 x 4 pole = 48 listov = 96 strani; 33a–80b)20 in ni dokončan (»Sovićev« prevod slovnice je prepisan do sredine 88. strani). Zadnji navedeni primer v prepisu je: 1äèí.Ìóæ.×èòà‘â¥è‡, è„ïðî÷åòø·è‡. Æå‘í.÷èòà‘âøà.Ñð.÷èòà‘âøåå. Præt. indefi niti qui quæ quod legit. Zanimivo je, da se je prav v zadnji cirilski vrstici prikradla napaka: druga oblika za moški spol ïðî÷åòø·è je v Sovićevem prevodu zapisana pri naslednjem primeru; pravilni zapis v slovnici pa je: „1äèí.Ìó‘æ.×èòà‘â¥è‡, è„÷èòàâø·è‡. Æå‘í.÷èòà‘âøà.Ñð.÷èòà‘âøåå. 17 V katalogu Rokopisne zbirke je seštevek 81 strani napačen. 18 Kumerdejevi sta tudi dve opombi v prepisu Sovićevega prevoda slovnice, prva (na str. 33b) je prepisana iz predloge v Ms 165 (glej str. 5, op. 14), druga je izvirna Kumerdejeva (na str. 34a): navaja tri cirilske primere z latinskimi ustreznicami (÷à‘ñòú densus, ÷à‘ñòü pars, êðî‘âú tectum) iz slovnice Smotrickega, ki jih je »Sović« pozabil uvrstiti na ustrezno mesto v besedilu (ostali manjkajoči primeri so s Kumerdejevo pisavo pripisani kar nad vrstico v samem besedilu). 19 Numeracija v katalogu Rokopisne zbirke (19a–33b) je napačna. 20 Ponovno je napačna numeracija v katalogu Rokopisne zbirke (34a–81b). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 156 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij Prepoznavne značilnosti fascikla Ms 353 so: • vsa besedila v fasciklu (razen prvega, Kumerdejevega dela) so prepisi predlog iz fascikla Ms 185 ali Sovićevega prevoda slovnice (Ms 165); prepisana besedila sta pisala dva prepi sovalca: prvi je prepisal latinski uvod k slovnici in vsa preostala besedila iz fascikla Ms 185, drugi pa Sovićev latinski prevod slovnice iz Ms 165 (pri tem je potrebno poudariti, da rokopis slovničnega dela v Ms 353 in Ms 165 ni isti); • prepisovalca sta iz izvirnikov prepisala izključno latinski oziroma italijanski del besedila (tako je iz Ms 185 prepisan samo latinski naslov prevoda slovnice, ne pa tudi cerkvenoslovanski; na listu 18a so podani samo komentarji k zapisom iz izvir- nika, samih zapisov pa ni; prav tako v prvem, tretjem in četrtem pismu korespon- dence niso izpisani primeri različnih pisav, bodisi cirilskih, glagolskih ali neznanih črkopisov; na vseh teh mestih je v besedilih prazen prostor); prepisan je tudi samo Sovićev latinski prevod slovnice (ne pa tudi cerkvenoslovansko besedilo), vendar tokrat za razliko od predhodnih besedil z vsemi cerkvenoslovanskimi primeri v slovnici; • vsa besedila v faksciklu (razen Kumerdejevega Praefatio ...) so lično urejena: neznana prepisovalca sta na vsaki strani predhodno s svinčnikom zarisala meje podolgovatega pravokotnika, v katerega sta kasneje zapisovala besedilo; pravo- kotnik je od zunanjega roba lista odmaknjen od 5,5 cm do 6 cm, od notranjega 3 cm; pri prepisu sta povzemala tudi vizualno razporeditev besedila iz izvirnika (npr. Sovićevega latinskega uvoda); • pisavi besedil sta čitljivi, kar deluje vizualno blagodejno v primerjavi z izvirnimi rokopisnimi izdelki v medsebojni korespondenci med Sovićem in njegovim prija- teljem iz fascikla Ms 185.21 Vsebina fascikla Ms 185 je obsežnejša, predvsem pa so v njem shranjena original- na besedila (Sovićev latinski uvod, pisma in sestavki različnih avtorjev).22 V prime- rjavi s fasciklom Ms 353 manjkata samo: – besedilo Blaža Kumerdeja na začetku, in – nedokončani prepis Sovićevega latinskega prevoda slovnice na koncu fascikla (glej razvrstitev vsebine rokopisnih enot na str. 163–164). Na prvi strani (za notranjo platni- co) je izpisan naslov Sovićevega prevoda slov nice Smotrickega v cerkveni slovanščini in latinščini: 21 Pripravlja se prevod vsebine obeh fasciklov. Prav zaradi jasnega in čitljivega zapisa v fasciklu Ms 353 bo prevanjanje, vsaj skupne vsebine, precej olajšano. 22 V obeh preostalih rokopisnih enotah (tako v Ms 165 kot v Ms 353) so ohranjeni samo prepisi različnih besedil. Izjema je originalno Kumerdejevo besedilo v fasciklu Ms 353. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Vanda Babič, Latinski prevod slovnice Meletija Smotrickega in dva fascikla ... 157  ÃÐÀÌÌÀÒIÊÀ GRAMMATIKA  ÑËÀÂå ’ÍÑÊÀß SLAVONICA Ìåëå‘ò·àÑìîòðè‘ñêàãw Meletii Smotriski Ìí¶‘õàÐwññ¶‘è‡ñêàãw×è‘íàÑòà‘ãw Monachi Rutheni Ordinis S.  