14 âtev.
Y Novem mesta 15. jnlija.
1886.
i j
18.
od els.
lia
„1]
Tz nih tno .ce.
tno ino 51-iro
Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 15. Ysaeega meseca. Cena jim je za celo Kdor ieli kako oznanilo v „Dolenjske Novice" nalete 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi črkami »prejema J. Krajec v Novem mestu.	8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Za podak vsem Dolenjcem.
(Dalja.)
O sadjereji.
Kako lepo je vse stvarjenje božje! Stvarnik sam, uas dobrotijivi oèe nebeški, skrbel je za to, <Ja se površje suhe zemlje odeva z zeleno oÈesu dobrodejno barvo. V svoji neskončni oáe-tovski skrbi za nas, dal je nekterim rastlinam ae ta dar, da ee vzdigujejo od zemlje proti nebu ter s svojim eelenjem nad zemijo kinčajo naravo ir razveseljujejo človeka — krono stvar-jenja. To dela drevje in razno grmičevje.
To vemo, da roka človeka ne more obsa-diti vsega, zatorej je veliko rastlin, ki se plodijo same po sebi. Ali si kedaj že premišljeval, kako je vstvarjena smreka, ki na vitkih vejab svojega sejalca — storž — ima, in že pri rablem vetriču seme potresa sem ter tje? In koliko jih je, kterih seme pe se dalje na okrog poseva. Tudi tica ti je velika dobrotnica v tej stroki kmetijstva. Kaj ne dragi, gola narava bila bi plešasta glava? Kako žalosten pogled bi bilo površje naše zemlje brez zelenja.
Modri stvarnik hoče pa tudi pomagače imeti, zatorej nam je dal um, da sadimo tudi mi po goličavab gozdno po vrtih in boljših proKtorih pa sadonosno drevje.
Različna je množitev in žlahtnitev drevja po različnih znanih načiuib, kakor že čas ia narava dreves zahteva,
Splošno pravilo je; Koščico na košČicoj pešČek na pešček !
Oh, koliko zemlje leži prazne v naši ljubi domovini! oh, kako krasne vrte bi lahko imeli! Vas, kraj mi ne dopadata, ako, dasi ugodna za to, prazna ležita.
Kako Čedna je vas, ko v spomladi kakor nevesta praznično okinČana z raznobarvanira cvetjem hvali umnega in pridnega kmeta, kako smehljaje uklanja mu se v jeseni drevje bogato.
Dolenjskemu kmetu se Še sanja ne, kako lepe vrte imajo po sveta, enake, morebiti lepše bi lafiko tuji on imel. Kjer trta niste in žlahtna vinska kapljica zori, ondi je svet vstvarjen gotovo tudi za prav žlahtno drevje. Kolikor žlaht-nejša trta raste, toliko boljši je tudi sad memo onih krajev, kjer trta ne rodi in ne rasto; kajti gorkota je velika dobrota.
Na Gorenjskem se zelo pečajo s sadjerejo, ker vinogradov nimajo, v dobrih letinah nekteri po 200 do 300 gld. za sa Ije skupijo, da, ceM od 800 do 1000 gld. Ako ktero leto sadja ni, dobijo pa za požlahtnjona drevesca lepe krajcarje. Dolenjca po mojih mislih, kiere so vsaj
Podlistek.
Kako jiraber je bil Andrej Eberhard Ravbar.
slavni Valvazor v svojih knjigah, ki ao za naš^ Kranjsko zgodovino velike cene in neprecenljiva vrednosti, razne in prav mikavne reči pri-povedujl Mož je Žrtoval za to svoje velikansko delo svtfe premoŽenje in ves svoj veliki trud. Za spomin fe svetu, precej nehvaležnemu, zapustil to svojebbsimo delo, ki ga bolj slavi, kakor še tak dragcUn, kamenit spominek. Casttakemu možu in večen feu spomin! —
Za aremen naj tudi bralci „Dolenj. Novic" izvedo pal mikavnih dogodbic iz Valvazoija, ki je imel grščino Bogenšberg (Wagensberg), marši-
kteremu popotniku znana Še zdaj, posebno zarad strmoglavne ceste. Ako se človek od Štnartnega na Novomesto pelje o slabem vrempnu, posebno po zimi, kadar je ledeno, naj le prej kes obudi ! — To grajščino ima zdaj knez Hugo Win-dischgràtz; notri so videti raznovrstne znamenite reči, posebno lepa je knjigarnica (biblijoteka).
Za zdaj bom le dve mikavni dogodbici iz enajste kujige Valvazorja bralcem ob kratkem povedal. V tej knjigi je popis mest, trgov in gradov, med tem tudi popis gradu Kravjeka, ki ni daleř, od Zatičine, ViŠnjegore in Krke. (Zdaj mislim, je že vse v prav slabem stanu. Pis.)
V tem gradu bila je, ne vem, je li še, prostorna sobana, na ktere steni je bil narisan v naravni velikosti 8 silno doigo brado Andrej Eberbard Ravbar. (Valvazor ga ima v 11. knjigi
šteT. 14,
I
M
nekoliko opraviSene — preveč „trta moti," in Tendar bi po nekaterih vinskih krajih tjoljai most iz jabelk in tepek dobili, kakor iz nedozorelega in kislega grozdja.
Kaj pa dragi Dolenjci, ne hi bilo bolje dvojni pridelek imeti, kakor le enega, ako vam trta in vrti lepo obrodé ? Dolenjska bi veliko pridobila, ko bi bolj kakor do sedaj, skrbela za sadonosne vrte.
Upajmo, enkrat bodemo'menda vender železnico dobili, in svoje pridelke ložje v denar spravili, kakor do sedaj. Ne rečem, da Dolenjska popolnoma spi, kar se sadjereje tiče, res marsikje eo lepi sadonosniki, maraiktera hiSa, Tas, v drevji skrita, vender pa marsikje tudi hudo dremlje.
