Sokol mi je vzel otroka. Znate-li oceniti bolestni krik matere, ki so ji oči zalite s solzami bridke boli in se ji bere z ust strašen vzdih: Nekdo mi je vzel dete! Ta strašen dogodek sem doživel pred kratkim na vlaku blizu Prage. Videl sem popolnoma objokano ženo. Vprašal sem jo, kaj se ji je zgodilo, da je tako žalostna. Oči so se ji zarosile, na obrazu sem videl znake bolestnih krčev, iz njenih ust pa je pri- vrel vzdih, ki ga more izgovoriti edino ljubeča mati: Sokol mi je vzel otroka! Ko se je nekoliko umirilar mi je stvar objasnila. V njeni va&i obstoji že 17 let Sokol. Ker ni bilo« nobenega drugega društva, je vpisala vse svoje otroke v »Sokola«, kakor večina ostalih družin. Njena dva sinova sta hodila pred vojsko v sokolski uniiormi pet na cerjtveni kor. Po vojski, ki ji je vzela moža, je izdalo vodstvo »Sokola« ostro prepoved svojina članom, da bi peli v cerkvi. Telovadni nastopi in vaje so se vršili ravno med nedeljsko službo božjo. Ko se je tudi v njeni vasi leta 1921 začela širiti čehoslovaška narodna cerkev, se je vršila njihova krivoverska služba božja v sokolski telovadnici. Tedaj je zabranila svojim trem mlajšim otrokom, da bi še dalje ostali v »Sokolu«. Najstarejši sin pa je ni hotel ubogati. Ko je v zadnjem času začel Sokol na Češkem delati z vsemi silami na to, da njegovi člani izstopijo iz katoliške Cerlcve, je postal žrtev tudi njen sin. Nobeno njeno dete ni utonilo v mladosti v reki Lužnici, ki teče poleg njene hiše, a sedaj v zrelih letih ji je utonil sin v »Sokolu«. Vse njene prošnje in solze niso nič pomagale. Zapustil je celo pridno nevesto z lepim posestvom, ker ni hotela izstopiti iz katoliške Cerkve. Pred nekaj dnevi je pobegnil z nekim odpadlim dekletom v Prago v službo. Tam se misli civilno poročiti. Mati hoče poskušati še enkrat. S svojim stricem, ki je či&Ian krojač v Pragi, bo padla pred svojega siua na kolena in ga prosila, naj ne pljuva na to, kar je njej najsvetejše in naj se zopet vrne v katoliško Cerkev. Mnogo je na ^eškem rodbin, ki jim je Sokol zapeljal v zadnjem času sina, hčer, očeta ali celo mater k odpadu od katoliške Cerkve. V marsikateri družini je samo zavoljo tega uničen domači mir. Čeha Fiigner in Tyrš sta ustanovitelja sokolstva. Čehi so še vedno duševni voditelji sokolstva. Ob priliki vsesokolskega izleta leta 1926 v Pragi liočejo češki Sokoli navezati ožje stike zlasti z jugoslovanskimi Sokoli. Posebno hočejo pridobiti vodstvo jugoslovanskega sokolstva zato, da bi se tudi v jugoslovanskih sokolskih vrstah delalo za izstopšz katoliške Cerkve. Starši, ki vsaj malo katoliško čutijo, za to ne morejo pustiti svojih otrok v »Sokola«!