DELAVSKA POLITIKA
Rokopisi Uprava:	Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. se ne vračajo. Nefrahkiraha pisma se ne sprejemajo. Maribor, Ruška cesta 5, postni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. -,Q" r • ** rr > -		Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 34.		C » ./ >• ps-	Sobota 27. aprila 1929.	Leto IV.
Slavnosti 1		I. maja prepovedane. | Ali nače		lnost ali oportunizem!
NotrahJe ministrstvo je z razpisom Pov. J. B. štev. 10.077 z dne 17. aprila 1929 naročilo vsem poijtič-ttim oblastvom, da morajo prepovedati vse prireditve — 1. maja. Ne smejo se vršiti oSKotilj shodi, preda-ijj koncerti. Prepovedano je razširjanje majskih spisov in letakov
vsake vrstfe. Časopisi ne sinejo iziti niti v rdeči baryi tiskani, niti na rdečem papirju. Tudi ne sifiejo časopisi v svojih izdajah 1. maja pisati za razorožitev in demokracijo.
Delavcem pa je na prosto dano. dp i. jnaia praznujejo, ali pa, da delajo, tudi smejo prirejati izlete.
„SvoboclaM
je bila zaplenjena, ker je »vsebovala v celpti propagando, da bi se izpreme-nil politični in socijalni red v državi«,
, >>Pržavm) pravciništvp v Maribo-	o tiskui, da	jc zapečatiti tiskani	sta-
ru zatiranju,je v zinislu člena 19., t. 7.	vek. plošče	in kamenbreze.
zakona p tisku v besedilu zakona z	Zabrano	izvrši kr. policijski	ko-
dne'b. jknudr ja 1929; Služ. Nov. št. 6	niisarijat v	Mariboru,
ju. 9 razširjanje in prodajanje majske	Razlog	i.
številke tiskanega-spisa »Svoboda« c .e;	V,,	Jni,e	u
štev. 4.-5. z dne 23. aprila 1929, iz- — n,‘rstavkl’	slike	v	majski
1 iajajoče v Mariboru, ker so storjena s spstavki ii) s slikami, v tem spisu kazniva dejanja, ki jih je kaznovati po čl. 3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929, Služ, Nov, št, 6 in 9 in z dne 1. marca 1929, Služ. Nov. štev.
54 XXIII.
,/Cabraiia sestoji iz tega, da se zaplenijo tiskani izvodi (čl. 24. zak. o
Obenem sc odreja po čl. 24. zak.
številki časopisa »Svoboda« št. 4.—5. % ane 23. aprilu 1929 vsebujejo V celoti 'propagando, da bi se izprerrtertil politični in socijalni red v državi.
Taka, propaganda je kazniva po čl. 3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 0. januarja 1929. Služ. Nov.,štev. 6 in 9. in z dne 1. marca 1929. Služ. N. št, 54/XXHI>
List je bil tokrat obsežen kot šc nikoli. Vseboval je 88 strani in je bil izredno lepp opremljen!
Velik porast socialističnih glasov na Danskem.
V sredo, dne 24. aprila, so se vršile ca Danskem volitve za parlament in večerni listi z dne 25. aprila vedo poročati, da so se Klasovi danske socijalistične stranke pomnožili za 21 odstotkov. Za koliko mandatov sc je socijalistična frakcija v novem fohketingu pomnožila, se še ne ve, toda, če vemo, da je soeijalistična stranka pri zadnjih volitvah, ki so se vršile 2. dec. 1926, prejela 498.125 glasov in 53 mandatov, tedaj lahko konstatiramo — če prištejemo 21 odstotkov —, da je stranka napredovala za okroglo 105.01 jO glasov. To je naravnost ko-lošalni napredek v kratkih dveh letih. Volitve bi se imele vršiti šele decembra 1930. Ker pa so konservativci., izzvali krizo parlamenta s tem. da niso hoteli glasovati za proračun levičarske vlade, to pa radi vojaških kreditov, katere so hoteli konservativci zvišati, je bil parlament predčasno razpuščen. Vidi se, da je dansko ljudstvo precej zrelo za parlamentarizem, kajti, ravno konservativci so, Izgubil) , v prid socialistom. Volitve leta 1926. so imele sledeči režulfat: Socijalisti 498.125 <53), liberalci 380.737 (47), konservativci 275.793 (30), radikali 151.436 (l6), georgisti (liga pravičnosti) 17.463 (2), Šlgzvjčani 10.422 (]). Komunisti so prejeli 1
brez mandata 5768 glasov. Od 149 mandatov.50 imeli tedaj ,socijalisti 53. Večina je 75, Sedaj bodo najbrž imeli okrog 64 mandat/jv ter jim bo manjkalo tedaj do absolutne večine dobrih deset mandatov. Soci-jalistična stranka na Danskem je bila že ponovijo na vladi in kar jo je najbolj ka-rakteriziralo. je bilo to, da je socijalistični vojni minister nastopil sam za redukcijo, oziroma odpravo armade. Vojaška bremena so povsod za ljudstvo najbolj neznosna iii ,*o, povrh toga v večini držav največia. Izdatki za stoječe armade so popolnoma neproduktivni, od katerih imajo dobiček le .vojni dobavitelji in fabrikanti za orožje. — Danska je gotovo v srečnem položaju glede varnosti ha zunaj. Kapitalisti pa seveda vidijo vedno sovražnika tudi v notranjosti države.
Končno je važno za Dansko še to, da je to dežela ,tnalih kmetovalcev, ki se ne hoje socijnlizma, ampak imajo že dolgo let tnočtio rdeče zastopstvo v parlamentu. Več kot gotovo Tei da bo sedal zopet sledila so-cijalistična vlada, četudi ne prav sama, pa vendar bo lahko mnejgo koristnega napravila za ljudstvo, v katerem bo imela tako močno zaslombo.
Avstrijska vladna kriza še vedno na mrtvi točki.
Novi kancler še išče!
Sedaj se šcl.e jasno vidi, kako je bil Seiplov vladni vozjček »zafuran«. Do izbruha k.rize se je vso krivdo radi nedelavnosti parlamenta metalo na opozicijo, na socija-liste. Socijalisti py vendar .ne bi bili socija-listi. ako bi samo meščanski večini, prikimavali iti ne bi branjli interesov proleta-rijaja. Zato se je splošno mislilo, da bo potem, ko bodo vstvarjeni predpogoji za delavno^ skupščine, to je, ko se bodo socijalisti izjavili, da ne bodo novi vladi delali posebnih težav,, v par dneh ta nova vlada sestavljena. Toda sedaj so se pokazale nove ovire, ki se jili preje ni videlo in le so,y vladni koaliciji sami. Pa neglede na to, niti, krščanski socijalci niso med seboj edini. Ti se dele namreč na zastopnike dežele, to je kmetijstva, in zastopnike mest ter industrije. Večino tvorijo menda prvi. ki so postavili parolo, da mora biti novi kancler ,z dežele in ne iz Dunaja, da bodo agrarni . interesi bolj varovani. S tem se seveda strinjajo tudi landbundovci. So pa tu še tretji, in to so Velenemci, ki bi želeli Predvsem moža, ki ne bi bil ultramontan, torej ne prehud klerikalec- Zato se njso I mogli .zediniti za Vorgrlbcržana Enderja in j ie ta moral iti. odkoder je prišel. Poslal i Pa je svojega prijatelja od istotain, hudega j klerikalca Mittelbergerja. ki pa je takoj ' dobil brco od I.andbunda. Trenutno, se ne ; ■ve. kdo bo tisti, ki bo mogel vse zadovoljiti. Nastalb pa je sedaj nekaj drugega, kar je Povzročilo silno razburjenost v masah, ne samo Socijalističnih, ( marveč pri pristaših vseh strank. To je oni kompromis med me-
ščanskimi strankaflii ter socijalisti glede najemnin. Razburjenje je Velikansko in se že napoveduje boj od vseh strani. Poleg privatnih ter industrijskih rjamcščencev, se že pojavljajo državni uradniki, s syoj,im odborom »petindvajsetorice«, ki bo takoj prežeti ti ral vladi protiračun za višje najemnine. Puntajo se tudi obrtniki ki skratka vsi stanovi, Vidi se. da je g. Sejnin smrde) plebisc.it
o	gaščiti najemnikov kijkpr tiidj volitve s parolo: odprava zaščite pajepinikov.