Ljudje pravijo: „Lasje les, če kruha ni vmes," to je res, pa tudi ne. Kolikokrat se v jeseni in po zimi kruh ne peče, ako je sadja obilo- — Zdravniki zeló priporočajo sadje, ker je dobra, tečna in kričistilna jed. Kako vgaja ge le otrokom 1
Morda si, dragi bralec, že videl kedaj v svojem življenji, kako so deca milo gledala na sosedov vrt, kjer je zorelo žlahtno sadje? morda celó Se sam se zmuznil skoz mejo ali skočil čez plot na sosedov vrt, da bi pokusil, kak „okus" imajo njegova jahelka, hruške, Češplje itd., morda âe hlače ali srajco si raztrgal pri tem osodepolnem delu, ko je sosed zarantaČil nad teboj.
Hej, kajon — kaj delaš? Otroka za par jabolk vsaj „dve angleški milji" daleč pripelješ? Kaj ni to pravi dokaz, kako priljubljeno in dobrodejno mu je sadje? Le glej, ko bi povsod in pri vsaki hiši, ako le kako ped zemlje imajo, zasadili nekoliko sadnega drevja, bilo bi manj otročjega greha. Le pomisli, dragi prijatelj, kako prav bi ti prišlo, ko bi še kak goldinarček za
sadje dobil, postavim 5, 20, 100 gld. in rešil bi se nenasitljivega davkarja in bi ti morda še kaj za drage domače potrebe ostalo.
Dklj« prihodnjih.
Dolenjsko vino in njegovo pridelovanje.
Vinoreja po Dolenjskem mora biti že celtf stara. Morebiti je bil začetek z vinogradi stoijen že pred Kristovim rojstvom. Za gotovo se pa sme trditi, da je rimski cesar Prob, ki je živel okoU 300 let po Krist, rojstvu, ukazal ljudstvu v naših krajih, pridno se prijeti pridelovanja žlahtne kapljice, Id je temu cesarja menda prav po volji bila. V starih časih, okoli L 1000 po Kr. so imeli vinograde menda celo v nekaterih krajih po Gorenjskem. Veliko vina je na Kranjskem bilo okoli 1. 1500. Takrat je bilo v deželnem zboru prepovedano sodnijskim uradnikom jemati darov, vendar divjačine, rib in vina jemati jim ni bilo prepovedano. To dokazuje, da je ljudstvo tega blaga v izobilji imelo. Vino vipavsko, tržaško in ljutomersko (na Štajerskem) je že v starih časih veliko veljalo, pa tudi dolenjsko, tako imenovano marvino (mislim, da vino v kostanjeviškem okraji je imelo največ to ime) se je zeld čislalo. L. 1575 se je v kranjskem deželnem zboru določila cena raznim kranjskim vinom. Stari bokal najboljšega vipavca je veljal 7 kr. L. 1595 je moralo biti kaj veliko vina, ko je bilo po deželi splošno pijančevanje. Tako je namreč tožil vladni zastopnik v kranjskem deželnem zboru, češ, da ljudstvo cele noči pije, vino in žganje, da niti nedelj in praznikov ne spoštuje. Ce je vse to res, kakor smo brali v nemškem časopisa te dni, potem so morali biti takrat „zlati časi".
Dan danes pa se začenjajo za dolenjske vi-norejce sitnejŠi časi. Nove skrbi so nam pred duri prišle. Pred vsem nam trtna uš preti. Veliko

Stran 630—631 narisanega; kdor ima to knjigo, naj ga le pogleda, samo vstraši naj se ga ne !)
On (Ravbar) imel je ae drugje graščine in bil je dvomi vojni svetovalec cesaija Maksimilijana II. Cesarju je služil že od mlađih nog, ž njim tudi večkrat v vojsko šel in zarad hrabrosti in junaštva cesarju silno priljubljen bil; pozneje dobil je bil celo še cesarjevo hČer za ženo.
Ta junak in vitez bil je visok tri vatle in brado imel do tal, da tako dolgo celo, da mn se je nazaj vihala. Tega moža je vse občudovalo ; kako bi ga tudi ne bilo! kajti močan je bil tako, da je navadno konjsko pođkvo kar prelomil kakor kak „kifelc." Ravbar pa je na svojo moČ in krasno brado tudi silno ponosen bil. Kadar je bil k cesaiju poklican, prišel je večidel peš in brada vihrala mu je na dve strani kakor kaka Čez sredo
prerezana zastava, ko jo sapa maje; koratal je prav možko med množico radovednega in zijakatega ljudstva.	I
Naj dragim bralcem „Dol. Novic" povm dve mikavni dogodbici iz njegovega življenja, Iftkor ji ■ Valvazor zapisani ima.	j
Prva je ta-le: Ravbar poskuša svjo moč z nekim krščenim judom.
Na dvoru nadvojvode Karola žive je nek krščen jud, ki je bil po osebi in moči pBvi velikan Golijat, To je Karol dobro vedel poznal pa je tudi moČ junaka Andreja Ravbarj. Prav mikalo ga je poskusiti in zvedeti hrarost teh dveh nenavadnih moŽ, in kaj si nadvc^oda Karol izmisli ?
CDalje prihodnjifi )
esil âe
il je I îtega
It
dve í or ji
moč
nek veli-znal ?rav teh Ka-
britkih resnic nam povedo strokovnjaki v kmetijstvu in vinoreji. Če tudi vsega ne zadenejo, nekaj imajo vendar prav.
Navadna — ali vender imenitna reèl
„Dolenjske Novice" hočejo priproste ljudi podučevati. V tej reči bodo pač imele še posla dovolj ; — koliko je reČi, ktere bi bilo treba ljudem razjasniti; kohko jih je, ktere bi jim bilo treba priporočiti! — Nekaj smo pač vŽe povedali — vsega naenkrat" ne moremo! — Danes pa si hočemo izbrati reč, ki bo kterim smešna, drugim neumna^ vender pa je v resnici jako potrebna. Kaj vender tacega? Počakaj malo, kmalo ti povem.
