Vplin mesca na letino in vreme. Kljub vsestraaiskemu pTizadevau-" ju znanstvenikov, razdreti prazno ve< ro v mescev vpliv, se danes ge najde mnogo kmetovalcev, kateri to trdno v&* lujejo. Ze stari prebivalci zeml^« so jineli pred mescem velik strab in spogtovanje ter so verovali v vse mogo» 6e lastnosti in moči mesca. Vsem starim narodom, tudi Riraljanom in Gr kom, je veljal meseo kot nekaj božan^. venega, tudi mladi Slovenoi strahomai ogledujejo kovača na luni, za katere + ga v nebesih ni bilo pnostora. Najvefl i*pogtovanja si je pridobil mesec skozl svojo spreminjanje y krajce, ščep ia mlaj. Grki in rimskii učenjaki so se MBOffri bavili a tem vprašanjem in „0 jni, posebno pa še priprosto ljudstvo, iiripisovali vsaki izpremembi aajraz fcčae.de zmožaosti. Se v 18, stoletju je fcilo tt> firaznovaaje tako razširjeno, da m nikuo ni upal zarčeti kakega pos{&, dokiec ni poprej vprašal koledar ¦ f& za hvet. \/ tem stoletju sta začela nčeujaka Re;vumui\ zboljgatelj toplo aaetra, in BouHoa prepričevati ljadst* A'O, da ne more imeti spreminjanje me,#ca nikakega učinka, a zastonj. Veroyalo ¦« je takrat vse mogoče, n. pr.: Ja ob Sčipu zaklane živali imajo dosti ijoljše meso, ob tem času odstavljeat ipličke postanejo najboljge molznice ; »rarovalo se je pri pojemajo&em mes • m sejati, jajca se aiso smela dati vailt ia še nebroj drugih neumnosti. — 3Cdor nima aič denarja, ta se morava rovati, da mu mladi meseo ne posije r mošajo, sicer bo iprazna cel mesec, »yetla božična aoCj svetle žitnioe — tamaa božična noč, temne žitnioe, to ie 3oliko žita, da zatemaiyo, ta izrek je g© snaa dandanes, Ovce &e smejo strici ¦aamo pri poiemajočem mescu, matere «o deklioam vedao samo ob tem času florezale Jase; aobea novorojenček se 4i© sme i^postaviti mescu, sioer ga ta zput m postane mesečen in ge tisoče Jrugih neumnosti se je verovaio in se Jeloina še dandanes verujet 9e več, verovalo se je pa in se ge verui« r vpliv mesca na vreme, Celo toledar družbe sv Mohoria prinaša iiek kljufi, kateri se je pa vedno, pogebno na za zadiija leta, izkazal kot IKJpolnoma lažnjiv. Kaj pa prinašajo razfiča« pratike to je gorostasno in jaaravaost nemogoče se nam zdi, da fie še y 20. stoletju najdeio liudie, Jtl to verujejo. Pi*atikar mora samo pa siti, da točo prevečkrat ne nariše, — kajti tako pratiko bi težko razprodal, drnga znamenja pa labko po svoji vo,8 / posteylja. Ze Reaumur ]e v 18, stolei.u tožil, da bi se moralo take pra-" Sikarje ia knjigotržce kaznovati kakov raake druge goljule. Zvezdaraa v Greenwichu j>ri Lon tonu je v l©tih 1840 do 1847 natanko pazila, 6e ima ;SpremintjaWe meseea irak malenkosten vpliv na vreme, Kosiec vsega ie dognala, da spreminjaiiia sneseea ne vpliva popolaoma nič in e fioreu ta vera popolnoma prazna. U6eBjaK iii zv«zdoslovec Eisenlohr je nafo pričel ogromno delo in je preiskal, koUko je resnice na raznih vremens Jčih prorokovaajih, Po dolgoletnem opazovaiiju in proučevanju vseh nahajajočih se vremenskib zapiskAh je dognaJ, da izmed sto slu6a ev zadene to prorokovanje najved 52krat. Nekaj ]0 pač gotovo, če ne gre dež, je pa Iodo isrrem«. Kaj naj bi vendar vplivalaizftarjena mesečna obla, ki se leno premifce i.rog zemlj,©, saj je od nas oddaIjena ati.000 km. Tudi odbijajoča svetfioba ypliva na rastline tako malo, da 86 je to komaji dokazalo z natanfinimi poskusi. Toplote seveda nima nobe ne, to je primerjaje toliko, kakor bi «e kdo hotel greti pri plamenu vžiga^ lice na 100 korakov razdalje. M«see spreminja se na celi zemlii 8»dnako, naenkrat menja povsod svoja obUčia, vendar se prenfiiogokrat ^godi 4a t Mariboru dežuj©, y/ Zagrebu pa solnce sije ali narobe^ tu ao naMvi. toča, tam vnoce, jasno nebo, 1« malokedai dežuje 5ez večji del zemeljakega obla« In veudar bi moral meseo Jiplivati vsepovsoid. Koliko škode imaio kmetovalci, ki čakajo pri setvi na «pr«minjan]r« mesca, pa pri5akajo al* »o vreme, ki jim setvo pravofiasno ooemo^roči. »^metovalci, otresimo se tega praz•overja in zavrzimo to staro neum aost. naj nam bo mesec občudovanjia rredne božje stvacstvo, nikakorpan« oredmet vraž. Opazujmo sami in dog»ah bomo, da meseo nima prav nobe«»ga ypliya. Na veleposestvih in dntgib praktičiiih kmetijah se meseo n© jemlje nikdar v pogtev in vendar i «aio tam najlepge usgehe. Vera v mo<5 mesca je nespametua in zadnji 6as •«, 3a se ]• otresemo, ako hofiemo, da bo ©aS «tan re& proovital.