tire za malenkostno zvišanje, najemnin, a mase vidijo v ‘tem začetek konca in to daje slutiti, da ne misli avstrijsko ljudstvo na odpravo zaščite. V tem oziru imajo soei-jjilisti v rokah močnejši adut kot so sami mislili. Socijalisti namreč ne mislijo nikdar privoliti v to, da bi hišni posestniki prišli v posest hišne rente, marveč le v toliko, kolikor je nujno potrebno za vzdrževanje hiš. Okrog 50 dinarjev bi naj znašala najemnina za majhno stanovanje. To pač ni mnogo. Druga koncesija, ki bi jo naj dobili hišni posestniki s tem, da jim naj .bi bilo pri treh in večsobnih stanovanjih dovoljeno, se z najemniki glede višine najemnine’ prosto pogajati. bi bila pač malo nevarna. Sicer <S ni potreba, ako bi najemnik ne hotel, vendar se smatra to določbo za zelo nevarno,1 kajti hišni posestnik bo že našel sredstva, da bo najemnika pripravil na »prosto« pogodbo. Kakor rečeno: Sedaj se šele vidi, kaj bi opravila v Avstriji takozvana »ipočija,« roka- Samo socijalisti imajo pravico govoriti
Kaj 'se v Ljubljani 'pravzaprav godi, uri ni natančno znano, pač pa čujetn. da želijo takozvani »krščanski« socijalci nekakšne kooperacije s strokovnimi organizacijami (svobodnimi, ki so včlanjene v Strokovni komisiji). Krščanski« bi baje radi, da bi se sestavila Skupna strokovna komisija, češ, ako lahko Sodelujemo v Delavski zbornici', zakaj ne bi mogli zunaj nje. Na to bi bil mogoč en sam odgovor. Ta odgovor pa je »krščanskim«, itak.že znan kot je znan \ sem ostalim delavskim organizacijam, ki ne priznavajo tega, kar PQ-stoja, in to je razredni boj. »Krščanske'« strokovne organizacije niso svobodne in neodvisne kot so one, ki stqje na temeljih marksizma, marveč so odtisne od politične struje, ki bran* kapitalizem. To sb. vendar dejstva, katerih se ne da spraviti s sveta z očitkom;, da jp taka' trditev demagogija. Za to trditev je več kot dovolj dokazov po celem svetu. Navedel bom samo enega, ki se je dogodil pri nas doma in ne bom- posegal daleč tja v neznano deželo kot imajo navado naši -prijatelji- v klerikalnem taboru.
Med. našimi železničarji se je pred štirimi leti uvedla akcija za ujedmjenje, kajti postojalo ni nič manj kot štirinajst strokovnih železničarskih organizacij, in dasi so se pudvzelj raznoteri koraki, da bi se potom koalicij ter skupnih akcij skušalo doseči zboljšanje materijalnega položaja železničarjev v Jugoslaviji, ki se je hudo poslabšal vsled rapid-nega naraščanja cen vsem- živi jenski m potrebščinam, so vse akcije bile brezuspešne. Četudi je iste vodil skupen odbor, ki si je nadel zelo pompozno ime, »vrhovni« odbor. — Pokazalo se je, da ne veljajo nič uiti koalicije uiti skupne fronte, marveč samo ter edino skupna, t. j. enotna organizacija. Zato se je na to začela akcija ža pravo ujedinjenje, ki bi edin. moglo nuditi garancijo za uspeh. — Inicijativo je dala Splošna železničarska organizacija Jugoslavije. Prišli so Zastopniki dvanajstih organizacij na prvi sestanek, dve pa sta 'poslali pisitiejfi Tžj&Vi. INa itatta+j- * njih sestankih pa se je akcija za skupno organizacijo deloma razbila, ker se je samo pet organizacij izjavilo, da priznavajo razredni boj. Med temi petimi organizacijami .ie bila, ludi »Prometna zveza« krščanskih železničarjev, ki je sodelovala do kongresa ujedinjenja (1925). Njeni
delegati so podpisali manifest ujedinjenja in so glasovali za isto tudi na kongresu. Ko pa je prišla na vrsto zadnja faza ujedinjenja in bi imela omenjena organizacija izvesti likvidacijo, tedaj so njeni zastopniki izjavili, da so prejeli od! višjega foruma nalog, da ne sinejo izvršiti likvidacije in se tudi ne smejo ujediniti.
Ta organizacija je številčno neznatna, kar so še najbolj pokazale volitve v bolniško blagajno, pri katerih je prejela od 13.000 voli le e v celih 500 glasov. Žal. da nimami pri rekah klerikalnih strokovnih glasil in torej točno ne vem, kaj pišejo glede 'sktfpiiega delovanja. Ne delani pa si llikakih iluzij. Tu nima nič opraviti vera, cerkev fra je pri nas silno pristranska. Krščanske strokovne organizacije so rt jen'otrok. O tem- ni treba mnogo razpravljati. S člankom pa, kr ga je napisal1 —k. v številki od 17. aprila, se ne strinjam, ker mi tak oportunizem tre ugaja. Klerikalizem je največja ovira za osvoboditev prdietarijata izpod kapitalističnega jarma, kajti klerikalizem, ali — da še bolje razurhemo — katoliška cerkev hoče izganjati hudiča z bele e-bubom, t. j. slabiti proletarijat s pro-letarijatom. Sodrug —k. bi naj n. pr. povedal, kako bi naj bile naše organizacije tolerantne napram; versko-etičnim gibanjem; Mi vendar nismo v napadu, marveč v obrambi proti cerkvi. Cerkev je v narodu močno zasidrana in ona je povsod na svetu na strani močnejšega-. Ko bo enkrat prišel proletarijat kljub odporu cerkve na površje, tedaj bo cerkev stopila na stran močnejšega, na stran proletarijata. Klerikalizem je verski izrastek kakor je militarizem izrastek vojne, 'ki je mnenja, da on nima služiti ljudstvu, marveč samemu se-br. Zato bi pač bilo na mestu, da bi cerkev tolerirala borbo delavstva za 'njegove naravne pravice, da bi ga prt ten), podpirala. V trenutku, ko se bo cerkev nehala vmešavati v so-cijalne boje, bodo odpadli tudi vzroki Sovražnosti napram njej.
da z tedaj ne Vidim niti pri nas niti kje drugje na svetu danes še za oportuno, da bi se naše svobodne stroškovne organizacije mogle vezati š komurkoli', kajti, da govorimo odkrito: Zastopniki krščanskih strokovnih organizacij, ki bi sedeli v strokovni komisiji; ne bi pomenili ničesar drugega kot to. da bi služili cerkveni gospodi za telefčn!	B.
Vržena rokavica.
K občnemu zboru ljubljanske Nabav ljalne ‘zadruge železničarjev.
v imenu mase!
Preteklo nedeljo se je vršil v dvorani palače Delavske zbornice občni zbor železničarske zadruge. Reči moramo takoj uvodoma, da j« spadal -ta občni zbor v dvorano Delavske zbornice ravno toliko, kakor turški konj pred katoliški oltar.
V	zadnjih desetih letih smo bili priča marsikatere grdobije. Videli smo, da so ljudje, ki so toliko in toliko kričali o pravicah delavnega ljudstva, natihoma škilili v nasprotni tabor. Doživeli smo celo serijo kame-leonstev. Toda take -profanacije lepe ideje, kakor je zadružništvo, pa v vseh desetih letih nismo doživeli na tak način, kakor so to storili nekateri na tem občnem zboru.
Sicer je res, da od zadrug, kj niso nastale vsled hotenja članstva, temveč bile dekretirane od zgoraj navzdol, ne moremo pričakovati ka-
kega posebnega idealizma. Najmanj, kar se pa more od njih zahtevati je, da imovino, katero upravljajo, upravljajo tako, da bodlo imeli od nje koristi vsi, katerim je namenjena. Zadruge te vrste imajo napram svobodnim zadrugam, kakor tudi napram privatni trgovini, -prav rožnat gospodarski položaj- Deležni kapital jim zbira železniška uprava. Ona jim daje iprevoz blaga za četrtinsko ceno. Ne plačujejo niti enega odstotka prometnega davka. In dolžniki, ki pomenjajo za svobodne zadruge in privatno trgovino do 40odstoitni riziko, tem ne delajo težav, ker železniška direkcija sproti pri plači odteguje dolg za zakupljeno blago. Vrhu tega pa uživa ta zadruga posojilo okoli 5 milijone v Din, ki jih obrestuje samo ipo 4 odstotke, kar je napram 14odstotnim bančnim posojilom kolosalna dobro-
ZA P PANJE JUMPERA
LUX
Ato podns5e voda podn«« tudi.. LUX
ta. Če naj po pravici povemo njihov gospodar, efekt, moramo reči, da so 5cdstotna povračila, ki jih te zadruge dajejo svojim članom, res prava malenkost v razmerju k svobodnim zadrugam, ki dajejo sicer samo 2 odstotka povračil, pa vseh teh ugodnosti nimajo, ki same znašajo najmanj 5 do 6 odstotkov kosmatega dobička. Pri tem je pa treba naglasiti, da o kakem planomernem vzgojnem delu med članstvom pri tej zadrugi ni ne duha ne isluha, tako da o izdatkih za izobraževalno delo ne more 'biti govorjeno.