Sramožljivosti nekdaj ni bilo; ni je bilo treba pred grehom Adamovim, ker človek je bil nedolžen, popolnoma po volji božjej. Duša je vbogala Boga, telo vbogalo dušo. To je bilo prav. Ali človek je storil greh; uprl so zoper Boga; telo pa ae je uprlo zoper dušo. Ker pa človek vender le Še sluti, ve, da je to napačno, zato ee pokaže sramožljivost, kedar koli počne kaj, kar je po naših mislih — sramotno! — In hvala Bogu, da uam je Bog pustil še to varhinjo — kamo bi sicer zašel on — nagnjen T hudo!
J, . Olovek je po telesu živali enak ; zato ima živalske potrebe. Med njimi je tudi ta, da mu je treba odstraniti iz telesa ostanke jedi, kterih telo ne more zase porabiti. Pa tudi to, kakor ve vsakdo, je nekako sramotno : kdo se paČ ne skrije, kadar pride taka potreba? Kdo bi si upal kaj tacega početi očitno?
To je vzrok, da so si omikani ljudje napravili posebne kraje, kjer opravljajo to sramotno telesno potrebo. In prav imajo, ker je res potrebno! — Ali preljubi, pri nas na Dolenjskem vender ni povsod tako. Skušal sem sam. Bil sem v nekej fari na Dolenjskem, ki ima okoli dve tisoč ljudi — ali tacih krajev, stranišč, alt kakor jim vže hočete reČi, je bilo jako malo. Je vas v tistem kraju, ki ima 46 hiš, na bregu polovico, polovico v dolini — pa v celej vasi sta bili samo dve stranišči! Samega me je prijela telesna potreba. Kolika sitnost! Sram me je bilo, ker nisem mogel dobiti pripravnega kraja!
Glejte, ljubi moji Dolenjci, kolika sitnost, glejte, kolika nerodnost ! Ljudje, ki so kaj skusili, ae kaj učili, ee zgledujejo — in zabavljajo. To ni lepo za vas! — To je tudi sramotno! Ako se morejo vaši otroci potikati po vseh krajih, kedar jim je taka telesna potreba, je to pač sitno; pa ne samo sitno, tudi grdo je, še več pa nesramno! Ako pa otrok zgabi sramožljivost, bode zmirom nesramen. Nesramen človek pa je
zmožen za vse hudo; sramožljivost zgubljena — čednost zgubljena! O ko bi vi vedeli, koliko hudega se zgodi samo zato !
Vem, da je sitno o tem govoriti; ali potrebno je, zato ne morem molčati. Napravi si toraj stranišče, ako ga še nimaš pri hiši ! Stane te malo ; koristilo ti bode veliko. Povedal ti bom v drugič, o tem še druge vzroke. Le poslušaj me !
(Konec prihodnjič.)
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Izvrstni državni poslanec Hohenviřart, ki je bil izvoljen v Ljubljani, pa tudi od gorenjsidh kmetov, se je odpovedal gorenjskej volitvi. Zato bodo sedaj Gorenjci volili novega državnega poslanca.
Po državnih zakonih ima Slovenlčitia pri vseh uradih z druztmi jeziki vred enake pravice. Ali to ne gre v glavo zlasti nekterim uradnikom pri pošti na Štajerskem in pa v Trstu. Eni jo hočejo spodriniti z nemščino, drugi pa z lasčino. Ali Slovenci, potegujmo se za svoje pravice, dati se nam morajo.
5. t. m. je bil praznik naših slovanskih aposteljnov sv. Cirila in Metoda. Obhajali go ga vsi Slovani jako slovesno. Tudi mi Slovenci sploh nismo zaostali. V nekterih krajih, kakor v Krškem, v Šiški pri Ljubljani, v Gornjem gradu na Štajerskem in po mnozib druzih krajih so se napravile njim v čast res prekrasne slavnosti. Na Velehrad tam pa, kjer počiva sv. Metod, je prišlo 40 do 45 tisoč ljudi. Prišlo bi jih bilo paČ Še enkrat toliko, ako si ne bi biU nekteri sovražniki Slovanov izmislili ter po svetu raztrobili, da so okoli Velehrada nalezljive bolezni. Dosegli so to-hko, da se je prepovedalo tjekaj skupno potovanje, akoravno tamošnji župnik in dekan Vykidal trdi, da je vse zdravo. Mi Slovenci nameravamo na ta veličastni kraj potovati 10. avgusta. Upamo, da se bode dotle resnica izkazala ter se nam skupno potovanje dovolilo. Slovenci, kdor le more, na noge! — skupaj na božjo pot na Velehrad!
Liberalni Nemci bi pri nas kaj radi gospodovali, toda v državnem zboru nimajo večine. Zato bi pa radi Avstrijo razkosali. To je Poljakom v Galiciji bi radi dali posebne pravice, ravno tako tudi Bukovini in Dalmaciji. Tako bi ođpalo čez 80 poslancev; potlej, si mislijo, bi pa uže pohni-stali nas druge Slovane. Ali naši poslanci bodo uže skrbeh, da se jim ta želja ne bode izpolnila.
Kaj je novega po širokem svetu?
Prusi so izgnali 30.000 Kusov. Prusi so nanje grozno jezni, in prete, da bodo spodili vse
i
I ï
Nemce, ker jih je naseljenih ob meji, in teh je jako veliko.
Francozom v Tonkinu gre zopet nekoliko slabše. Domačini so jih pred kratkem napali t mesta Hue. Rea so bili sicer ti tepeni ; ali vendar vse kaže, da Francozi še ne bodo imeli precej miru.
Na Spanjskem mori grozovltna kolera. Samo od 20. maja pa do 7. julija je zbolelo za kolero 28000 ljudi, umrlo pa 12350. Kralj Alfons se je skazal pravega junaka in očeta'svojemu ljudstvu. Obiskal je najbolj okužene kraje — Aranjuez — pa si tudi s tem pridobil ljubezen svojih podložnih, kakor bi je sicer nikakor ne bil mogel.
Gospodarske stvari. Poljedeljstvo.