Âàñ¶‘ë·àÂåëè‘êàãw Basilii Magni  ÂîÂè‘ëíýàõ»¶èçäà‘ííà Vilnæ 1619 edita,  í¥‘íý nunc Ìàò»å‘åìúÑî‘âè÷åìúÖðåñàíèíîìú a Mattheo Sovich Chersensi  Àðõ·ä·à‘êîíîìú„Îñî‘ðñêèìú Archidiacono Auxerensi  Ëàò¶‘íñêèÏðåâå‘äåíà/ Latinè explanata, íý‘êèìúâúñò¥‘õú¶‘‘âë·àõúñìîòðå‘í·åìú ìíw‘ãèìúêðà‘òîñòèðà‘äèè„睑ò¥ìú pluribus brevitatis causa rejectis, íý‘êèìúâúñò¥‘õú¶‘âë·àõúñìîòðå‘í·ìú nonnullis Sacrorum observatione Bibliorum ïðèëîæå‘í¥ìú/ ìà‘ë¥ìúèçìý‘íåí¥ìú. additis, paucis immutatis ÂîÂåíå‘ò·è  Venetiis Na isti strani(1a) je kasnejši in z drugo pisavo izpisan latinski zapis (z nekaterimi italijanskimi primesmi) v sedmih vrsticah o usodi slovnice, ki jo je po smrti obeh do- brih mož (Sovića in Fortisa) shranil takratni škof Camutius. Z drugim listom se prične Sovićev latinski uvod Lectori Dalmatae ... (na 39 straneh; 2a–21a; v katalogu Rokopisne zbirke 1–39). Besedilo je izpisano s Sovićevim rokopi- som (glej str. 150, op. 7). Sledijo trije prazni listi. Vsebina 25. in 26. lista je v katalogu Rokopisne zbirke zabeležena kot Alfabeto Slavo, saj so na vsega treh straneh v zgoščeni obliki predstavljene različice slovanskih črkopisov in črkovni nizi iz različnih ohranjenih spomenikov. Na recto strani (25a) in do približno polovice verso strani istega lista je v osmih kolonah predstavljenih šest črkopisov (v sedmi in osmi koloni so navede na poimenovanja črk in latinske ustreznice): • hrvaška glagolica, običajna v kodeksih, rokopisih in tiskanih knjigah (Alfabeto Slavo Gerolimiano / usato comunem’te nelli Codici / MSS. e libri vtampati); priča smo Sovićevemu neobjektivnemu navajanju črk: navedeni so namreč glagolski znaki, značilni za Karamanovi tiskani izdaji misala in brevirja in ne znaki, ki so se v hrvaški glagolski tradiciji uporabljali v rokopisnih in tiskanih delih do 17. ozi- roma 18. stoletja ali natančneje do izida Levakovićevega brevirja iz 1648; črkovni niz je izdelan po azbučnem redu iz Karamanovega bukvarja iz 1739 (in prilagojen cirilskemu iz vzhodnoslovanske knjižne tradicije), zato so ustaljenim glagolskim znakom dodane črke: ˜= cir. ·, = cir. ú, / = cir. ü¶, = cir. ü, ˜= cir. ý, = cir. 2, /= cir. win tako za hrvaško redakcijo kot za vzhodnoslovanizirane izdaje značilni ; [šć] = cir. ù; tako kot v Karamanovem azbučnem redu manjka tudi tu črka = cir. è (Babič 1998/1999: 77 in 2000: 94); • tri cirilice: Cirilliano usuale, verv:no antico (iste črke navaja Sović tudi v latinskem prevodu slovnice z oznako »iz stare, majhne cerkvene knjige v Vatikanski knjižnici«; glej str. 153) in verviano; • okrogla glagolica, kakršna je v stari knjigi iz 11. stoletja J. S. Assemanija, knjižničarja vatikanske knjižnice (Lo stevso dell’ Antico Codi/ce di Monsig.io Giuseppe vimo/nio Avsemani: Custode della / Biblioteca Vaticana dell’ undecimo secolo); Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 158 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij • majuskula hrvaške glagolice, natisnjena v Senju leta 1508 (Majuscule de libri stam- pati a vegna nel 1508), z nekaterimi, za takratno obdobje, značilnimi latinskimi inicialami, npr. B, M, N, O, P, R, S U, in z istim znakom za ě in ja – 23 Na preostaneku (25b) strani so predstavljene različne pisave (pri vseh, razen pri prvi, so navedene tudi latinske ustreznice):  grška antična (Specimen characterum Graecum antiquorum ex MS. Alexandrino / Psal. );  gotski črkopis (Alphabetum Gothicum ex Dureto);  tabela pisave s strani 142 pri Mauru Orbiniju (Apprevso Mauro Orbino pag.a 142. leggesi, e si produce la Tabella / »Noi aggiungeremo qui alcune lettere, che i Mar- comasini adopravano etc.);24  tabela slovanske glagolske pisave, ki jo je napravil Mauro Orbini in jo poimenoval bukvica (Tabella del carattere slavo Gerolimiano di Mauro Orbino, chiamato da lui Buchuiza). Podobna predstavitev slovanskih azbuk kot na 25. listu je tudi na strani (26a), kjer se v petih kolonah razvrščajo naslednje pisave (azbučni nizi niso dokončani, navedenih je samo 28 črk vsake pisave, zadnja je ù): • hrvaška glagolica, običajna v kodeksih, rokopisih in tiskanih knjigah (Caratteri Slavi Gerolimiani / Li e ne’ Codici, e / nelle imprevsioni); • majuskula hrvaške glagolice iz Senja 1508 (Majuscule delle imprevsioni di vegna 1508); • okrogla glagolica Assemanijevega evangelija (Dell’ Antico Codice Avsemani); • črke iz stare knjige A. Fortisa, ki se razlikujejo od