Gospodarska in duhovna stran delovanja) nekaterih vodilnih članov te zadruge je za njeno članstvo popolnoma negativna. Toda vse to bi se dlalo nekako oprostiti, če se spomnimo na način, kako so bile te zadruge ustanovljene. Ne moremo pa in ne bomo pa nikdar oprostili načina, kako se v tej zadrugi postopa z onimi člani, ki bi hoteli na najlo-jalnejši način uplivati na vodstvo, da se ta ali ona stvar primerno spremeni. Najprvo naj ugotovimo, da že duh sedanjega zadružnega, zakona direktno predpisuje, da morajo imeti člani možnost sodelovanja z zadružnim vodstvom. Če je to za svobodne zadruge predpis in dolžnost, bi moral biti za dekretirane zadruge absoluten imperativ. Kako pride članstvo, če-kretnim potom odvzet denar za de-tudi manjšina do tega, da ji je bil delež te zadruge, pri tem naj pa povrhu
še nima možnosti, o tem svojem denarju svobodno soodločati. Če pa pomislimo, da je večina!, ki je v nedeljo iztisnila od vsakršnega sodelovanja v vodstvu zastopnike ideološko zgrajenega pokreta, in da ta večina ni nikaka večina v moralnem pogledu, temveč izumetničena večina, ki ne predstavlja nikakršne kulturne in ideološke vrednote, potem moramo priznati, da se nam roka stiska v pest, če se spomnimo tega dogodka. Preko 30 delegatov, ki nimajo na sebi nobene druge napake, kakor to, da strokovno niso organizirani pri Zvezi jugoslovanskih železničarjev, temveč pri Ujedinjenemu savezu železničarjev in pri društvu strojevodij in kurjačev, je bilo na tem občnem zboru gladko briskiranih in to od ljudi, ki se morajo dobro zavedati, da je vsa njihova večina Potemkinova vas, ki jo more prvi vetrič porušiti do tal. Oglejmo si samo številke. Statut te tobožne »zadruge« je na tak način izumetničen, dal so n. pr. člani te zadruge, ki pripadajo našemu Savezu železničarjev, dobili v Ljubljana na svojo listo 145 glasov in nobenega del!egata, Zvezarji so pa dobili 161 glasov pa 12 delegatov. Za 16 glasov večine 12 delegatov. Če bi ti ljudje ne imeli v rokah vsega aparata, ki ga jim nudi taka zadruga, potem si vsak lahko misli, da bi ne dobili niti toliko glasov, kolikor prstov ima normalni človek na obeh rokah. In ta »večina« se je torej drznila, vsesti na diktatorskega konjička in odklonila vse predloge po proporč-nem sistemu volitev in druge predloge opozicije, ki so bili vseskozi stvarni, dobro misleči in imeli edini namen zadrugo gospodarsko in moralno dvigniti. Prav je povedki zastopnik strojevodij g. Gale, ko je rekel v svojem popoldanskem govoru, da je že dopoldne videl, da je na občnem zboru struja, ki hoče diktirati. Popoldne pa pravi, »sem se prepričal, da je od strani zvezarjev organiziran teror in diktatura, tako da je vsako
pošterio dielo brezuspešno in da takega dela pred svojimi člani ne bi mogel zagovarjati«. Kdor pozna Galeta kot jako umerjenega moža, bo šele lahko precenil, kake razmere so morale na tem občnem zboru vladati, če je ta uravnoteženi mož s protestom zapustil skupščino. Isto so storili tudi zastopniki kurjačev in pa vsi delegati, ki strokovno pripadajo našemu Savezu.
Najboljše karakterizira »idealnost« vodstva te zadruge pač dejstvo, da so si pustili izglasovati 3 odstotke od čistega dobička za svoje osebne nagrade. Ta vsotica bo dosegla 70.000 Din (sedemdesettisoč), kar pomeni za maloštevilno vodstvo precejšnji založljaj. Sicer naj pa služi za oznako njihovega idealizma tudi dejstvo, da so člani vodstva poleg svojih rednih plač, ki jih sprejemajo od direkcije, dobivali še od 600 do 1800 Din mesečne nagrade »za svoje idealno delo v zadrugi« in da so si povrhu še za vsako sejo pustili izplačati še po 30 Din sejnine. Za božičnico so si pustili izplačati še vsak po 2000 Din, tako da so dobili nekateri člani odbora do 30.000 Din letne tantijeme. Vse to seveda so prejemali, kakor rečeno, še poleg svojih J rednih plač, tako da je prav škoda,
I da delničarji Trboveljske družbe na-' šega lista ne čitajo, da bi jih morda zavidali. Če vsa ta dejstva dobro razmislimo, potem bodo člani vsaj vede-! li, odkod prihajajo tožbe članstva, da blago v tej zadrugi ni mnogo ali nič cenejše, kakor v ostali trgovini, kljub temu, da ima take velike ugodnosti.
Rokavica, ki je bila na nedeljskem občnem zboru vržena, pomeni udarec v obraz vsem ljudem, ki ne dajo zadružne ideje profanirati. Oni j ljudje, ki so na tem občnem zboru na ta način nastopili, naj se zavedajo, da ima vsaka palica dva konca. Naj se torej ne čudijo, če bo članstvo zadruge zgrabilo za drugi konec in pustilo palico težko pasti.
Dnevne novice.
Frankovec dr. Ante Pavelič na potovanju. Bivši poslanec mesta Zagreba dr. Ante Pavelič je potoval v Bolgarijo ter potuje potem dalje v Rumunijo, Rusijo itd. V Sofiji je bil gost makedonskega komiteja ter izjavil, da se hočejo Hrvati skupno z Makedonci boriti za svobodo. Dr. Pavelič je pristaš bivše frankovske stranke, ki je bila vedno soc i ja lmo poli tič no »krajno reakcionarna. Take so .informacije zlasti hrvaških listov. Jugoslovanska vlada je protestirala v Sofiji, da je \ vlada dopustila manifestacije Makedoncev ob njeigo<vem prihodu v Bolgarijo. Bolgarska vlada pa pravi, da ni bila obveičena o namenu prihoda dr. Paveliča. Vsekakor je politika dr. Paveliča čudina, če se zanaša na inozemstvo. Tako dr. Pavelič kalkor razni hrvaški listi potrebujejo več resnosti, več stvarnosti in zlasti več pravega demokratičnega čustvovanja. Potoval je po svetu Radič in so potovali
drugi ljudje, toda odziva niso našli nikjer. Delo za ureditev boljših razmer v državi je doma. Daleč smo še do demokracije, namreč take demokracije, ki 'bi spoštovala sočloveka, če bodo eni kakor drugi politiki skatkali iz ekstrema v ekstrem in kričali kakor žejne žolne zunaj v svetu, doma pa puščali vnemar vzgojo pametne ideologije. Jugoslavijo so ustvarile velesile ob sklepanju miru. Dale so ji tako obliko, kakršna je odgovarjala njih interesom. Jugoslavija je j zanje bariera med vzhodom in zahodom; zalo potovanja v inozemstvo ne morejo imeti haska. Iz teh razlogov smatramo, da je vsaka akcija, ki je naperjena proti duhovni konsolidaciji v državi in na Balkanu sploh, nevarno igranje z usodio balkanskih narodov; vsaka akcija, ki povečava disharmonijo in spore med narodi na Balkanu, nesrečno početje in sad nesmotrene politike. Mi akciji dr. Paveliča sploh ne pripisujemo
Vaša želja je
imeti čevlje, kateri se dobro priležejo, da so čevlji prvovrstne kvalitete ter po odgovarjajoči naj nižji dnevni ceni
Uresničite to željo
z nakupom
KARO ČEVLJEV
Maribor, Koroška c. 19
važnosti. Poznamo namreč inankovce že iz prejšnjih časov. Jugoslovanska vlada je obtožila dr. Paveliča in njegovega tajnika veleizdaje po zakonu o zaščiti dTŽave. Izpre-govorili pa bomo še o stvari, ko se pojasni vsestransko.