Spisal Dragotin Ki p SI, fnpnik.
(Dalje >
Laška, tudi krvava detelja imenovana, ima cvetje kot kri rudeče, je pri nas zelo v Časti, ker spomladi zgodaj zraste, prej kot ktera druga, tako da se že v prvi polovici velikega travna lehko kosi, da se potlej taka njiva še za koruzo ali za krompir, aH za proso, ali za ajdo tisto leto porabi. Sejala se je pa še meseca avgusta ali septembra prejšnjega leta v dobro pognojeno zemljo. £osi se namreč samo enkrat, kar tistim, ki malo klaje imajo, dobro v pomoč pride. Seje se je toliko in gosto ko druge, pa ne aamo seme, ampak celi mešički. — Grahovja in koruze za košnjo sejati, ni navadno. Da bi pri nas nekoliko klaje prihranili, imajo svoje pastiije, kteri živino vsaki dan dvakrat na pašo gonijo — v hoste. Tam se Živina zmladleta morebiti dvakrat ali trikrat do sitega najé, potlej pa nič več ne dobi, ampak semtertje tava in lačna domu hodi ; tako pasti ni le nič dobička, ampak gotova zguba in nespa-met. Tako gredó naše hoste v nič, ker živina ves mladi les objé; krave na taki paši še betvico mleka, kar ga imajo s tavanjem zgubć; tudi se na paši veliko dobrega gnoja po nemarnem zgnbi, da ga potem za njive pomanjkuje; pastirji po nepridnem dragi čas tratijo, se tako navadijo brez dela pohajati in marsikaj napačnega početi, živina pa lačna v škodo sili in vhaja.
(Daljo piihodojiS.)
Pîâe nam se:
Iz Krškega. V našem mesteci se r najnovejšem čanu marsikaj pripeti, kar je vredno, da se zapiše in natisne. julija praznujejo cerkev in ž njo vred zlasti vsi Slovani spomin slovanskih
aposteljnov, sv. Cirila in Metoda. Ta praznik je posebno letos imeniten, ko ee obhaja tisočletnica Metodove smrti, ko je in bode še potovalo t Yelegrad na Moravsko na tisoče slovanskih romarjev. Vrli Krcani so pa ta praznik doma kaj slovesno častili. Že v soboto ti je pok mo-žnarjev naznanjeval prihodnji veseli daa. V nedeljo videl si mnogo hiš okinčanih s slovenskimi trobojnicami in cesarskimi zastavami. Ob 10. uri je privrelo v vikarijatno cerkev veliko po-božaib ljudi vseh stanov. Pridijovalje 6. goifp. Vesel, župnik od av. Duha Govoril je o življenji sv. bratov in o domoljubji. Lep govor je bil kaj jedrnat in priličan. Pravi domoljub, reket je časti vredni domorodec, ljubi vladanje^ spoštuje in izpeljuje zakone, Čisla lepe domaće Šege ÍD navade ter rabi svoj domači jezik, pri nas slovenščino. — Sv. mašo so darovali preČ, g. korar in dekan Poljak iz Leskovca; peli pa so vrli kriki pevci kaj lepo mašo, kakoršno slišati menda občinstvo ni vajeoo, ne pri nas ne drugod. To vam je bilo veličastno petje!
Popoludne se je sve&anost primerno nadaljevala, Prihajali so gostje od blizu in dalefi, iz Brežic, Sevnice, Rajhenburga, Zagreba, Kostanjevice, Novega mesta i. t. d.
Iz Zagreba je prišla ondotna mestna kapela, kije svirala kaj lepe reči na šolskem trgu.ZveÔer je bil koncert na gosp. Gregorióa, krasuo okia-Čanem vrtu, kjer se je zbralo toliko slovenske gospode, da skoraj ni bilo prostora dobiti. Tu smo zopet slišali prelepo godbo in krasno pelje, ki je trajalo do polnoči. Vmes pa se je spuščal umeteljni ogenj, raketeljni. Med vsemi pesmami dopala se je najbolje dolga pesem „Kdo je mar ?" katero so peli dobro izurjeni, čez vse pridni ki^ki pevci in katero je godba spremljala. To je bilo kaj za ušesa! Tako lepe reči še nismo in ne bomo v Krškem tako hitro več slišali. Kaj pa se v pesmi pripoveduje? Pokojni slovenski pesnik Koseski razlaga v tej pesmi, da sinovi slovenskih kmetov lehko s svojim bistrim umom in veliko pridnostjo vse postanejo: trgovci, učenjaki, visoki duhovniki, imenitni vojaki itd. — Za to lepo veselico moramo se zahvaliti bralnemu društvu in gg. pevcem v Krškem. Naj jim bode najtoplejša hvala in slava!
\z Poljanic. Meseca junija je bila volitev novega župana za Poljanice. Pri prvi volitvi je bUo izvoljenih 12 odbornikov brez namestnikov in največ glasov so dobili gosp, župnik. Pri drugi volitvi je bilo jako čudno, ker se glasovi niso do-vrstili in so se morali župan in 3 svetovalci po trikrat voliti in koneČno je bil z žrebom izvoljen za Župana Jakob Heferle iz Poljanic. Za svetovalce pa so izbrani in izžrebani Janez PeČaver iz Poljanic, Jurij Griell iz Obsic in Janez Kraker iz Postenic.
Ř
.se i

14- štev.
DOLENJSKE NOVICE.
stru 113.
je
t
ih
la
j-
V li ). I-
•r »,
le ri 1
li o a ř
O Šoli bom drugokrat kaj porořal. — Poljanskemu gospodu župniku gre vsa hvala za njegov trod s šolsko mladino, za krščanski nauk, poduSevanje za sv. binno, za snažnost v cerkvi, za lepa mašna oblařiía in z eno besedo, za izvrstni red. Današnji gospod župnik so J. St. Bog jih daj še mnogo let v zdravju ohraniti.