običajnih glagolskih črk (Del Codice an/tico Fortiv oltre / il carattere comune) – glagolica trikotaste oblike; • pisava iz Sovićeve knjižice, v kateri je Apokalipsa v cirilici iz leta 1443 (Del Co- dice piccolo mio in cui / l’Apocalivse con carattere / Cirilliano circa l’anno 1443) – izpisana pisava je glagolica na prehodu v kurzivo. Prve tri pisave (hrvaška glagolica, majuskula hrvaške glagolice in okrogla glagolica) so ponovljene z lista (25). Poimenovanja pisav in spremno besedilo k njim (verjetno pa tudi vse navedene črkopise) je pisala ista roka kot naslov (1a) in latinski uvod na straneh 2a–21a (po vsej verjetnosti Sovićeva). Naslednji sklop sestavljajo trije listi (prvi je v celoti nekoliko manjši, preostala dva pa sta ožja samo po širini, medtem ko je višina listov enaka ostalim v fasciklu). Vsi trije so popisani samo na recto straneh (27a, 28a, 29a), njihova vsebina pa je podob- na: na vsakem izmed njih je izrisan po en zapis v neznani pisavi (prvi v treh vrsticah 23 Pri navedenih pisavah je predstavitvena prva – hrvaška glagolica, zato so njej prilagojene vse na- daljnje: popolna (40 črk) je tako samo še prva izmed cirilskih – Cirilliano usuale (nosnik © je naveden kot različica črke þ, nosnik  pa kot različica ÿ), ostale so številčno skromnejše, npr. verviano antico – 36 črk /manjkajo znaki za joto, ot, psi in ižico/, verviano – 32 črk /pisava je verjetno različica bosančine; manjkajo znaki za joto, jery, jer, omego in štiri značilne grške črke ¿, ¾, », v¨/, okrogla glagolica – 38 črk /majkata ksi in psi; nosnik (ę) je nave den pri (e), (ǫ) pa pri (u)/, majuskula hrvaške glagolice – 26 črk /manjkajo nekateri znaki, (št), znak(a) za polglasni zna ki, ki so tuji hrvaški redakciji cerkvene slovanščine: znak za jery, večji e, omego in značilni grški grafi čni znaki ¿, ¾, », v¨/. 24 Ni jasno, katero besedilo je imel Matej Sović v mislih; morda Orbinijevo Il regno degli Slavi (Pesaro, 1601). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Vanda Babič, Latinski prevod slovnice Meletija Smotrickega in dva fascikla ... 159 navpično od spodaj navzgor, drugi v eni vrstici prav tako navpično, a tokrat od zgoraj navzdol, tretji pa vodoravno v stolpiču z 9 vrsticami). Pri vseh treh zapisih je podano kratko pojasnilo v italijanščini o tem, kje se posamezen zapis nahaja (npr. prvi v Pro- logu, 150 milj od Zadra po kopnem, drugi verjetno na Lošinju itn.), oziroma kratka notica o značilnostih pisave. Pisava italijanskih pojasnil je bodisi Fortisova – na strani 27a (zapis v neznani pisavi s te strani je izpisan tudi v njegovem pismu Soviću z dne, 10. avgusta 1773), bodisi Sovićeva – na strani 29a in morda prva vrstica pojasnila na strani 28a (medtem ko je rokopis druge vrstice neznan). Korespondenca med Matejem Sovićem in Albertom Fortisom je razporejena na straneh 30a, 31b, 36a–54b, (list 55 je prazen), 56a–82b.25 Od desetih pisem sestavlja neposredno korespondenco med omenjenima dopisovalcema sedem oz. osem pisem (od katerih je Fortisovo samo eno).26 Pisma si ne sledijo kronološko. 1. Sovićevo pismo Fortisu – Osor, 5. marec 1772 (ena stran; 30a): L’Amico carivsimo L’altro giorno mi diedi L’onore di scrivervi ... Sledi nekaj praznih listov (31–35), od tega je 31. list dejansko razvita ovojnica pisma, na katerem je na (31b) pod naslovnikom A. Fortisom – Venezia – še vedno opaziti ostanke poštnega žiga,27 na strani (32b) pa so trije zapisi: nečitljivi (nedvomno kasnejši) trovrstični v italijanščini in dva, izpisana s svinčnikom in skoraj zbledela, prvi spominja na cirilico, drugi je latinični.28 Nekakšen (skoraj popolnoma nejasen) zapis, verjetno pa v italijanščini, je tudi na strani (34b). 2. Fortisovo pismo Soviću – Arbe, 10. avgust 1773 (16 strani; 36a–43b):29 A. C. Ieri solamente da Veglia ò ricuperato il plico di Fogli ... 3. Sovićevo pismo Fortisu – Osor, 13. september 1773 (22 strani; 44a–54b): Amico Carivsimo Vi confevso con ingenuità: La vostra Censura veram’te rigorosa ... 4. Sovićevo pismo Fortisu – Osor, 3. december 1770 (16 strani; 56a–63b): Molto Rdo’ PrW e Sig.re PrW Colmo’ Oggi riccevo la lettera della P. V. M. R. in datta delgi 10 9brW con due Stampiglie ... 5. Sovićevo pismo Fortisu – Osor, 12. maja 1771 (4 strani; 64a–65b): Molto Rdo’ PrW e Sig.ra PrW Colmo’ Che talvolta tardi capitino le nostre lettere non ẽ moraviglia ... 