Ljubljanski občinski svet. V ljubljanskem občinskem svetu so imeli v pondeljek in torek generalno debato o proračunu. V sredo šele so prešli v specijalno debato. Z več strani je ta debata pokazala prav jasno mišljenje posameznih oibčinskih svetovalcev, ki je karakteristično za današnje dni. Pred ■vsem so se pojavili prav reakcionarni pa tudi .modernejši nazori. Tako se je bivši ljubljanski župan minister Hribar postavil odločno na stališče samo tistih, ki kaj imajo. Prav so torej imeli govorniki, kakor tudi župan, da so mu povedali, da ima današnja občina tudi socijalne naloge, in sicer večje ikakor jih je imela takrat, ko je bil župan ljubljanski g. Ivan Hribar. Posebno značilno je tudi, da se je hotelo občinskemu svetu sugerirati, ker je imenovan, da mora zastopati absolutno interese »gospodarskih krogov«. To naziranje je krivo, ker je dolžnost občinskega sveta in posameznikov, da varujejo interese splošnosti po svoji lastni vesti. V sredo je bila specijalna debata o proračunu, ki je pa 'bila krajša. Končno je bil proračun sprejet s 26 glasovi -večine. Navzočih ije bilo 33 občinskih svetovalcev; 14 jih ni prišlo na sejo, eden je 'bolan. O tej seji, ki je bila zla siti važna z ozirom na mentaliteto, 'ki ivlada v ljubljanskem občinskem svetu, bomo še poročali.
Maček liže, a rajši prask«. Klerikalno časopisje je zver prav posebne vrste. Leta 1914 in do preobrata je demtneiralo tiste, ki so količkaj kazali jugoslovansko mišljenje. Že v novi državi je netilo z najogabnejšimi sredstvi plemenski ali narodni šovinizem v državi. Sejalo je sovraštvo namesto ljubezni. In sedaj zopet pričenja z enako ogabno vlogo. Mariborske sodruge je ponovno lažno denunciralo. Dalje je izrabilo na ne-čuven način medklic ljubljanskega občinskega s.vetnika R. v povsem drugačnem smislu ikakor je bil mišljen, hoteč nahujskati oblast na posameznika. Menda vendar ni to nova katoliška akcija, ker, če bi bila taka, bi bila jako nemoralna stvar. Klerikalci naj vzamejo v roke kakšno primerno knjigo, pa si izprašajo vest, da bodo vedeli, koliko mavričnih kameleonskih barv so igrali od leta 1914. pa do leta 1929. Pri njih ni načel, ni prepričanja. Zanje bi bila nova akcija najbolj potrebna, da bi jim vcepila, recimo vsaj ne več kot kakih sto načel, ker sedaj jih imajo milijone. Po načelih In zna-
Bratko Kreft:
Človek mrtvaSkih lobanj.
Kronika raztrganih dui.	105
Kje, tega se niso dogovorili. Pred odhodom na počitnice ga je Mirko zopet spomnil na lanski sklep in Leo je takoj začel z načrtom. Minko in Franček bi recitirala svoje pesmi, vmes bi preskrbel za kake koncertne točke, Iki bi jih lahko izvajal dijaški orkester in igrali bi »Nemolč«. Sklep njegovega novoletnega dne je bil uresničiti vse to.
UPOR
Ravnatelj Novak je bil zatopljen v pisarniško delo, ko je potrkalo in je vstopil Leo.
»O, kaj pa vi na učiteljišču?«
»Prišel sem, gospod ravnatelj, radi umetniške akademije, ki jo nameravamo prirediti v korist Pcnpornega društva. Gospod predsednik dr. Kramar me je .poslal k Vam, ki ste blagajnik, da se pogovoriva. Priredili bi umetniško akademijo v tukajšnjem gledališču in ves čisti dobiček pripade Vam, samo da nam oskrbite policijsko dovolilnico in da društvo prevzame pred šolsko oblastjo pokroviteljstvo. Na vzporedu 'bi bile recitacije, koncertne točke in kratka enodejanka iz študentovskega življenja.«
»Prav, Vuk, to me veseli. Naša blagajna je prazna in tak izreden dohodek bi nam bil naravnost dobrodošel. Ker pa moram z vsako stvarjo pred sejo, (pošljite dopis z natančnim programom akademije. To je samo formalna zadeva, sicer pa ostane, kot se pomeniva. Pokroviteljstvo prezva-memo brez vsega, vi pa glejte, da boste dobro organizirali in da bo precej dobička . . .«
»Pravkar sem bil pri ravnatelju Narodnega gledališča. Zahteva 1250 Din odškodnine. Ali bi ne bilo dobro, da ga epozorite na dobri namen večera. Mogoče bi še kaj znižal.«
»O, to storim prav gotovo. Po telefonu ga pokličem. Največ 1000 Din mu damo za teater. Čim več pripade nam, tem bolje . . .« Leo se je zadovoljen vrnil na ulioo, kjer ga je čakala Sonja. Pred tednom je napravila maturo in sedaj je brez sikrbi. Nikjer nima miru. Pohajkuje po cestah, dbma ne vzdrži. Kar v službo bi nekam potekla, pa mora čakati. Gospod ravnatelj je sicer obljubil, da jo bo priporočal prosvetnemu referentu, toda čajkati bo morala kljub temu. Vedno čakati, čakati . . . to je že neznosno. Sicer je sedaj 'brez skrbi. Maturo ima in v prvem brezdelju po izpitu je vesela. Igra na gosli in poje in rad!a 'podraži Leona, ki je ves zavzet za umetniško akademijo.
Vse je bilo že v redu, le igralke še ni imel za svojo dramo. Študente bc«do igrali Mirko, Franček in on, gospodinje pa ni. Soniji je dal brati »Nemoč«, pa se je zgrozila.
»Kako si mogel napisati kaj takega. Zdi se mi nemogoče, da si to napisal samo tako . . .«
»Kako? . . .« je ostro vprašal Leo, ko je spoznal, da dvomi.
»Mislim na gospodinjo . . .«
In Leo se je zasmejal.
»Ne, Sonja! Stanoval sem sicer pri taki ženski, toda zgodilo se ni nikoli nič. Res. Ne lažem. Boril sem se in sem zmagal. V 'drami propade junak. Zaradi tega se ne razburjaj in tudi premišljevati ni
treba. Dramo sem samo v svoijf notranjosti po drugih doživel in napisal. Notranje sem jo res doživel. Zato je II. prizor tako silen. V stiski sem. Gospodinje ne morem dobiti nikjer. Ali bi ne hotela ti . . .«
»Mislim, da nisem za to vlogo ... Ni lahka in vrhutega je tako . . .« Hotela je reči, tako strašna ženska in strastna. Ni hotela, ker je vedela, kako sovraži Leo telesno strast in ne bilo bi ji prijetno igrati strastno gospodinjo prav njemu. Bala se je za svojo podobo v Leonovi duši. S kom drugim bi lahko igrala, z njim ne. Zato je moral iskati naprej. Ves čas je sanjal o tem1, kako Ibi bilo lepo, če bi gospodinjo igrala prava igralka. Izbiral je med igralkami Narodnega gledališča' in se kot mlad avtor odločil za najboljšo, za prvo igralko. Toda tako majhnega se je čutil 'pred to gospo, da jo je že dvakrat čaka.l pred Gledališčem in se vedno ■umaknil, preden je prišla. Tretjič jo je počakal i11 pozdravil. Poznala ga je, ker je prej večkrat nastopal z dramatično šolo.
»Oprostite, ali je vaja že končana?«
»Da . . .« in jo je pustil1 mimo iti. Ves večer ,«e je jezil nad samim seboj zaradi te plahosti-Zakaj tukaj si ni bil siguren. Ali bo hotela pr*' znana igralka igrati v drami devetnajstletnega študenta? Zato se je odločil za pseudonim. Sklenil je svoje avtorstvo povsod zamolčati. Psevdonim so poznali samo nekateri študentje in profesor Janko. Zato se je drugi dan odločil, da. gre. Med potjo si je premislil in se napotil k mladi, nekoliko histerični igralki, ki sicer po njegovem spoznanju ni imela primernega telesa za gospodinjo, ker 1e bila presuha, toda bolje kot nič.