èe ena žalostna novica se je zgodila. 5. julija šla je 40letna omožena ženska v nedeljo zjutraj okoli 6, do 7. ure na visoko čreŠnjevo drevo řrcšnje brati ; nabrala jih je dve čajni, potem pa nesrečno padla dol z drevesa, kakšnih 3 ali 4 sežnjev globoko. Padla je na kamenje, si zlomila vrat in prihitevši gospod duhovnik je niso mogli vei izpovedati; podarili so jej sveto olje in potem so jo na njen dom zanesli, kjer je po neizrečenih bolečinah dve uri potem nmrla. Za njo žalujejo mož in tri deklice. Bog ji daj večni mir. Dragi bralci, pazite se dobro, in ne puščajte ljudstvu v nedeljah in praznikih in posebno ne med sv. mašo se plaziti po drevesih.
Iz št. Janža pri Zîdanemmostu na Dolenjskem. Dne 30. junija t. 1, bil je semenj v Št. Janžu. Groveje živine, lepe in debele so domaći in sosedni živinorejci veliko prignali. Tudi drobnice je bilo. Živinska kupčija je bila živahna če tudi kupcev iz daljnih krajev ni bilo.
Prihodnji semeoj bode kvaterni torek meseca septembra t. 1. Želeti je torej, da bi živinorejci na prihodnji semenj še veé debele živine prignali in da bi tudi kupci iz daljnih krajev ta semenj obilo obiskali.
Iz Svibnjega n. julija 1885. — V ponedeljek, t. j. 6. t. m. dopoludue, vozil je v Podleševji Štajercev hlapec hlode na žago, a pomočjo jednega malega fanta, in se mn je pri tej priliki voz tako nesrečno prevrnil, da je hlapca podsè dobilo in mu zadnjo polovico glave odtrgalo, tako da so možgani na tleh ostali. Nesrečnež bil je âe mlad, priden, delaven in pošten, po imenu Martin Strniša po domače „Božjakov" iz Starega dvora doma.
Iz Prefiine. Naj se tudi mi kaj iz našega Prečinake^fl dola oglasimo, preljubljeue nam „Dolenjske Novice". — 5. t. m. obhajali smo pri nas starodavno obljubljeno procesijo na Trško goro. Pred davnim Časom so v naši dolini hoteli črvi in hrošči vse poljske pridelke uničiti Naši preddedi so se obljubili v molitev na Trško goro, kateri hrib je nam Daenjcem okoli Novega mesta najprijaznejši. Človeka přesune v srcu, ko po vinskih goricah sliši pobožno ljudstvo moliti in prepevati, a posebno prijetno je, kadar vinska trta obeta veliko pridelka kot letos. Se veličatnejše je, ako človek dospe na goro, s katere je prekrasen razgled po Doleryskej, ter
je do duše ginjen stopivši v tako zelo okinčano cerkev na Trski gori.
Že več let dohajam v to svetišče, a — vsako leto se nam pokaže kaj novega. Letos smo zapazili nov tlak, prelepi tepih pri velikem altaiji in drugo v tej prekrasni cerkvL Vidi se, da ima cerkev skrbne duhovne in cerkvene može, kateri skrbé za čast božjo in po-Tzdigo cerkve.
Dné 6. t. m. nas je toča obiskala, katera je od Lukinjskega grada privrela, a hvala Boga malo kvare včinila, na turŠČici se malo pozna.
—	Prijatelji narave nas le po malem obiščejo kljubu tema, da je dobil letos naš Lukinjski grad. restavrateija — morebiti postrežba ni na pravem mestu? — Polje pri nas letos izvrstno kaže, posebno pšenica; razun rži je poljski pridelek letos pri nas med boljše Šteti, ako nas Bog še obvaruje hude ure. — Z izdelovanjem opek si tukaj ljudstvo tudi veliko prisluži, Opekarnice za izdelovanje opek so tukaj štiri. Gospoda Šiebelna graj-Ščafea prva iz katere se je gosp. Faleksinijeva pred 38 leti, a pred 20 leti gospod Perovseka priredila. Poslednja gospod Jožeta Špelka, po domače Jeričeva pod goro niže Straže katere vse prav izvrstno opeko izdeljujejo, ia so kot jako dobro na glasu. Samo ena vas Straža si na leto pri tem izdelovanju nad 3000 gl. prisluži. Poslednja t. j. gosp. Spelkova je pa še zaradi tega pripravna za iste posestnike, ki dohajajo po Dolenjski veliki cesti skozi Beršlin po opeko, ker jim je bližje in pripravnejše, kajti dandaues dober gospodar na Čas veliko pazi, že Anglež pravi ; Čas je denar. Tukaj si prihranite dragi Dolenjci pri izvaževanji opeke tri četrti ure — cas je denar.
—	Samo to vam se priporoča, dragi Dolenjci, da ob nedeljah in praznikih ne vozarite s teŠkim vozmi po naši cesti. Dajmo Bogu kar je božjega, in cesarju kar je cesatjevega. — Drugo pot kaj v9č — Božja je pomoč!
Domaće vesti.
(Sklep Šolskega leta.) Danes seje končal pouk na novomeških učilnicah, imenoma na gimnaziji in na obeh ljudskih Šolah. Vže preje seje završil pouk v obrtni Šoli. Nataučoeje podatke o teh šolah prinesemo t prihodnjem listu. Danes samo javljamo, da je ravnatelj novomeške gimnazije, gosp. Janez Fischer, po veČ nego tridesetletnem vzpešnem delovanji na šolskem polji prosil za umirovljenje iu da bode ostavil Novomesto,. kjer je jednajst let služboval in si po svojih zaslugah pridobil simpatije meščanstva.
Njemu v čast priredil je učiteljski zbor t nedeljo 12. jul. svečano večerjo, pri kterej se j& napijalo slavljencu ia so se naglašale nje-


m

ii
ti,- ■■■ ®
il
Si
S: vj'
gove zasluge; dijaki pa so T torek 14. jol. napravili svojemu odhajajočemu vodii podoknico.