6. Sovićevo pismo Fortisu – Osor, 2. avgust 1772 (2 strani; 66a–66b): Amico Carivs.mo Voi mi fate insuperbire, sete ben pontuale e gentile ... 25 V katalogu Rokopisne zbirke se je prikradla napaka (30a, 31b, 36a–55b, 57a–83b). 26 V pripravah je strokovni prevod vseh pisem iz italijanščine v slovenščino, zato se v samo vsebino pisem v tokratnem članku ne spuščam. Pri vsakem pismu navajam samo število strani in zaradi lažje razpoznav nosti začetno vrstico pisma. 27 Ovojnica spada k prvemu Sovićevem pismu; pri obeh listih (30 in 31) so namreč še vedno jasno začrtani enaki obrisi štirikratne prepognitve. 28 Listi 32–35 so bili predhodno (verjetno v času nastanka zapisov) dvakratno pripognjeni, zato pisavi, izpisani s svinčnikom, potekata vsaka v svojo smer. 29 Listi so nekoliko manjši kot pri ostalih – Sovićevih – pismih (20 x 19 cm). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 160 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij List 67 je ponovno razvita ovojnica pisma z naslovnikom A. Fortisom – Zara – in ostanki poštnega žiga (67b) in z dodatnim trovrstničnim pripisom neznane pisave.30 7. Pismo brez podpisa – 23. december 1772 (4 strani; 68a–69b): Lettera mia ad un Amico da Zara, che mi scrivse di comivsione ... Rokopis je po mojem mnenju Sovićev, enak kot v naslovu (1a), latinskem uvodu Lectori Dalmatae ... (2a–21a) in razdelku Alfabeto Slavo (25a–26a).31 8. Pismo Mateja Karamana Marcu Foscariniju – 2. decembra 1754 (6 strani; 70a–72b): Lettera Scritta di Monv. Arci: di Zara. Matteo Caraman a S. ... Marco Fovcarini Riformatore dello Studio di Padova … 9. Prepis pisma monsignora Gabriela Palkovicha – 24. julij 1754 (5 strani; 73a–75a): Copia di Lettera di Mons. Gabriele Palkovich ... scritta al. Prov. Gule de Monaci Ba- siliani Ruteni. Pismo je napisano s Karamanovim rokopisom. Prijetna popestitev celotnega fascikla predstavlja zapis Hasanaginice v cirilici, na žalost samo ene strani s prvimi 34 vrsticami balade (76a). Zapisana je v ljudskem jeziku, vendar pa v pravopisu vzhodnoslovanske redakcije cerkvene slovanščine, ki se potrjuje v rabi dveh polglasnikov –úin ü, jatа – ý, jery – ¥,·,ligature ó namesto ¹ (drugi – digramni – znak se v besedilu uporablja samo na začetku besede ali samo- stojno),vzhodnoslovanskega grafi čnega znaka za j–è‡ in v zapisovanju pridihov nad samoglasniki (vendar brez naglasnih znamenj). Posebnost je »trojni« t – ñ. Prepis Hasanaginice iz fascikla Ms 185 (pisava je ista kot v »Sovićevem« latinskem prevodu slovnice Smotrickega /Ms 165/ in ni Sovićeva) podajam v celoti, kot zanimivost pa še Fortisovo različico v latinici iz 1774:32 ×ñîñåáýëèâúãîðýçåëåíîè‡? Scto ve bjeli u gorje zelenoj? Àëüñóñíýçè,àëüñóëàáóñîâè? Al-vu vnjezi, al-vu Labutove? Äàñóñíýçèâåùá¥wêîïíóëè, Da-vu snjezi vech-bi okopnuli; Ëàáóñîâèâåùá¥ïîëåñèëè. Labutove vech-bi poletjeli. Íèñóñíýçè,íèñúñóëàáóñîâè, Ni-vu vnjezi, nit-vu Labutove; Íåãî×àñîðÀã·åÀñàíúÀãå. Nego vciator Aghie Avan-Aghe. Îíúáîëó¬¹ðàíàìèëþñ¥ìú On bolu-je u ranami gliutimi. Wáëàçèãàìàñåðü,èñåññðèöà, Oblaziga mater, i vevtrica; ÀëþáîâöàwÊ ññ¥äàíåìîãëà. A Gliubovza od vtida ne mogla. Êàäëèìó¬ðàíàìúáîë¬á¥ëî Kad li-mu-je ranam’ boglie bilo, ñåðúïîðó÷àâýðíîè‡ëþá¥ñâîèîè‡: Ter poruça vjernoi Gliubi vvojoj: Íå÷åêàè‡ìåâúäâîðóáýëîìó, Ne çekai-me u dvoru bjelomu, 30 Ponovno nas enak štirikratni pregib lista opominja, da razvita ovojnica pripada sedmemu (verjetno Sovićevemu) pismu. 31 Poudariti moram, da je določevanje rokopisov v fasciklu težko, saj se duktus (predvsem) Sovićeve pisave precej spreminja glede na to, ali je njegov izdelek zapisan v lepopisu (npr. naslov in latinski uvod na začetku fascikla) ali pa gre za hiter popis podatkov (npr. pojasnili k zapisoma v neznani pisavi na str. 28a in 29a, prvo Sovićevo pismo itn.). Spremembo pisave pogojujejo verjetno tudi utrujenost, razpoložljivi čas za pisanje, izbira različnih pisalnih sredstev, morda celo naveličanost ... 32 Xalostna pjesanca plemenite Asan-Aginize, iz: Hasanaginica ... 1975: 23–24. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Vanda Babič, Latinski prevod slovnice Meletija Smotrickega in dva fascikla ... 