GEOGRAFSKI OBZORNIK telja računalništva, in knjižničarja), mate- rialna in moralna podpora ter spodbuda vod- stva (predvsem glede opremljenosti s tehnični- mi sredstvi in podpore pri strokovnem izobra- ževanju) in zavoda RS za šolstvo in šport, čeprav stoji v sklepni fazi pred učenci le uči- telj geografije. Bibliopedagoške ure so zato njihov skupni uspeh. OSNOVNA ŠOLA CERKLJE OB KRKI: INDUSTRIJA V DOMAČI POKRAJINI IN V SLOVENIJI Drago Perko V uredništvo Geografskega obzornika smo dobili brošuro z naslovom Industrija v domači pokrajini in v Sloveniji, ki so jo izdelali učen- ci 8. razereda Osnovne šole Cerklje ob Krki. Njihov mentor je bil Drago Ivanšek, ki je povedal: "Z učenci smo se zahtevne projektne naloge Industrija v domači pokrajini in v Sloveniji lotili novembra 1992. Delo je pote- kalo v skupinah. Spoznali smo veliko značil- nosti in težav, s katerimi se srečuje sloven- ska industrija. Posebno pozornost smo name- nili tekstilni, živilski, lesni in papirni indus- triji ter industriji gradbenega materiala. Osnova za naše delo je bil vprašalnik, ki smo ga naslovili na okoli 60 večjih industrij- skih podjetij v Sloveniji. Proizvodnjo smo si ogledali tudi neposredno, saj smo obiskali osem industrijskih podjetij v domači pokraji- ni (v občinah Brežice in Krško). Svoje ugoto- vitve smo zbrali v brošuri. Posamezna podjet- ja so nam postala tudi precej reklamnega materiala ter nekatere svoje izdelke, tako da smo postavili tudi zelo lepo razstavo. Glavne ugotovitve našega dela smo 31. marca in 1. aprila 1993 predstavili učencem naše šole ter tudi nekaterim drugim (staršem učencev 8. razreda, predstavnikom podjetij, predstav- nikom osnovnih šol iz občine Brežice). Zave- damo se, da naša naloga ni popolna, kljub temu pa upamo, da je prikaz določenega stanja industrije v Sloveniji in da bo znal marsikdo prikazane podatke koristno uporabi- ti." Brošura ima črnobelo naslovnico, na kate- ro so učenci narisali nekatere proizvode slo- venskih podjetij. Besedilo je razdeljeno na štiri osnovna poglavja. V uvodnem poglavju so kot cilje naloge zapisali: • bolje spoznati značilnosti industrije v doma- či pokrajini in v Sloveniji, • spoznati večja podjetja po posameznih pa- nogah industrije in izdelke, ki jih izdelujejo, • ugotoviti razloge za nastanek in razvoj pod- jetij v določenem okolju, • ugotoviti, katere surovine uporabljajo v pro- izvodnji in njihov izvor, • ugotoviti, kje podjetja prodajajo svoje izdel- ke, • ugotoviti vpliv industrije na okolje, • ugotoviti število zaposlenih v posameznih industrijskih podjetjih v domači pokrajini ter spoznati izobrazbeno sestavo, poklice in šti- pendiranje, • z ogledom spoznati proizvodni proces v nekaterih podjetjih v domači pokrajini ter z njimi razviti sodelovanje, • seznaniti se s težavami, s katerimi se podje- tja srečujejo pri svojem delu, • zbrati nekaj značilnih izdelkov in reklamno gradivo ter organizirati razstavo itd. Sledi poglavje z zgodovinskim pregledom in splošnimi značilnostmi industrije v Sloveni- ji, tretje, najobširnejše poglavje pa je namenje- no pregledu po posameznih panogah na pod- lagi odgovorov iz vprašalnika. Sledi sklepno poglavje z glavnimi ugotovitvami. Na koncu so avtorji dodali seznam virov in literature ter 5 tematskih zemljevidov Slovenije v meri- lu 1 : 750 000, ki prikazujejo prostorsko raz- poreditev najpomembnejših obratov po posa- meznih industrijskih panogah. Brošura, ki je izšla v nakladi 120 izvo- dov, je praktičen primer, kako lahko rezulta- te različnih raziskovalnih nalog v osnovni in srednji šoli objavimo s sorazmerno majhnimi finančnimi sredstvi. Vedeti moramo, da vsako raziskovalno delo prav zaživi šele takrat, ko ga javno objavimo in je dostopno širšemu