čajih sadimo Ljudi. AH nismo napravili velike napake, da nismo sadili dovolj tudi strank takso?
Na Madžarskem je tudi prepovedano praznovanje prvega maja. Prvega maja pride v Budimpešto italijanski podtajnik za zunanje stvari znani Grandi. Vlada je iz tega razloga prepovedala prvega maja vse delavske manifestacije. S temi bodo Madžari pokazali svojemu gostu G.randiju, da na Madžarskem ni — socijalnodemokratičjie stranke. To so čisto navadne Potemkinove vasi, ki niso zdrav pojav.
Na Danskem so se vršile državne volitve 23. aprila. Izid še ni zman. Izid še ni znan. Moremo pa s sigurnostjo pričakovati, da so socijalisti zopet napredovali. Od 148 poslancev danskega parlamenta je bilo dosedaj 53 socialističnih in so predstavljali najmočnejšo stranko v državo.
Krščanskosocialna »Pravica« do-staivlja k poljski (parlamentarni krizi te-le staivke: »Zopet bo ene demokratične države manj. Kapitalistična 'buržuazija išče novih načinov izkoriščanja delovnega ljudstva.« — Tako pravi; odobrava pa skoro italijanski fašizem in zagovarja pri nas korporativni sistem — čeprav ga po Evropi išče kapitalistična buržuazija. Mi ne vidimo v tem ne doslednosti, ne iskrenega demokratičnega na-ziraraja.
Socijalnodemokratična konferenca na Dunaju. Na Dunaju se je vršila te dni državna konferenca socijalnodemotaratične stranke pod predsedstvom dunajskega .župana s. K. Seitza. Na 'konferenci je bik) nad 400 delegatov. O položaju je poročal is. dr. Danne-berg, iki je povdaril, da, če je mogoče uvesti v Avstriji drugačno politiko, ki bo imela razumevanje za delavstvo, za občino in za industrijske kraje, je potem naloga socijalne demokracije, da tako izpremembo podpre. Pogajali smo se z večinskimi strankami, ker smatramo, da so bodoči interesi delavstva in obstoj republike tako važni, da nam ne more biti vseeno, v Ikakšnern smislu se stvari razvijajo. Nismo politični slabiči. Meščanske stranke so v osmih letih pridobile pri volitvah 200.000, mi pa 500.000 glasov. V te dobi smo tudi pridobili 380.000 strankinih članov in samo od 15. julija 120.000. Če je mogoče, da se bo vodil razredni boj tudi v Avstriji na podlagi demokratičnih zakonov, potem smo tudi mi socijalni demokrati za to. Pri pogajanjih ' z drugimi strankami smo zlasti zahtevali zavarovanje za starost. Pogajanja še niso končana; čim bo ugotovljena indeksna številka, pravijo, potem se uvede tudi ta zakon. Po 15. Juliju so se, žal, naši nasprotniki okrepili; smešno bi bilo, če bi to tajili. Zbudilo se je protiparlamentarno in fašistično gibanje, ki pa ni nevarno, dasi republiki in demokraciji ni prijetno. Glede stanovanjskega problema veljaj, da mi nismo večina v parlamentu. Gre nam za to, da se ubranimo napada, ki ga hočejo izvesti proti stanovanjski zaščiti. To smo storili energično. Stanovanjska zaščita je v Avstriji veliko gospodarsko in socijalnopolitično vprašanje. Zato se naj zaščita podaljša. Stanovanjska zaščita je važno (Vprašanje; dasi mi ne smatramo tega vprašanja kot volilno parolo, vendar naj odločijo o tem vprašanju volilci, iker tako zahteva gospodarska potreba.
Dr. Ender, ki so ga avstrijski krščanski socijalci izbrali za bodočega zveznega kanclerja, je od svoje kandidature odstopil. Sedaj se pogajajo zopet za novega kandidata in vladna kriza traja dalje. Socijalni demokrati pravijo, da je edini izhod, iz krize razpis novih volitev, katerih se pa vladne stranke sedaj najbolj boje, ko so pokazali socijalisti tako kirasne usipehe pri deželnih volitvah na Gornjem Avstrijskem in Štajerskem.
30. maj odločilen dan na Angleškem. Premierni minister Baldvvin je formelno naznanil, da je parlament z desetim majem razpuščen, da se morajo kandidatne liste do 20. maja vložiti in da se vršijo volitve dne 30. maja. Na te volitve čakajo vsi ž enako napetostjo, saj je takorekoč ves svet zainteresiran na istih. Tudi zaveden, pvolp-tarijat vsega sveta nestrpno pričakuje zma-jie delavske stranke. Marsikatera mala država je danes moderno zasužnjena angleškemu kapitalu. In ne le črni sužnji v Indiji, Afriki ter v ostalih delih sveta se izkoriščajo za angleško buržuazijo. marveč tudi v takozvanih neodvisnih narodnih državalt je dokaj belih sužnjev, ki delijo usodo činih ter rumenih bratov.
Dr. Einsteinu, učenjaku (»Retativi-tetna teorija«), iki je praznoval letos petdesetletnico, je berlinska mestna občina podarila v mestni okolici krasen prostor, ki si ga je smel1 sam izbrati in kjer mu bo občina zgradila vilo. Tako znajo v inozemstvu častiti zaslužne može.
Madžarsko romanje v Rim. Sredi maja se napoti 40 članov budimpe-štanskega parlamenta v Rim, da čestitajo paoežu, italijanskemu kralju in Mussoliniju, ki so tako leipo rešili s d or med cerkvijo in državo v »vsestransko« zadovoljstvo. Gliha vkup štriba ...
V	Berlinu se vrši velik političen proces, v katerem se je končno tudi
ugotovilo osebe, ki so na brutalen način leta 1919 umorile Rozo Luksem-burgovo in Karla Liebknechta. Upamo, da topot ne bodo ušle pravici. Med prizadetimi je tudi stotnik Pabst, ki je pozneje ušel v Avstrijo, kjer igra sedaj eno glavnih vlog pri organiziranju fašističnih Heimvvehrov.
Kaj se na Ogrskem smatra za boljševizem. V okolici Czegleda je nek veleposestnik rabil delavce za svoje vinograde, zato je po starem običaju dal pred cerkvijo izbobnati in oklicati, naj se delavci javijo in da plača po 2 pengo (16—18 Din) dnevno. Seveda se ni nihče javil; tudi v dveh drugih vaseh isti rezultat. Delavci so izjavili, da za manj kot 4 pengo ne morejo delati. Veleposestnik je nato naznanil oblastem, da obstoji v njegovem kraju boljševiška zarota, nakar so 120 delavcev zaprli. Poročevalcu socijalistične »Nepszave«, ki je prišel iz Budimpešte, da se informira
o	tej stvari, so medtem tudi napravili hišno preiskavo, češ, da je v zvezi z »boljše viki«.
Češki komunisti se še vedno kregajo med seboj. Strokovne organizacije pod vodstvom tajnika Haisa so se uprle vmešavanju in diktiranju političnega tajništva. Naito je ekse-kutiva češke komunistične stranke izključila Haisa in njegove pristaše, med njimi več komunističnih poslancev in senatorjev. Komunistična internacionala v Moskvi je ta korak odobrila. Spor pa s tem še ni likvidiran; za velikonočne praznike sklicani kongres komunističnih strokovnih organizacij v Prago je moral biti preložen na 5. in 6. maja. Notranji spori so čehoslovaško komunistično stranko, ki šteje v parlamentu 40 poslancev, zelo oslabili.
Socijalne razmere v Ameriki (Zedinjene države) in Evropi, Dr. inž. Filip Wietand je napisal članek, v katerem dokazuje, zakaj so ljudje v Zedinjenih državah bolj zadovoljni kakor v Evropi. Po Statistiki iz leta 1927 >je bilo v Zedinjenih državah nad' 300.000 gospodinjstev, ki so imela najmanj 10.000 dolarjev dohodkov na leto (530.000 Din), dbčim je v Nemčiji 300.000 gospodinjstev, ki prejema le 2000 dolarjev (160.000 Din). V Ameriki je 83 odstotkov prebivalcev davka prostih. V Nemčiji je pa 17 milijonov davčnih obvezan-cev, tudi taki, ki zaslužijo na leto še manj kot 400 dolarjev. Slične razmere, kakršne , so v Nemčiji, so tudi po ostalih državah v Evropi.