161 Íèâúäâîðó,íèâúðîäóìîìå. Ni u dvoru, ni u rodu momu. ÊàäúÊàäóíàðý÷èðàçóìýëà Kad Kaduna rjeci razumjela,  Èîøú¬ÿäíàâúñîè‡ìèñëèññàëà, Jovc-je jadna u toj misli vtala. œêàññàäåêîíÿîêîäâîðà: Jeka vtade kogna oko dvora: ÈïîáèæåÀñàíúÀãèíèöà I pobjexe Avan-Aghiniza Äàâðàñúëîìèêóëåíèçúïåíæåðå Da vrât lomi kule niz penxere. Çàíèîìúñð÷óäâýõùåðýäýâîè‡êý: Za gnom terçu dve chiere djevoike: Âðàñèíàìúñåìèëàìàè‡êîíàøà; Vrati-nam-ve, mila majko navcia; Íè¬îâîáàáîÀñàíúÀãî, Ni-je ovo babo Avan-Ago, ÂåùúäàèæàÏèíñîðîâèùüÁåæå. Vech daixa Pintorovich Bexe. ÈâðàñèñåÀñàíúÀãèíèöà, I vrâtive Avan Aghiniza, ñåðúñåâèñàáðàñóîêîâðàñà: Ter ve vjevcia bratu oko vrâta. Äà!ìîè‡áðàñî,âåëèêåñðàìîñå! Da! moj brate, velike vramote! Ãäèìåøàë¬wÊïåñåðîäèöå. Gdi-me vaglie od petero dize! Áýæåìó÷è,íåãîâîðèíèøúíèøñà. Bexe muçì: ne govori nivta. Âåùüñåìàøàâúæåïýñâè‘îíå, Vech-ve mâvcia u xepe vvione, Èâàäèíèîè‡êíèãówïðîøù¬íÿ, I vadi-gnoj Kgnigu oprovchienja, Äà¹çèìë¬ïîäúïóíîâýí÷àí¬ Da uzimglie podpunno viençanje, Äàãðåñúíèìåìàè‡öèâúçàñðàãå. Da gre s’ gnime majci u zatrage. ÊàäúÊàäóíàêíèãóïðîó÷èëà, Kad Kaduna Kgnigu prouçila, Äâà¬ñ¥íàâú÷åëîëþáèëà, Dva je sȋna u çelo gliubila, Àäâýõùåðýâúðóìåíàëèöà A due chiere u rumena liza: 10. Nedokončano Sovićevo pismo Fortisu – 20. september 1773 (12 strani; 77a– 82b): Mi pare impovsibile Amico mio amativsimo, vi povsa piacere la mia Copia della Canzone ... s problematiko jezika v Hasanaginici. Proti koncu fascikla Ms 185 so vpeti štirje listi; vsi štirje nekoliko manjši od ostalih, višine 23 cm in širine 17 cm. Naslov razdelka je Voci illiriche – poskus slovarja hrvaških besed v razmerju do angleških, italijanskih, latinskih in grških (7 strani; 84a–87b). Pregledovalcu slovarja je kmalu jasno, da je v njem poskusna, neizčiščena različica slovarja (morda je najprimernejša oznaka začetni osnutek slovarja), saj je črkopis na teh listih neugleden in nečitljiv, veliko je popravkov, gesla še zdaleč niso prevedena v vse naštete jezike itn. Po pisavi sodeč sta avtorja razdelka dva; različni pisavi oblikujeta dve zaključeni enoti slovarja (druga je verjetno k razdelku priložena naknadno): • prva roka je pisala besedne primere z ustreznicami v različnih jezikih na prvih dveh listih oz. na prvih treh straneh (84a–85a); stran (85b) je prazna, s čimer je še jasneje začrtana ločnica med prvo in drugo enoto razdelka; za "pokušino" posredujem nekaj izbranih besed s prevodi: Mali picciolo; Ingl. small. Izvoditi, voditi; votare, cacciar fuori. Aden Inferno; Greco, . Skrigna, skrigniza, cassa, scrigno. Scrinium. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 162 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij Sin, sinko, fi glio. Ingl. son. Kokos, Gallina. Venez. Cocca. Maslo, burro. Ven. Smalzo. Babo, padre, babbo. Bivol bufalo, Lat. bubaluv. Teplo, caldo. Lat. Tepiduv.33 • druga roka34 je oblikovala besedilo na preostalih dveh listih oz. štirih straneh razdelka (86a–87b), kjer so poleg samih prevedenih besed navedeni tudi primeri njihove rabe, npr. Bisáto. Anguilla. – áèæàñè35 fuggire bixáti Exempl. Exempl. Bixi od tanza, mâ Garlize; Exempl. Fuggi dalla danza, mia Tortonella. Zadnji popisani strani v fasciklu Ms 185 sta vsebinsko delno povezani; na obeh stra- neh (88a in 89a; verso strani sta prazni) je namreč izpisana krška različica istroromun- skega Očenaša.36 Na strani (88a) je najverjetneje izpisana prvotna verzija tega besedila: Çiaççe nosstru, carle jesti in Çer, svetase nume attev ... (Pod vsako od šestih vrstic z istroromunskim besedilom je z isto pisavo predstavljena latinska različica Pater noster, qui es in Coelis. Sanctifi cetur nomen tuum ..., na dnu celotnega besedila pa še kratek slovarček latinsko – istroromunskih ustreznic, npr. Nomen – nume, Deus – Domnu, pater – çiaççe, fi lius – fi gl’ itn.). Drugi zapis (na strani 89a) z naslovom Pater noster in dialetto Poglizano dell’Isola di Veglia sln. Očenaš v poljiškem narečju z otoka Krka je petvrstični, pravopisno nekoliko popravljen, prepis omenjenega istroromunskega Očenaša s strani 88a (pisava prepisa je ista kot na prvih dveh listih razdelka Voci illiri- che, tj. na straneh 84a–85a, naslov pa je, verjetno kasneje, izpisal sam Alberto Fortis):37 Çiaççe nostru, carle jesti in Çer, sveta se nume attev: neca vire / Cragliestvo attevo: neca fi e voglia attà cum jaste in Çer, assa si / pre pemint. Prà anostra desvacazi dà a noi astes. Si prostà / a noi dughe anostre cum si noi prostam lù duxniç anostri. Si / nù lasa noi accàda in napast: nego osloboda nos de rev. Amen. Obe različici Očenaša (88a in 89a) z latinskim prevodom in s seznamom latinsko – istroromunskih besed (88a) sta nastarejša do sedaj znana zapisa krškoromunskega besedila (Muljačić 1976: 53–54). 