krogu ljudi. Za najmlajše raiskovalce, torej osnovnošolce in srednješolce, pa je objava nji- hovega raziskovalnega dela še prav posebej pomembna, saj je to neke vrste nagrada za njihov trud in velika vzpodbuda za nadaljnje delo. Verjetno pa izid takšne brošure pomeni posebno zadovoljstvo tudi za mentorje, saj se tako na zelo oprijemljiv način potrdi uspeš- nost njihovega pedagoškega dela. Glede na splošna merila bi bila lahko kakovost brošure v vsebinskem in tehničnem smislu sicer še nekoliko boljša (predvsem bi lahko nekaj več napisali o domači pokrajini), če pa upoštevamo starostno stopnjo učencev in finančne zmožnosti naših šol, pa lahko učence in mentorja samo pohvalimo in jih damo za vzgled in vzpodbudo drugim šolam. Hkrati vabimo učitelje, še posebej tiste na osnovnih šolah, da nam pošljete prispevke o raziskovalnem delu na vaših šolah, in če imate podobne brošure, kot smo jo opisali tokrat, nam jih pošljite in jih bomo na podo- ben način kot brošuro Industrija v domači pokrajini in v Sloveniji predstavili v naši re- viji. TAKTILNE KARTE NA SLOVENSKEM Jure Svoljšak V Zemljepisnem muzeju Slovenije prf IGU, je bila od 14. oktobra do 28. novembra 1992 razstava razvoja tipnih kart v Sloveniji po razpadu Avstro-Ogrske monarhije. Pregledno razstavo je pripravil Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo pri FAGG v Ljubljani s sodelo- vanjem pedagoga Romana Brvarja z Zavoda 36 GEOGRAFSKI OBZORNIK za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. V tej ustanovi so uspeli ohraniti del pričevanja ustvarjalnosti in iznajdljivosti starejših gene- racij pedagogov. Delo z mladimi slepimi in slabovidnimi učenci zahteva veliko iznajdljivosti, spretnosti in osebne zavzetosti pri izdelavi didaktičnih pripomočkov. Videči želimo slepim po najbolj- ših močeh pomagati. Toda vedno znova se postavlja vprašanje, ali videči uspemo pravil- no vzpodbujati doživljanje v svetu teme. Raz- stavni prostor je bil estetsko in oblikovno čist. Pogled na otipljive razstavljene geograf- ske taktilne karte in orientacijske mobilne načrte je bil za marsikaterega obiskovalca nov. Vsebinske razlage k razstavljenim ekspo- natom so pritrjene na plošče pravokotne obli- ke visele na vrvicah. S to izvirno rešitvijo je bilo moč zapise po potrebi poljubno približati očem. Karte so bile razvrščene po tehniki izdelave. Bile so prikaz preseka razvoja taktil- ne kartografije na Slovenskem. Pri izdelavi taktilnih kart in orientacij- skih mobilnih načrtov je potrebno upoštevati številne zakonitosti aktivne in pasivne per- cepcije, ki gradi na postopnem osvajanju pojmov. Taktilne karte morajo biti oblikovane preprosto in generalizirano. Karta mora vsebo- vati le določeno število elementov, da je dobro berljiva. Elementi morajo biti dovolj narazen, da so tipno dobro zaznavni. Za lažje razume- vanje vsebujejo karte tudi dogovorjene taktil- ne pogojne znake, ki se šele v zadnjem času oblikujejo v mednarodno dogovorjene taktilne znake. Imena krajev, rek, gora, morij, držav so zapisana z začetnicami v pisavi slepih. Korak za korakom slepi združujejo informacije na karti v pravo podobo. Uspešnost zaznave in oblikovanja zaznave je odvisna od sposob- nosti posameznika, natančnosti, prakse in hitrosti branja karte. Presek razvoja taktilne kartografije lahko razdelimo po metodi izdelave v tri razvojne metodološke pristope. Najstarejši ohranjeni zemljevid Kočevska kotlina z okolico iz leta 1925 je izdelal V. Kralj v približnem merilu 1 : 25 000. Narejen je na kartonu v Kleinovi igličasti tehniki (Kleinova pisava za slepe je reliefna latinska pisava). V tej tehniki sta na kartonu narejeni tudi povečava katastrskega načrta iz leta 1930, ki jo je izdelal V. Kralj in karta Svobodnega