Pokret za žensko volilno pravico v Švici. Švica tvori v sikiopu vsaj na zunaj naprednih in demokratičnih držav še vedno ozemlje, ki na njem nimajo ženske volilne pravice. Da odstranijo ta madež, ki gotovo ni v sloves državi1, ki je v zapadmi Evropi gotovo najbolj demokratična, se ije sestavil iz zastopnikov vseh ženskih društev in političnih istramk odlbor z nalogo, da začne z močno agitacijo zia žensko volilno pravico. Ob tej priliki bo naše sodružice gotovo zanimalo, v .katerih evropskih državah ženske glede političnega udejstvovanja še niso ravno pravne; to so poleg Švice še: Portugalska in Francija ter seveda balkanske države (Jugoslavija, Romunija, Bolgarija, Grčija, Albanija 'im Turčija), ki so obče glede ženske ■zaikonodaje še zelo zaostale. V Španiji, Italiji in Belgiji imajo ženske voKl-mo pravico, ki je omejena na izobražene ženske, kar je seveda še manj demokratično. V vseh drugih državah imajo ženske papol-no volilno pravico, ki so si jo pridobile večinoma v prviih povojnih letih. Politično enakopravnost ®° S|i najprej priboril« Finke (1907), nato Norveržanke (1913) in Danke (1915); v povojni dobi pa še; Rusinje (1917), Angležinje, Nemke, Poljakinje, Čehoslova-kinje, Avstrijke, Madžarke, Letonike in Litavke (1918), Ni2.ozem.k1e in Luksemburžani e (1919) ter ŠvedSnfe (1921). — Talpa.
Roparji s strojnicami. Amerika je dežela čudežev ter zanimivosti. Amerikonsfco se pravi: velikonotežlio. Sedaj se poroča, kako jp te dni v Ne\vyorki> pri belem dnevu ter nft' želo obljudenem kraju stooilo pet ropariev, oboroženih s strojno puško, ter napadlo nek avtotaksi. s katerim so se vozili trije, gospodje, ki so imeli pri sebi 3K.4DO dolarjev za izplačilo mezde nastavljenem nevv.vor.ške telefonske družbe. Banditi so ird-dali okrog 50 strelov ter težko ranili dva od omenjenih gospodov, na to pograbili denar ter se vsedli v bližini že pripravljeni dni« avto in izginili. Kljub temu, da je dogodek opazovalo številno občinstvo, ni to roparjev prav nič oviralo. Policija je seveda ukrenila vse, da bi jih izsledila, toda zaenkrat brez uspeha. V Ameriki je kapitalizem najbolj razvit, ne zaostaja pa tudi roparstvo. Kapitalizem in roparstvo sta si v sorodstvu !
Za smeh.
Dve brzojavki.
Kje daj vas lahko obiščem?	Tašča.
Kadar bo pri nas spet Špeh po kroni. Zet.
M
fr
v
Stepa ((hnogotlia
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M I LO
Na sodniji.
Obtoženec; »Bog mi je ipriča, gosipod sodnik, da zlate ure nisem jaz ukradel!«
Sodnik; »Ja, če mi ne morete nobene druge priče pripeljati, potem bo za vas slabo izpadlo.«
Kulturo.
Mladina m njena okolica.
(Ob priliki izdaje K. Doberškove knjige;
Vpliv socijalnih razmer na razvoj otroka na Prevaljah. Ljubljana 1929.)
Nimamo namena pisati na tem .mestu strokovno ocetno o knjigi, ki leži pred nami, marveč samo z neikiaj ibesedi splošno označiti njen edinstven pojav v slovenski soci-jalno-pedagoški literaturi.
Tiste socijološke probleme, ka so jih poedini narodi na severu (Dunaj, Berlin, HamhuTg . . .) in deloma tudi na zapadu že davno rešili in ki jih še danes intenzivna rešujejo v raznih obEkaih . . ., ini šele jenjamo spoznavati in razumevati in še to v zelo skrčenem obsedi in na primitivroe načine. Praksa nam dokazuje, da je ti va jok je pri nas ■prodrlo spoznanje, da je otrok tudi v r.aših skromnih razmerah — produkt miljeja, ki jfn. obdaja neposredno iz dneva v dan . . .
Karal Doberšeksg* je pravzaprav prvi lotil .sistematičnega in znanstvenega proučevanja posrednih in neposrednih vplivov so-cijaJno-gospodarskiih razim,er rta razvijajočega sc otroka v predšolski in šolski doibi ter nam podal v obliki socijološke študije svoje izsledke in dognanja potom »Slovenske šolske Matice« v pričujoči knjigi, ki je pred' tedni zagledala luč sveta. V posameznih poglavjih razpravlja o življenju posameznih sloijev (prtoletarijata, inteligenc« . . .), opisuje razvoj mladine v talcih gospodarskih in socijalnih prilikah doma in v šoli ter označuje duševno vzgojo otroka in probleme uspešne šolske reforme. Pri kvalitativnem in kvanti, tativmem določanju psihofizičnega stanja prevaljske mladine se opira na znane Stratzove normale in tabele in na tej podlagi opisuje presenetljive vplive in posledice
socijalno-gospodarskega (industrija, prehrana, stamovanje, mladinsko skrbstvo . . .), nravnega (alkohol) in kulturnega miljeja ... Vsled nepovoljnih življenjskih razmer trpi telesni in duševni razvoj mladega človeka, ki nabi obilne hrane, zdravo stanovanje, svobode in neskaljene ljubezni . . .
Dosedanja praikisa dokazuje, da ne more najidealnejše stremljenje učiteljstva v šoli dosegati zaželjenih vzgojno-<učnih uspehov, če se vzporedno s pedagoškim d'elom v šoli in .zavodu istotako ne rešujejo socijalno-gospodarski temelji življenja. Šele z vsestranskim in doslednim prizadevanjem se zauuire preporod&ti človeka An ga vsaj približati zamišljenemu vzgojnemu idealui Vsa-iko drugo samostojno delo te ali one smeri pa je večinoma le plehka zgradba na pe-Ičenih tleh. V Bober š ko vi knjigi najdemo pravzaprav žalosten obraz prev* djskega lol-skega okraja in njegovega življenja . . . Škoda, da pisatelj svoji knjigi «4 dodal potrebnega načrta oziroma skice krajevnega) okoliša.
Vsi, ki imajo posredni ali neposredni opravek «j sedanjo socijalmo-pedagoško reformo, .naj sežejo po knjigi, četudi {e šele prvi statistično-pedagoiki literarni poizkus . . ter naj ne pozabijo, dlai imamo Prevaljam slične in še izrazitejše kolonije v domovini: Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Jesenice ... Radi vsakdanje potrebe in auj-fiosti smatrajmo Studii otroka in njegove okolice za aktualen problem sedanjih dni,..
- Alb. Ž. -
Talpa;
Henry Bernstein, Tat.
(Premijera »a mariborskem od*ru dne 24. IV.)
Bernsteinov »Tat« .je povprečna francoska igra iz »bolj&h« krogov. Posebne literarne vrednosti nima; je igra, kot jih najdeš na tucate v raznih napol književnih revijah velikih narodov, igra, kot so jih pisali ob koncu preteklega stoletja pisatelji v pariških kavarnah. Ima eno samo dobro lastnost; zahteva od igralcev na pon vseh njihovih sil in mogoče je, da sta si gosta izbrala ta komad prav radi lega, da pokažeta, kaj zmoreta’. Komad sam ni mogel v
Še danes se vpiši v Cankarjevo družbo!
nas zbuditi zanimanja, pač pa je pritegnila vso pažnjo nase igra.