33 Ker trenutno še nisem ugotovila, ali ima »nemarno« podčrtavanje besed morda vseeno kakšen smiseln pomen, sem to grafi čno prvino ohranila kot je v izvirniku. 34 Ista roka je izpisala tudi kratek latinski zapis v istem fasciklu pod naslovom na strani (1a); glej str. 157. 35 Zanimivo je, da so primeri posameznih besed izpisani tudi v cirilici samo v delu razdelka, ki ga je ustvaril drugi zapisovalec (torej na straneh 86a–87b), ne pa tudi na prvih dveh listih (84a–85b), kjer tudi sicer ni najti cirilskih zapisov. 36 Za namig na istroromunsko različico Očenaša in Muljačićev članek se zahvaljujem Robertu Grošlju. 37 Obe različici Očenaša, prva z latinsko – istroromunskim slovarjem na str. 88a in druga – prepis na str. 89a, sta navedeni v: Muljačić 1976: 54–55. Tu navajam le pravopisno popravljeni prepis s strani 89a. Pisavi obeh Očenašev sta različni, nobena pa ni niti Fortisova, niti Sovićeva. To potrjuje tudi Željko Muljačić, ki meni, da je prvo različico, pri kateri je oblika črk debela, pravopis pa nedosleden, na prošnjo M. Sovića ali A. Fortisa (skupaj z latinskim prevodom in s slovarčkom) zapisal bodisi kak vaški župnik ali drug človek, ki je bil vešč pisanja. S tem se je ohranilo besedilo v tem »eksotičnem« narečju (Muljačić 1976: 53). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Vanda Babič, Latinski prevod slovnice Meletija Smotrickega in dva fascikla ... 163 Pod drugo različico Očenaša (89a) je osemvrstični zapis v francoščini Le premier jour de May les garçons amoureux ont la coutume de planter / avant le lever du Soleil dans les petites places de la ville ... 38 Poslednji trije listi (90–92) so prazni (slednji je dejansko notranja platnica). * * * Na koncu predstavitve Sovićeve zapuščine v Rokopisnem oddelku NUK v Lju- bljani prilagam dve razpredelnici: v prvi sem vzporedno razvrstila vsebino vseh treh rokopisnih enot, v drugi pa sem skušala opredeliti in določiti različne pisave (hkrati tudi nekatere zapisovalce) posameznih pisem, zapisov, prepisov itn. v opisanih roko- pisnih enotah. RAZVRSTITEV VSEBINE ROKOPISNIH ENOT Sovićev latinski prevod slovnice Smotrickega (M 165) Fascikel M 185 Fascikel M 353 Praefatio Editoris Ad Lectores Slavos Blaža Kumerdeja. 8 strani (1a–4b). Naslov slovnice v csl. in latinščini ter latinski zapis (1a). Prepis naslova slovnice v latinščini in latinski zapis (5a). Prepis latinskega uvoda Lectori Dalmatae / Matthaeuv Sovich Catthedralis Ecclesiae / Auxerensis Archidiaconuv. 32 strani (1–32). Sovićev latinski uvod Lectori Dalmatae / Matthaeuv Sovich Catthedralis Ecclesiae / Auxeren. Archidiaconuv. 39 strani (2a–21a). Prepis latinskega uvoda Lectori Dalmatae / Mattheuv Sovich Catthedralis Ecclesiae / Auxeren. Archidiaconuv (brez primerov). 21 strani (6a–16a). Alfabeto Slavo. 3 strani (25a–26a). Trije prepisi zapisov v različnih pisavah s pripadajočimi pojasnili v italijanščini. 3 strani (27a, 28a, 29a). Prepisi pojasnil v italijanščini (brez zapisov v različnih pisavah). 1 stran (18a). Korespondenca med Sovićem! in Fortisom Sovićevo pismo, 5. 3. 1772. 1 stran (30a). Prepisi korespondence med Sovićem in Fortisom Sovićevo pismo (brez primerov), 5. 3. 1772. 1 stran (18b). Fortisovo pismo, 10. 8. 1773. 16 strani (36a–43b). Fortisovo pismo (brez primerov), 10. 8. 1773. 9 strani (19a–23a). 38 Celotno besedilo v francoščini je prav tako navedeno v članku Ž. Muljačića 1976: 55. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 164 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij Sovićevo pismo, 13. 9. 1773. 22 strani (44a–54b). Sovićevo pismo (brez primerov), 13. 9. 1773. 15 strani (23b–30b). Sovićevo pismo, 3. 12. 1770. 16 strani (56a–63b). Nedokončano Sovićevo pismo (brez primerov), 3. 12. 1770. 4 strani (31a–32b). Sovićevo pismo, 12. 5. 1771. 4 strani 64a–65b). Sovićevo pismo, 2. 8. 1772. 2 strani (66a–66b). (Sovićevo) pismo brez podpisa, 23. 12. 1772. 4 strani (68a–69b). Pismo M. Karamana M. Foscariniju, 2. 12. 1754. 