Tržaškega ozemlja iz leta 1950 v merilu 1 : 50 000. Da bi čimbolj približali vizuelno karto Evrope slepim, so jo leta 1935 prilagodili za tipno zaznavo tako, da so za mejo všili vrvi- co in večja evropska mesta označili z žebljič- ki in napisi v Kleinovi pisavi. Karte, ki so bile izdelane v preprosti tehniki z opornimi točkami, linijskimi znaki, izpostavljenimi ele- menti, niso uspele oblikovati realne podobe razsežnosti geografskega prostora. Razstavljene karte izdelane v tehniki hladnega stiskanja so vsebinski in metodološ- ki napredek razmišljanj in prizadevanj posa- meznikov. Zanimivi sta karti dežele Kranjske in dežele Koroške v merilu 1 : 750 000, nare- jeni na kartonu v tehniki hladnega stiskanja s pomočjo kovinske matrice. Karti sta dela atlasa Avstro-Ogrski h dežel, narejenega v Zavodu za slepe na Dunaju. V uporabi sta bili v graškem zavodu za slovenske slepe do konca prve svetovne vojne. Karti imata legen- do. Med razstavljenimi kartami izdelanimi v tehniki hladnega stiskanja s pomočjo lepljene matrice, pozornost zbuja karta Balkanski polotok z močno generaliziranim reliefom, ki je prikazan s hipsometričnimi nivoji. Posamez- ni elementi na karti, ki je bila izdelana po letu 1945 v merilu 1 : 4 000 000, niso dovolj višinsko diferencirani. Zato je neprimerna za prikaz ravninskih območij, ker povzroča do- datne težave pri tipnem branju. Težavam per- cepcije je bil kos tiflopedegog Petrič, ki je leta 1954 izdelal v tehniki hladnega stiska- nja s pomočjo kovinske matrice karto FLR Jugoslavije v merilu 1 : 500 000. Novo obdobje v izdelavi taktilnih kart in orientacijskih mobilnih načrtov je leta 1957 začel Cene Zoreč. Naredil je prvi termova- kuumski odtis Slovenije v tehnologiji ročno izdelane matrice na PVC foliji v merilu 1 : 750 000. Izhajajoč iz praktičnih izkušenj, predlaga Zoreč namesto linijskega bločni tip izdelave mestnih mobilnih načrtov. Spoznanja 37 GEOGRAFSKI OBZORNIK in izkušnje pri delu s slepimi so se udejanila v pravilni generalizaciji, ki omogoča hitro osvajanje upodobljenih elementov. Podobno reši- tev so, ne da bi vedeli drug za drugega, hkrati predlagali y centru za slepe v Marbur- gu. Karte Ceneta Zorca so danes nepogrešljiv didaktičen pripomoček pri delu s slepimi. V enaki tehniki sta izdelana razstavljena mestna orientacijska mobilna načrta Mirja in centra Ljubljane. Uporabljata se pri učenju orientacije. Razstavljenim taktilnim kartam in taktilnim orientacijskim mobilnim načrtom so se pridružile makete, ročno izdelane matri- ce in globusa. Pričujoča razstava sovpada z začetki načrtnega raziskovanja na področju izdelave taktilnih kart in taktilnih mestnih mobilnih orientacijskih načrtov pri nas. Tematika raz- stavljenih eksponatov je obiskovalce seznanila z možnostmi posredovanja znanja svetu teme. Taktilne neme in barvne karte in taktilni orientacijski načrti pa bi bili lahko dobrodo- šel pripomoček v vrtcih in osnovnih šolah. Vsaka sprejeta drugačnost privlači, oplaja, bogati in gradi mostove sožitja. OKROGLA MIZA O MLADINSKEM RAZISKOVALNEM DELU Drago Perko V okviru letošnjih Ilešičevih dni je bila na sporedu tudi okrogla miza o mladinskem raziskovalnem delu v osnovnih in srednjih šolah na področju geografije. Pogovor sta vodi- la mag. Darko Ogrin, ki je predstavil najpo- gostejše napake in pomanjkljivosti mladinskih raziskovalnih nalog, in avtor prispevka, ki je v uvodu razložil postopek tekmovanja razis- kovalnih nalog na republiškem nivoju od pri- javljanja nalog pa vse do izvedbe tekmovanja. Republiški koordinatorji najprej evidentirajo prispele naloge, nato pa jih razdelijo v skupi- ne. Pri razdelitvi se pojavi problem razvršča- nja mejnih nalog, torej nalog ki so npr. de- loma geografske deloma