P« dolgem času je pozdravila mariborska publika nekdanja člana' našega gledališča; Viko Podgorsko (Marie Luise Voy-sin) in H. Nučiča (Richard; Voysi»), ki sta nas »bislkila kot gosta. Oba sta nas s svojo igro očarala. O Podgorski prav radi verjamemo, da je najboljša naša igralka. Vsa njena igra je bila psihološko globoko podčrta-na; vsi Iglo čutili ob 4»jej: tako in nič drugače' je tfeba igrati. iCaijti njena igra ni dosegla, vdMtnca samo v besedah, ki so vriskale, trepetale, prosile in jokale — vriskala in jokala je z vsako žilico svojega telesa. Mogoče','90 mnogi občudovali njeno naporno iftro v 2. dejanju, njen padec v silni o,b-up, Jti ga je stopnjevala do neverjetne resničnosti . jaz »etn občudoval njeno igro v man;ših scenah, v katerih se ravno iUkaže dovršen umetnik. Jamo eno nam je ial: da je njm# mogli pozdraviti v boljšem komadu. — Tudi 9 igri njenega partnerja Kačiča bi bilo težko reči kaj negativnega, vendar je bil najboljši ob koncu 1. ter v 2. dejanji}, .,	i	■ i„
Oba sta potegnila fa sabo tudi ostale igralce, (Jti .so se potrudili po svojih soaj-bolj^h moče[i. Priljiral j« zlasti Grom {Rai^moud Lagajdes), ki je dokazal, da zmore marsikaj, če le — hoče! Rakuia (Fer-nan^J Lagardes) pa to pot očividno ni bil razpoložen; ustvaril nam ni nove kreacije, kajti le prečes^o je v besedia}i in kretnjah padal v semeniščnika iz »Oblakov«, Fant, ki čita pikantnega naturalista Maupassanta in ima kar ji v e metresi, ne more biti — vkljub vsej svoji naivnosti — tako roev-žasti kot nam ga je pokazal Rakuša. — Bu kjekova (Izabelle Lagardes) je igTala sicer jfimpatično, kot vedno, a je stala vsaj za spoznanje preveč v #zadju. O Rasberger-ju ($hmbault) naj omenimo, da kliko opustil *vojo mokasto mastjo, Kt je til v njej kot tiz groba vstali stran!
Razpoloženje je bilo v gledališču izborno; fel je v resnici gledališki dogodlek.
Zadružništvo
Okrožna Konferenca krajevnih od »arov Konzumnega društva za Slovenijo \ Mariboru, ki sp je vršila preteklo nedeljo, je zelo dobro uspela.	i.	,	.,
Na konferenci so bili zastopani knyeviii odbori iz Maril)Ofa, Teina, Studencev, Ptuja, Pragerskega, Bistrice, Ruš, Fale, Sv. Lovrenca in Al ute s 35 delegati.
Razen teli ^ .^P^renci urls^-stvovalo. več poslovodij iu nastav-
Ijcnccv v okrožju ter ravnatelj zadružnik Kobler iz Ljubljane.
Konferenco je otvoril in vodfii l>redi,edn'k krajev, odbora iz: Maribora zadr. Pete.ian, zapisnik je vodil zadr. Vogrin.
K prvi točki dnevnega reda -Pravilnik za delovanje okrožnih odborov«, je poročal zadr. Petejan, ki je pojasnil namen in pomen okrožnih odborov ter tolmačil posamezne člene'pravilnika. Pri vsakem., členu se je vršila obširna debata, katere so se udeležili zadružniki Jagrovič (Tezno), Donik (Pragersko), Strnad (Ruše) in drugi, nakar je bil pravilnik z malimi spremembami z vsemi proti dvema glasovoma sprejet.
V	okrožni odbor so bili izvoljeni z vsemi proti enemu glasu zadružniki: ‘Petejan, Grčar, Kranjc (Maribor), Vjtez (Tezno) in Sparier '(Studenci). Za namestnike pa zadružniki: Močnik Viljem, Vogrin (Maribor) in Nerat (Tezno). V kontrolo: ponik (Pragersko), Gabrijel (P{uj), Pesi (Fala). Za namestnike: Slatimek (Sv. Lovrenc), Rop (Bistrica)«. V širšo kontrolo: Strnad (Ruše) in Srebotnik (Muta).
K drugi točki duaVijejŽa ;reda. sklepi bbčiiega zbora ‘Konzumnega društva, je poročal ravnatelj zadružnik Koljler, ki je v daljšemi referatu pojasnil sklepe, ki se tičejo ustanovitve posinrtninskqga ^"starostnega zavarovanja 'članov Kodesa in potrebo akcije za vplačevanje deležev ter pridobivanje novih članov. Končno je apeliral na vse krajevne odbore,, da skušajo te sklepe med članstvom uveljaviti.
Tudr pri tej točki se je Azvila živahna debata, katere se je udeležilo večje število navzočih delegatov. Poročik) je bilo s predlogom zadružnika Jagroviča (da se naj zavarovanje raztegne tudi na žene članov Kodesa in obratno) soglasno sprejeto. Na vodita' za agitacijo ,y mesecu maju bodo krajevni odbori pravočasno prejeli potom okrožnice.
Ko sc je rešilo še nekatera notranja vprašanja, se je konferenca zaključila ob pol 14. uri s pozivom na vse delegate, da naj s podvojeno .vilO" agitirajo za razvoj zadružne organizacije ter za vpeljavo posmrtnega in starostnega zavarovanja članov.
Nekaj o romanu »človek mrtvaških lobanj*!
*V -Delavski Politiki* ;že precej časa izhaja roman iz povojnega .slovenskega življenja. Šele pred kratkim časom pasmo zv uc‘-li, da je njega avtor sodrug Bratko Kroft. Ves čas, odkar roman izhaja, ga skifpo pjebirant in imam vse podlistke izrezane. Potrebno bi bilo, da roman izide v posebni knjigi, ki bi si jo marsikdo rud nabavil. saj je delo pisano napeto in zanimivo,
-	lasu pa;še,mto, ker je, najeto iz srede xi vij J n ja. Ze Golouhov^ »Kriza« nas je raz-yefe;l,ii^ svoji življenski resničnosti, v .eijt rom.uuj pa je to(iko živeg^, da j® moral •pisatelj zadnjič pripisati tozadevno izjavo! Gotovo se marsikak »rodoljub« čuti priza-
potrebe v tiskovinah
! detega, razžaljenega, morda celo piijiižane-J ga!? Čudno ne bi bilo! Saj smo že qosedaj I citali, kako gnilo je vse v rodoljubarski j družbi, ki hoče iz mladine vzgojiti svt jega
l	vernega hlapca. Za »narodov blagor«
i	njihov -r; bi menda podkupili samega hu-’ diča. da bi jim služil, a oni bi se tolkli po | prsih, ter medtem kričali: »Mi delamo za narodov blagor!« Najbolj hvalevredno za pisatelja pa je, da, pove vsako stvar s pra-,vo besedo, brez prikrivanja in olepšanja. Resnic^ nad vse! (gotovo meščanski kritiki ne bodo povsem zadovoljni s tem, toda to nič iie de! ,Mi ,jra radi beremo, ker j,e v njem življenje tako, kakršno je! Delo pa m
Dobavljamo pse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po ndjniŽfih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Sodna tilica št. 20
Prav n H Vas ne stane
ako si ogledate letošnjo bogato zalogo vsevrstnega spomladanskega in letnega manufakturnega blaga pri tvrdki
Velika izjaira prekrasnih desenov ža obleke in plašče pravkar dospele iz največjih aflglešjuh jnjješjtib <Q!*prn. Vsled tega so tudi umevne N A J N IZJE CENE kljub plačilnim olajšavam.
samo'obtožba proti rodoljubom, temveč je izpoved mladine, ki ji je vojna uničila mladost! Vse preveč že pozabljamo na vojno, v mladih junakih romana pa še vedno straši kot krvava groza, kot rdeči smeh.
'Delavska Politika« je res častna izjema,, med slovenskimi časopisi. Vsi drugi listi prinašajo razue 'šundroniaue«, s katerimi skušajo zaviti čitatelja v nejasnost, v laž! Pred leti je izhajala Londonova »Železna peta«, nato Golouhova »Kriza« ter Cerkvemkovo »Očiščenje«-! To dela čast njjjienm podlistku! Kreftov roman to pot nadaljuje, ter bo v naši literaturi gotovo med najboljšimi! Delavcu delavsko knjigo v roke, kakor si je zapisala »Cankarjeva .drugbu.« .za, gpslol Zato pa se dobro zave-dajmp enega: Ni samo slučaj, da. »Delavska Politika« prinaša take romane, Noben meščanski list bi tega ne storil, ker mu ni za resnico, temveč za zabavo in preganjanje dolgega časa! Nam pa je za resnico in zato taky rad iu z zanimanjem sledim vrsticam •*yloveku mrtvaških lobanj«, ki biča razmere v vladajoči družbi. Ako bo ta roman izšel v. knjigi, upam. da bo redek tisii, ki .ne h.) posegel, po njem!
■Sodrugu Bratko Kreftu pa na tem mestu kličem: Tako naprej pev tej poti s ponosno resnico lia odprti dlani!
Delu čaM in oblasti!	Tone L.
c.