6 strani (70a–72b). Karamanov prepis pisma monsignora Gabriela Palkovicha, 24. 7. 1754. 5 strani (73a–75a). Hasanaginica v cirilici. 1 stran (76a). Nedokončano Sovićevo pismo (z razlago Hasana- ginice), 20. 9. 1993. 12 strani (77a–82b). Voci illiriche. 7 strani (84a–85a in 6a–87b). Çiaççe nosstru. Latinski prevod in slovarček latinsko – istroromunskih ustreznic (88a). Pater noster in dialetto Poglizano dell’Isola di Veglia (89a). Zapis v francoščini (89a). Prepis slovnice M. Smotrickega in Sovićev latinski prevod. 226 strani verso (1b–226b). Nedokončani prepis Sovićevega latinskega prevoda (s cirilskimi primeri). 96 strani (33a–80b). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Vanda Babič, Latinski prevod slovnice Meletija Smotrickega in dva fascikla ... 165 PISAVE IN ZAPISOVALCI V ROKOPISNIH ENOTAH Sovićev latinski prevod slovnice Smotrickega (1773) M 165 ena pisava isti zapisovalec je napisal celotno besedilo (latinski uvod, prepis cerkvenoslovanskega besedila z latinskim prevodom) – pisava A kasnejša, skoraj nečitljiva, opomba na strani (2b) – pisava B Zoisov rokopis: kasnejši enaki opombi na notranji strani platnic in na strani (2a) – pisava C Fascikel M 185 v fasciklu je ohranjenih najmanj deset različnih pisav Sovićev rokopis: naslov (1a), latinski uvod (2a–21a), Alfabeto Slavo (25a–26a ), pisma (30a, 44a–66b, 68a–69b, 77a–82b), pojasnilo v italijanščini (29a) in morda prva vrstica pojasnila v italijanščini (28a) – pisava Č Fortisov rokopis: drugo pismo (36a–43b), pojasnilo v italijanščini, verjetno pa tudi sam zapis v neznani pisavi (27a), naslov Pater noster in dialetto Poglizano dell’Isola di Veglia (89a) – pisava D Karamanov rokopis: osmo (lastno) in deveto pismo /prepis pisma monsignora Gabriela Palkovicha/ (70a–75a) – pisava E Zapis Hasanaginice v cirilici (76a) – pisava A Prvi del razdelka Voci illiriche (84a–85a), prepis Očenaša v poljiškem narečju z otoka Krka (89a) – pisava F Drugi del razdelka Voci illiriche (86a–87b), latinski zapis pod naslovom (1a) – pisava G Çiaççe nosstru – prvotni zapis Očenaša v poljiškem narečju z otoka Krka, latinski prevod in slovarček latinskih in istroromunskih ustreznic (88a) – pisava H Osemvrstični zapis v francoščini (89a) – pisava I Druga vrstica pojasnila v italijanščini (28a) – pisava J Ni znano, ali sta zapisa v neznani pisavi (28a in 29a) pisala dva ali samo en zapisovalec (lahko, da sta zapisa napisala avtorja pojasnil kar sama) – pisava K (ali več) Neznani rokopis(-i) treh zapisov na strani (32b) – pisava L (ali več) Neznani rokopis nečitljivega zapisa na strani (34b) – pisava M Neznani rokopis trovrstičnega pripisa na ovojnici (67b) – pisava N Fascikel M 353 tri različne pisave Kumer de jev rokopis: Praefatio Editoris Ad Lectores Slavos (1a–4b) in opombi v prepisu Sovičevega latinskega prevoda slovnice (33b in 34a) – pisava O prepisi latinskega uvoda in besedil iz fascikla Ms 185 – pisava P prepis Sovićevega latinskega prevoda slovnice iz Ms 165 – pisava R VIRI IN LITERATURA A Rokopisna enota s signaturo Ms 165 iz zapuščine Žige Zoisa (brez naslova). Vsebina: Matej SOVIĆ, Latinski prevod slovnice Meletija Smotrickega (1619) iz leta 1773. Iz Rokopisne zbirke NUK v Ljubljani. 245 strani. Fascikel s signaturo Ms 185 iz zapuščine Žige Zoisa (brez naslova). Vsebina: Alfabeto Slavo. Korespondenca med Matejem Sovićem in Albertom Fortisom. Prepis strani Hasanaginice. Voci illiriche. Istroromunski Očenaš. Iz Rokopisne zbirke NUK v Ljubljani. 92 strani. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 166 Slavistična revija, letnik 55/2007, št. 1–2, januar–junij Fascikel s signaturo Ms 353 iz zapuščine Žige Zoisa (brez naslova). Vsebina: Besedilo Blaža Kumerdeja Praefatio Editoris Ad Lectores Slavos. Delni prepis korespondence med Ma- tejem Sovićem in Albertom Fortisom. Nedokončani prepis Sovićevega latinskega prevoda slovnice Meletija Smotrickega. Iz Rokopisne zbirke NUK v Ljubljani. 80 strani. B Мелетiй СМОТРИЦЬКИЙ, Ãðàììàò·êè ñëàâå‘íñêèïðà‘âèëíîåñv‘íòàãìà, Ев’е 1619. Faksimilna izda- ja. Kиїв 1979. Лаврентiй ЗИЗАНIЙ, Ãðàììàò·êàñëîâåíñêà, Вiльно 1596. Faksimilna izdaja. Kиїв 1980. Matej KARAMAN, Bukvar slavenskiØ. Rim 1753. Primerek iz NUK v Ljubljani. /Sign. II 20740/ C Vanda BABIČ, 2000: Vpliv vzhodne cerkvene slovanščine na hrvaške glagolske tekste iz 17. in 18. stoletja. Ljubljana. – – 1996/1997: Vzhodnoslovanizacija hrvaških glagolskih liturgičnih tekstov v 17. in 18. sto- letju in oblikovanje značilnih grafi čnih sistemov Levakovićevih izdaj misala in brevirja. Slovo 47–49. 