Njegova glavna zasluga je preosnova podpornega druStva za siromaSne dijake. Po svojem prizadevanji posrečilo mu se je nabrati v teku jednega desetle^a toliko prineakov, da je glavnica na 3250 gl. narasla, revnim dijakom pa se je razdelilo za 2975 gl. obleke, za 948 gl. knjig in šolskih potrebščin, za stanovanje in hrano pa se je pla-èalo 1795 gold. Mnogo pa je tudi iz svojega žepa pridodaL
Draga zasluga njegova je, da je oživela in ee razcvela obrtniška in trgovska šola. V priznanje njegovega blagonosnega truda na tem polji izrekel mu je odbor obrtnilko-trgovske šole 6vojo zahvalo, učenci trgovskega oddelka pa so rnu v torek 7. jul. podali le-tó krasno izdelano zahvalnico :
Visokoroduemu gospodu Ivanu Fischerju, C. k. gimn. vodji v Novemmestu. — Učenci trgovskega tečaja javne obrtniške napredovalnice v Ru-dolfoTem si usojajo Vaš. blag. za neprenehani in težki trud okoli njihove izobrazbe v različnih strokah, posebno pa v praktičnem knjigovodstvu najtoplejšo in globoko čutjeno zahvalo izreči in V. blagorodje zagotavljati vednega spomina.
Vsemogočni naj zdušnemu učitelju in ne-utrtidnemu dobrotniku šolske mladine da mnogo let v najlepšem zdravji mir uživati in svest, da je bil mladini zaslužen prijatelj, naj mu sladí starost.
VRudolfovem 7. julija 1885.
Temu izrazu zahvalnosti pridružujemo se tndi mi ter mu kličemo srčni: „Ňa mnoga leta!"
(Na novomeškem gimnaziji) vršili 8o 8e zrelostni ustni izpiti dné 27. junija. K izpitu se je oglasilo 7 osmošolcev, a trije ao odstopili, Štiije delali, trije napravili in sicer med njimi eden z odliko, eden pa je propal za eno leto.
(Presvitli cesar) podaril je Črnome-Ijskim gaailcem 80 goldinarjev podpore iz lastnega premoženja.
(Imenovanje.) Sodnijaki pristav v Kostanjevici gosp. I^an Nedog premeščen je v Ljubljano in na njegovo mesto pride kot pristav goBp. Henrik Frankovič, dozdanji av-skultant v Krškem.
(S 1 u ž h a učitelja) v Št, Jerneji z letno plačo 400 gold, je razpisana.
(Pisarja) išče c. kr. okrajna sodnija v Kostaijevid za mesečno plačno 27 gld.
(Utopil) se je 6. t. m. poleg mestnega mlina v Novem mestu Šestletni deček tukajšnjega privatnega uradnika g. Prijatlja. Po otroiji navadi je rad pri vodi stikaval in ribe lovil. NaŠli so ga še le drogi dan. — Ubožec imel je jako skrbne stariše, in Še se je nesreča zgodila, torej nikdar ne moremo dosti priporočati: Pazite na otroke,
(Na Težki v o d i) bi se hila 13. t. m. kmalu velika nesreča zgodila. Fantiček pri štirih letih napravil je z užigalicami ogenj na svinjaku tik hiše, kteri se je tudi vnel. Sosedje, ki so na bližnjih njivah delali, zagledali so to se pravi čas, prihiteli skup in raztrgali v3S svinjak in tako ogenj udušili. — Vsa vas, 21 hiš, bila je v največi nevarnosti. Hvala Bogu, da se je tako srečno izšlo. StariŠi, pazite na otroke !
(V Toplicah) pri Novem mestu zbralo se je do konca junija 526 ljudi, ki so prisil zdravja, iskat,
(Življenje t r a p i s t o v.) Posebna vrst francoskih trapistov, t. j. menihov se je naselila v Rajhenburgu (na gradu) in v mirenski fari, v gradu g. dr, "Wuriîbacha (Land-spreis). Življenje teh minihov je kaj čudno, ostro in trdo. Po noči vstajajo še ob polnuči, eni uri ali zadnji čas ob dveh, da gredo mnlit. Jedđ prav malo, in večinoma le zelenjavo, kuhano in osoljeno, pa ne zabdjeno. Meso in ribe smejo le bolniki jesti. Spijo na trdih slamnicah, oblečeni, za zglavje imajo tudi le slamnice. Spijo vai v skupni spalnici. Sadje in kruh tudi za-vživajo ter mleko. Toda v postu io adventu jim je tudi mleko prepovedano. Menihi in bratje morajo pridno delati, menihi po kake 4 ure na dan, bratje po 12 ur. Veliko časa porabijo za molitev in Čitanje pobožnih knjig. Kdor se ne ravna po samostanskih pravilih, obtožiti se mora sam. Govoriti pa med sebuj ne smejo; le s prednikom je to dovoljeno. Sicer si pa dajó znamenja, da se eporazumó. Tiiko življenje imajo v Rajhenburgu ob Savi na kranjsko-štajerski meji.
(Okrajna posojilnicavKrskem) ima seje načelstva in uradne dneve ob torkih. Takrat se sprejemajo novi udje in dovoljujejo posojila.
(Starišem invaruhom gluhonemih in slepih otrok.) Cea, kr. deželna vlada za Kranjsko razpisuje eno mesto gn^finje Stuben-bergove in dve mesti Franca Holdheima ustanove za gluhoneme v c. kr. deželni odjiojilniri v Lincu. Sprejemajo se otroci od 7. do 12. leta starosti. StariŠi ali njihovi namestniki, ki hočejo za svoje otroke ali varovance prositi za sprejem, naj prošnje, kterira treba priložili krstne liste, spriČalo o stavljenih ko^áh, ubožne liste in po farnem uradu podpisana ter po c. kr, okrajnem zdravniku potrjena zdravniška spričala o otrokovi izobražljivosti in njegovem ziJravju, izročé pri dotiČnem c. kr. okrajnem glavarstvu, v Ljubljani pri mestnem magistratu do 25. julija t. 1. Enako je razpiaauih veČ meat barona Karola Flodniga ustanove za slepe v odgojiliiici v Lincu, — Sprejemajo se otroci tudi v surosti

14. šte7.