zgodovinske, ali pa deloma geografske in deloma ekološke in po- dobno. Da bi se izognili morebitnemu napačne- mu uvrščanju nalog, prosimo mentorje, da v prijavi (najbolje kar na prvi strani naloge) vpišejo področje oziroma skupino, v katero prijavljajo nalogo. Ko so vse naloge razvrščene po skupinah, koordinatorji pregledajo naloge po skupinah in zavrnejo naloge, ki ne ustre- zajo razpisnim pogojem z vsebinske ali tehnič- ne plati. Nato kordinator razdeli naloge oce- njevalcem, ki pa jih je zelo težko dobiti, saj natančno ocenjevanje naloge zahteva precej časa. Po pregledu ocenjevalci, ki so običajno strokovnjaki za temo, s katero se ukvarja naloga, oddajo ocene, ki pa so pogosto zelo subjektivne, saj ocenjevalec običajno nima možnogti primerjave z ostalimi nalogami. Sle- di , "*t5Šjifeik^govor nalog, kjer je največji pro- ča£(WiA omejitev zagovora. Koordinator ima na razpolago dve možnosti: ali sprejme vse naloge, kar pomeni, da bodo imeli mladi raziskovalci za predstavitev svoje naloge le nekaj minut časa, ali pa zavrne večino nalog in tako manjšemu številu sprejetih nalog dodeli več časa za zagovor. Po končanem ustnem zagovoru komisija oceni zagovor, nato pa dodeli skupno oceno, kjer sta upoštevani ocena naloge in ocena zagovora naloge, pri čemer ima večjo težo ocena naloge. Komisija želi naloge oceniti čim bolj objektivno, ne glede na starost, spol, mentorja, šolo ali po- krajino, od koder prihajajo mladi raziskovalci. Na koncu sledi razglasitev priznanj in nagrad ter njihova podelitev. Po uvodnih prispevkih obeh voditeljev okrogle mize je stekel živahen pogovor. Ugo- tovili smo, da so regijska tekmovanja mladih raziskovalcev precej bolje organizirana od republiškega srečanja. V več primerih šole za vsako raziskovalno nalogo dobijo določena materialna sredstva, prav tako so nagrajeni mentorji in ocenjevalci. Dobra je obveščenost in tudi organizacija je na visoki ravni. Prav nasprotno pa je na republiškem nivoju, kjer šepa organizacija, kritično je obveščanje, delo koordinatorjev, ocenjevalcev in drugih je pov- sem prostovoljno. Učitelji so bili kritični do ocenjevalne komisije in so menili, da so neka- teri člani komisije ocenjevali preveč subjektiv- no in da so na zagovoru destruktivno vpliva- li na mlade raziskovalce. Spregovorili smo o neenakomerni zastopa- nosti posameznih geografskih panog, saj sko- raj v celoti prevladujejo naloge s področja družbene geografije, nekaj je še nalog s pod- ročja regionalne geogrtafije, fizična geografija pa je popolnoma zanemarjena. Učitelji so bili mnenja, da k temu precej prispeva študijski program geografije na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete, ki ne pozna več usmeri- tev v fizično geografijo. Beseda je tekla tudi o najpogostejših napakah pri raziskovalnih nalogah: napačnem citiranju, nepravilni ali pomanjkljivi opremlje- nosti slikovnega gradiva, predolgih uvodih, pretiranem prepisovanju iz literature itd. Za večino teh napak so bolj koL mladi raziskoval- vcoi odgovorni njihovi mentorji. Kustosinja Zemljepisnega muzeja Slovenije je sporočila, da lahko šole v muzeju pripravi- jo razstavo z rezultati svojih raziskovalnih nalog in priredijo srečanje s predstavitvijo nalog. Zemljepisni muzej Slovenije ima s takš- nimi predstavitvami zelo dobre izkušnje. Pogovarjali smo se še o drugih proble- mih, vendar bolj na splošno, saj je za podrob- nosti zmanjkalo časa, čeprav smo imeli na razpolago dve uri. Glede na veliko števrio pri- sotnih, množico krilik in zanimivih predlogov ter veliko število diskutantov bomo morali podobno okroglo mizo še kdaj ponoviti, morda že na naslednjih Ilešičevih dnevih. Ob koncu okrogle mize smo sprejeli nekaj sklepov, ki jih bomo posredovali vodstvu 38