255–284. – – 1998/99: Bukvar – nastopna izdaja Mateja Karamana in njegovo mesto pri oblikovanju posebnega glagolskega grafi čnega sistema v Karamanovih izdajah liturgičnih knjig. JiS 44/3. 71–88. Л. В. ЧЕРЕПНИН 1956: Русская палеография. Москва. Hasanaginica 1774–1974 (priredil Alija Isaković). 1975. Sarajevo. Aleksandra DERGANC, 1986 /1/: O morebitnem vplivu Bohoričeve slovnice na cerkveno slo van- sko slovnico Meletija Smotrickega. Obdobja 6. 319–325. – – 1986 /2/: Prve cerkvenoslovanske in Bohoričeva slovnica. SRL 34/1. 67–76. EJ 5: Enciklopedija Jugoslavije, 5 – 1962. Zagreb. 201. EJ 7: Enciklopedija Jugoslavije, 7 – 1968. Zagreb. 436. Vatroslav JAGIĆ, 1910: Энциклопедія славянской филологіи. Санктпетербург. – – 1913: Hrvatska glagolska književnost. B. Vodnik: Povijest hrvatske književnosti, knj. 1. Zagreb. 9–64. Јован РАДОНИЋ, 1949: Штампарије и школе римске курије у Италији и јуж нословен ским земљама у XVII веку. Посебна издања САН, књ. CXLIX. Београд. – – 1950: Римска курија и јужнословенске земље од XVI до XIX века. Београд. Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 100 – Ms 399. 1980. Ljubljana. Jerneja Kopitarja Glagolita Clozianus – Cločev glagolit (uredil in spremno besedo napisal Jože Toporišič; prevedel Martin Benedik), 1995. Ljubljana. Željko MULJAČIĆ, 1976: Über zwie krkorumänische Texte aus dem 18. Jahrhundert. Zeitschrift für Balkanologie XII/1. 51–55. Василий Васильевич НІМЧУК, 1979: Граматика М. Смотрицького – перлина давньоко мовознавства. Київ. Emanuela SGAMBATI, 1983: Udio Rusina u izdavanju hrvatskih glagoljskih knjiga u XVII stoljeću. Slovo 32–33. 103–122. Marijan STOJKOVIĆ, 1930: Pokušaj uvođenja ruskoslavenske gramatike M. Smotrickoga kod Hrvata katolika. Nastavni vjesnik, knj. 38. Zagreb. 120–131. Rudolf STROHAL, 1982: Hrvatska glagolska knjiga. Zagreb. Б. А. УСПЕНСКИЙ, 1987: История русского литературного языка (XI–XVII вв.). München. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Vanda Babič, Latinski prevod slovnice Meletija Smotrickega in dva fascikla ... 167 SUMMARY In the manuscript collection in the National Library in Ljubljana, three interrelated manu- script units are preserved as part of Zois’ papers and effects. The central and most signifi cant among them is the book with the call number Ms 165, which is the only example of Sović’s Latin translation of the comprehensive grammar of Church Slavic by Maletij Smotricky (1619) of 1773. Closely related to this book are two fascicles with the call numbers Ms 185 and Ms 353, which include correspondence between Matej Sović and Italian Alberto Fortis. However, this is only a general characterization of the content, as both fascicles in addition to Sović’s and Fortis’ letters include letters by some other authors and numerous miscellanea, e.g., Alfabeto Slavo a survey of Slavic alphabets, copy of the recording of three unknown alphabets, a part of Hasanaginica written in Cyrillic and the Krk variant of Istro-Rumanian Lord’s Prayer. Common to all three manuscripts is Sović’s extensive Latin introduction to the grammar (the original is preserved in the fascicle Ms 185). Sović translated Smotricky’s grammar in 1756 for students of Church Slavic in Karaman’s Glagolytic collegium (Collegium illyricum), but he did not prepare it for publication until 1773. It nevertheless remained in manuscript. The preserved Ljubljana specimen (1773) is thus a copy of the original Sović’s text from 1756 and is a work of an unknown writer. It includes a parallel (on the same page) copy of the original Smotricky’s grammar in the Cyrillic and Sović’s Latin translation. It is important that the copy of the grammar in Sović’s book is not an exact repli- cation of the original from 1619, but rather its adaptation with numerous reductions, additional explanations, and changes. One part of the (Latin only) translation of the grammar is preserved in the fascicle Ms 353. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2007_1-2_10.pdf | DOST. 22/03/23 10.01 Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)