DOLENJSKE NOVICE.
fitrftD 115.
. m.
nrih aku Í so âe íjflk bila Î j»
ralo ivji
vrat ise-jski iis).
íd
uri edó > in lejo hlepijo
za-jitn atje 1 na za 06 lora •ed-
lajo leji.
ima i h. ejo
od 7. do 12. leta. Starili ali njih namestniki, bi hoèejo za svoje otroke ali varovance prositi, Oiorajo prošnje, kterim naj priložijo krstni liet, spričevalo o stavljenih kozáh in nbožni liât, potem zdravnikovo spričevalo o otrokovem zdravji in o njegovi izobražljivosti, po dotiČnem okrajnem glavarstvu, v Ljubljani pa po mestnem magistratu do 25. julija 1.1. podati c. kr. deželni vladi.
(T o 6 a.) Konec junija vsula se je huda toÈa v okolici Besnice pri Litiji pa v okolici Javorja. Žito je vse potolSeno, morali je bodo kar pokositi. Toča razbila je tudi sadje z dreves. Škoda je velika.
(Umor pri Podsusedu.) Dné 6. junija ubili 80 neznani lopovi Jakoba Mirta, kmeta iz Struž, občine kràke. Po dovršenem umoru položili so truplo na železniški tir, da bi éla železnica čezenj, kar se je tudi zgodilo. Menili so lopovi tako sledove zločina zakriti. Kazbojnikov še DÍSO našli.
(Kugamed raki) v naših vodah se vedno bolj širi. Y Krki in njenih pritokih in v Ižici bo raki Že popolnem izmrli. Tudi v Son, ktera je dejala vlansko leto Še lepe rake, so zdaj že tudi vai poginili. Ker kuga neČe odnehati, bilo bi najbolje, da se nekej let v te vode ne za-plojujejo več raki, dokler ni gotovo, da so odstranjeni VBÍ ostanki okuženih rakov,
(Konjerejcem!) Na Kranjskem se bode za leto 1885 vršila delitev državnih premij v c. kr. cekinih in srebernih svetinjah, kakor tudi delitev priznanakih diplom a^J za kobile z žre-belom, IJ za mlado, to je 3- do 4letne kobile, ej za Ir in 2letue žrebice v peterih konkurznih postajah, in sicer ; v Ribnici za politični okraj : Kučevje dné 1. septembra t. L — V St. Jarněji za politične okraje: Krško, Rudolfovo in Črnomelj dne 3. septembra. V vsaki konkurzní postaji se začne delitev premij v imenovanih dnevih ob 9. uri dopoludné. Natančnejše uredbe o premijiranji si vsakdo lahko ogleda pri svojem županstvu ali okrajnem glavarstvu.
(Strela ubila.) Jz krškega okraja se poroča: Dné 27. junija nabirala je med 6 in 7. uro zvečer sedemintridesetletna Ana poršel iz Eoršta, občina Cerkljé, črešnje na nekem drevesu. Med tem pridrví nevihta, strela udari T črešojo in zadene tudi njo, tako da je bila takoj mrtva.
(S črešnje padel.) Iz novomeškega okraja .se poroča: Doé 23. junija padel je udovec Josip Muhič iz Pristave kakih pet metrov visoko s čreŠnje, in sicer tako nesrečno na glavo, da je takoj obležal mrtev. Ponesrečeni zapustil je dvoje nepreskrbljenih otrok.
(Strela.) Dné 21. junija udarila je strela namreč skozi odprta vrata v hlev posestnika
Ivana Bukovca v Malem Korenu (novo-meSki okraj) ter ubila vso živino^ kar je je bilo T hlevu, namreč dva vola, dve kravi in dve junici. Škoda ceni se na 603 gold.
(Obesil) se je kmet Lužar v Stari vasi pri Št. Jarněji. Pravijo, da ga je vest pekla, ker menijo, da je po krivem prisegel.
(V Gadovi peči in v fari sv. Križa pri Kostanjevici) je 6. t. m. toČa vse pobila. Škode je kaj veliko v vinogradih in q& polji, posebno g. Gregoriča v Krškem. ToČa je bila velika tudi v Soteski pri Toplicah 3». junija.
Smešntce.
Zakaj te pa ofte vedno tepejo ?
Zato, ker eo močnejši od mene.
Pred aebradatim sodnikom imel je od^ovarjsti potepuh s črao brado. Sodnik pogleda t akte, se obrne do potepuha in pravi: „Po vsem tem je razvidno, da je vaša vest prav tako črna, kakor vaia brada!" „Ca vi veat sodite po bradi," odgovori po-tepab, „tedaj vi prav niô vesti nimate."
Dober izg-ovor.
Mož: „Kdo pa je vžezopet celo ateklenicso vin» izpil?" Žena: „Jaz, ker ne trpim vina v hiši, da ae vendar enkrat nesrečnemu pijaaáevanjo odvadiš I"
Sodnik vprala pričo: „Ali ste imeli vže kedaj opravke sè sodišScm?" ^Žalibog," odgovori priča. ,Kaj pa ste bili zakrivili?" „Nič, bil sem porotnik."
Sejmi na Dolefijskem.
19. julija v Vinici; — torek po av. Marjeti v Metliki; — sv. Magdaleni dan v Hi n j ah; — 24. jul. v Veliki Loki; — sv, Jakoba daa vKočevji; — v pondeljek po sv. Jakobu v Kostanjevici in ámartnem pri Litiji; — sredo po sv. Jakobn v Dobrničah; — sv. Ane dan v Leskovou, Višnji gori; — 27. julija v Toplicah.
Loterijske srečke. Trst 4. julija	69 53 16 23 19
Gradec ll. julija
37 49 5 67 35
Zahvala!
živo ginjeni po številnih dokazih toliko presrénega sočutja o nepričakovane) in prebritkej izgubi uasega ljubljenega sinka

izrekamo vsem, posebno pa preblage) predarež-Ijivej gogpej Mariji Zure za prekrasni venec in g. nosilcem našo najiskrenejšo zahvalo.