Podružnica »$vobode« r Mariboru naznanja svojim članom, dia se je občni zbor, H je bij skisan za H, maja 1929, preložil vsled centralnega kongresa na nedeljo, dne S. maja t. 1. Občni zbor ®e vrši ob 5. uri popoldne v Ljudskem domu. Vabimo vse člane, da se zborovanja zanesljivo udeležijo.
Mariborski poročevalec »Slovenc«« poroča z nekim sadističnim triumfom, da so vse priprave za praznovanje .prvega maja prepovedane in vidi se, kako se njegova akademska Inteligenca cedi zadovoljstva nad to prepovedjo. In najde se še kak naivni sodrug, ki misli, da je s temi ljudmi mogoča (taka stvarna in odkritosrčna disku zija? Že dovolj smo imeli prilike jih spoznavati; ne samo pri nas, povsod, koder se je ta svojat, zasidrala. Zamorec ostane črn, če ga še tako pereš, in dasiravno je lisjak malce drugačen kafer volk, sta vendar oba iste pasje1 vrste. Krščanskim socijalcem gotovo te dni ni prav nič težko ipri stcu, njihovih šmarnic mjenjlp ne Jao nihče motil.
Izredna občinska »eja. Za torek, dne 30. aprila, je sklicana izredna občinska seja mariborskega občinskega sveta. Na dnevnem redu ie izvolitev diavčnega odbora.
Kaj bo z firadbo novega Okrožnega urada? Po informacijah, ki smo jih od enega poklicnih faktorjev prejeli, stoji stvar s to gradivo tako-le: Vse je bilo že pripravljeno in že smo čakali, kdaj se bo z delom pričelo. Toda, ker se le ni ničesar opazilo, je pisec teh vrstic vprašal po vzrokih in dobil je sledeči odgovor: Načrt je padel v vodo vsied izjave g. direktorja ljubljanskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki se je mudil v Mariboru in izjavil, da Okrožni urad .ne mt|j\e investjrati tako visoke vsote, kot je predvidena,, vsled česar bo odpadlo mestno kopališče, pač pa bi ostalo samo fizikalično kopališče za člane OUZD. Zadeva se nahaja sedaj, v Zagrebu in se ne vp, kdaj in kako ,bo rešena. S tem pa pride tudi vprašanje stavbišča ponovno v pretres. Takšni so pač centrali/mi!	-	B.
Kaj bo iz tega prišlo? Tako se sprašu-ie:o ljudje, ki hodijo po Aleksandrovi cesti. Pred frančiškansko cerkvijo je mestni gradbeni urad dal napraviti nekak podzemni lokal za splošne nujne potrebe im da 'bo pozornost tem večja, so nad tem podzemskim prostorom napravljeni močni, toda ne preveč okusni cementni zidovi, ki spominjajo na nekakšno trdnjavo, kot se jih v obmorskih krajih včasih vidi. In da bo ta »trdnjava« čj.tn večjo pozornost vzbujala, je na sredi iste i postavljen svetilnik, da bodo razni »šinaklerii« videli pravo smer, ko bodo tam mimo jadrali. Seveda, trdnjava še ni menda dokončana, mogoče, da bo še v velik okras našega vsestransko se razvijajočega mesta. Ako pa bi ista ostala v glavnem takšna kot je sedaj, kljub, svetilniku, tedaj moramo ie .reči. da umetnost to ni, pa čeprav nimamo najbolj finega okusa!
fill si že član Cankarjeve družbe?
»Ljudska samopomoč« v Mariboru ob-
-Viešča s tem cenij. članstvo in vse občinstvo Slovenije, da nimajo poverjeniki P° sklepu 1. občnega zbora radi enotnosti poslovanja nobene pravice do kakšnega inkasa, im da se priznavajo s^mo plačila, izvršena po naših poštnih položnicah oziroma direktna plačila v društveni pisarni v Mariboru. Vsi poverjeniki sprejmejo prihodnje dni nova pooblastila. ,
SenoM-RojhenBurs.
Na yl/dr,žanem ,djčnem zboru tukajšnje podružnice >Svobodf<- cine 20. aprila, t. 1. je .bil lz\ oljen slecfcči odbor: predsednik lože Mlakar, tajnik Ivan Baraga, blagajnik •k.udoif rtrence, podpredsednik .Ludvik P.e-tretič, arhivar Pavla. Sinkovičev a. gospodar Jože Rihter. — Člana nadzorstva pa. so-drttga' .lože Karlovšek in Rudolf Herfort.
—	Kazen dveh novih elanov nadzorstva je ostal kompakten stari, odbor, kar dokazuje, .da so. dano jim nitJogo požrtvovalno .izpolnjevali za'tako prepotrebno, važno, delavsko kulturo. -- Zadovoljivo j'^ poslovanje podružnice. ki jte napravila v letu 192S. Din 719S.15 prometa in sc postavila precej na trdno pqdlago, tako v knjižnici kakor.v nui-zikalijah. — Razpravljalo se je tudi o ustanovitvi kolesarske podzveze »Svobode«, kar upamo, da bomo s to sekcijo podružnico znatno okrepili. Tudi za »Cankarjeve idr.užbo« ,so Svoboda-ši ,pridno na delu. — Dosedaj .ie odposlal s. Baraga obračun za 25 elanov na družbo, ss. Rihter in Mlaker pa bosta tudi v kratkem imela polne bloke. -: Delo je trdo v, sedanji dobi in pride ob gotovih, časih tudi cirkuško smešno, ali upamo, da nas živci ne bodo prevladali. — So-,drugi, vz.irai.ajnw. ne plašimo se poštenih proletarskih žrtev, kajti prišel bo naš zgodovinski dan, ko bo Delo obračunalo s Ka-pi la lami Delu čast in oblast!
Zahvala. Podpisani zadrugar Jože Rihter iz Senovega se lem potom zahvaljujem »Delavskemu domu«, ki mi je ob bolezni moje žene Jiuijjl podporo v znesku 300 Din. Delavci, rudarji! globen trgovec vas ne pozna ob sličnih prilikah. Dokler garaš in nosiš svoje groše, tj soli pamet z raznimi gosposkimi naslovi in ti se omamiš iu zabavljaš ,£ez .delavsko zadrugo iu čez vse, kar vstvar-ja zaveden delavec,, ko pif onemoreš, spoznaš vse ono, kar sj ždrav preklinjal. — To ni morala, najmanj pa delavska. -- Ko se bo delavec oklenil svojih organizacij, ne bo trepetal pred redukcijo in ne pred izkoriščevalci,, potrebna pa je zavednost, ker le. v zavednosti je moč proletarijata!
Lete.
Proletarci smo dobili novo knjigo, ki smo jo krvavo potrebovali Glasi se ;>Vpliv siocijalniih razmer na. razvoj otroka nai Prevaljah«, spisal učitelj Karl Doberšek. Knjiga je vsem, :ki so jo že čiltialld1, zelo ugajala. Na nepristranski način slika, kafe se naša ■dec a telesno in duševno raizvija pri razmerah, ki niso normalne. Ko se borimo za povišanje naših mizernih plač, nam kapitalisti nočejo nikdar priznaitd, kar nam po vsej pravici pripada. Posledic« 'bede pa občuti potem najhujše naša deca in še celo deca te dece. Ta knijiga nam nazornp kaže, da n :so naše zahteve pretirane, dokler bodo morali otroci telesno in duševno zaostajati za onimi, >kd imajo vsega zadosti. Pisatelj je samo pozabil pristaviti, da je. po krščanski veri največji gireih oni, ki se dlela nad nedolžnimi otroci. Ta knjiga spada v roke vsakega človeka, ki ljubi otmvka in med temi smo rrvi proletarci, ki nam. ni vse eno, kaj bp izmašilh otrok v tiej brezsrčni dob L fraš>e iežaive menidla tudi niso dovolj znane ornim narodnaikarjem, k« vsak čas vpijejo: »Živio narod!« a mi stradamo, otroci propadajo in narod živ* v bedi . Pisal ‘bi še več, a fcejc, upanj, da bodlo knjigo čitali vsi naši zavedni sodrugi, zato pričakujem, da bodo tudi d^-ugi še pisali o njej.
Ali ste že preizkusili
ienovo teavo?
%
Dobiva se ]o povsod. Dobiva se ]o povsod.
ai3at3ai3iaai3i3ciiaciciui3iai3cn3i3i3i3acjai!Kai3
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavite!) Josip ojlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Fržen v Mariboru.