Rndolfovo dne 8. julija 1885.
[50]	Žalujoča obitelj Prijatelja.
116. stran
DOLENJSKE NOVICE.
1
IH'
'P'
• 'i:

á ti
ř
Zvon.
št. VII. prinaša te spise:
1. flnrizd: ČaE« naimernoBti, PoTsat t renih. 'i. PIlTita: Spomin in îelja. Pesem.
3.	>r. Fr. Detila: Vélîki jrof. Zgodoràiski romaii. (Dalje),
4.	J. Triifia: Bajke in poTsati o Gorjancih. 22, Pod hmâko. &. L Pod^nilltva : Olasbena Tzgoja v Blovencitl. fDalje,)
6.	Im IrtotM: 81*Tni aiQTonoL II. Peter Pavel Glarar.
7.	J. Stritar: Pogorori. T.
8.	STfljniir: Drotne pesmi. 3. 4. 6. 6.
e, řr, Utw: VodníkoTÍ Peami .Fremagti* in j,mirot god"-10 JíltlHi Kennik: Agitator. KomBn, (Dalje).
11.	J. Šuman: Odgovor na StrekatjeTo kritiko moje Elnmice.
12.	SnjižoTna poroSila; IT, 8. Rntár: PolitiEna in kultoma
ígodoTÍna štajerskih Slo ven cer. 19; Sloveoiiki glsanik: Poziv alovenekim pinsteljei». — Nove knjige «loTénake, — „FQhrer dnrth Krain tmd die LsndeshHBptstadt Laibach.* — »Tiuber Primus nnd die Reformation in Krajn." — ,Archiv far slavinche Philologie." — Književnost hrvaika, — Popravek. 14. JaiJio laiaB: èah.	[9-7]
„LJUBLJANSKI ZVON" tzha]a v mesečnih, po 4 tiskovne pele velike osmerke abseintb zvezklb ter atojl za pot leia 2 Bld. 30 kr., la četrt leta I pld >5 kr.
n
m (
Staro, vsacemu dobro znano gostilno V Rudolfovem, ležećo na prijainim kraji ter ob-Bezajočo dve jedra tik druge Btoječi hiši, dobro zidani, s proetorninoi Bobami za gostilno, z lepim vrtont, z romantifDim razgledom, z amerikansko ledenico, z obzidanim in s lipami ob-danim kegljiščem, tudi z dvtma lepima sobama za prenočišče tujcev, namerava podpisana iz proste roke zaradi bolehnosti prodati. Pogoji zvedó se natančuejBÍ pri lastnici ustno ali ptemeno. Čas za kupee je odločen do i. septembra 1885.
[48-i
Rozaltja Bruner,
lastnica.
ffliiesle kaieee,
lepo obdelane in kovane ima na prod^ ftó-s] Franc Žafran, v Gotni vasi št. 18,
Posestvo m prodaj.
Poseatyo na malem Kala hiá. št. 2, fara MimapeĚ, okraj. glav. Rudolfovo. Zidana hiša, novi skedenj, kašča, zidani hlev in IHrinovi svinjaki, zemljišča, njive, travnike, hoste ali gojzde i. t. d. se proda iz prostih rok. Natanko se izve pri lastnici
H1-2]	Urši Stupar.
Mali Kal.
Bmwmm wmméllmm
(Rohwaseline) je
IB
a za
sue

Odgovorni nrednik, ixdajate^ in laloiaik J, Kriyee.
To stalno, nespremenljivo, tekoče mazilo je temne barve in ae ne nahaja v njem nobena rastlinska ali živalska maščoba ter tudi ne postane nikdar žaltovo.
Sirova vazelína
usnja, ker najtrdeje nsnje takoj mehko in volno stori ter se po vsema usnji enako razleze in ga obvaruje, da ne strohni in se ne usuši.
Rabi pa se to mazilo za obuvala, da postanejo mehka în da jih voda ne premoči; posebno za lovske Èevlje ; za mazanje jermenov, komatov, usnja pri vozeh in kočijah.
Opomniti je treba, da se nahaja na starem usnjt-mnogo ostankov živalske ali rastlinske maščobe, treba je toraj usnje že od začetka dobro mazati ; ko se pa te masti napije, zadostuje potem, da se ie nekoliko namaže.
Neobhodno potrebno je to mazilo za vsakega, kteri ima konje, ker je najboljše za mazanje
^^ konjskih kopit, ^^
Vpeljano je to mazilo že za konjska kopita tudi v C. k. vojski po naročilu vis. c. k. ministerstva avstr. z nk. št. 2030. Da je to mazilo za konjska kopita v resnici izvrstno, to pričajo tudi mnoga pohvalna pisma prvih živinozdravnikov. Ta sirova vazelína namreč v konjsko in sploh v vsako živalsko kopito ali rog hitro vleae, ter ga obvaruje, da se ne cep in se ga nobena bolezen ne prime.
Rabi pa se tudi za mazanje leàaja prt goveji živini, mašin in brizgalnic, ter tudi za mazanje železa, da ne zarujevi.
Sirovo vazelino
pa prodaja v Novem mestu aamo podpisani ter velja v močnih, plehuatih škatljieah 10 kr. (80 gr. težka), 35 kr. (četit Kg.), 50 kr. (pol Kg.) in 75 kr. (1 Kg^ Brez Škatelj pa se dobiva po 65 kr. Kg,
Vsim tistim pa, kteri želé to mast prodajati, dajem jo veliko cenejše.
v svoje) zalogi imam tudi najnovejše vrste cilindre za lampe, tako imenovane
Kugelcilindre.
Odlikujejo se od prejšnjih v tem, da le malo kteri poči in veliko svitleje eveti.	[20—4]
FRANC RUS, trgovec
y Novem mestti v Bučarjevi hiši št. 84.
Kovomeito. — Kktisnil J. Kr«jeo.
Ji