XVI. letnik. V Gorici, 20. februvarja 1908. 8. številka. ovensKo ir«) doiti l«h*i« vi»kietriek ob 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. NefnuikoTuia pisma se ne sprejemajo. Gena lista tnala sa eelo leto A krone, sa pol leta 1 kroni. Za manj premotne sa celo leto B krone, sa pol leta K 1'60. Za HomCijo je cena Usta 6 K, sa druge telele izven Avstrije S K. ttokopise sprejemi JtflaiQe radunijo po pellt vrstah in sicer: ie se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. VeiSkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna Tinkama** (odgov. L. Lukežičj v Gorici. Pozor! Kedaj in kako bomo volili? Da ne bo zmešnjav, bodi povedano sledeče: V splošni volivni skupini, ki voli dne 2. marca, ima volivno pravico vsak '2 1 let stari avstrijski državljan, ki prebiva eno leto v istem kraju. Ta dan naj zapiše vsak na svojo glasovnico vse 1<*-I<‘ tri kandidate: Dr. Anton Brecelj, zdravnik v Gorici. ložef Fon, državni poslanec v Gorici. Dr. Franc Pavletič, odvetnik v Gorici. V kmečkih občinah, ki volijo dne !. marca, volijo \.,i oni kllicčlii psestniki, ki imajo pri občinskih volitvah volivno pravico v 1. in 2. razredu. Kandidatje ..Slovenske Ljudske Stranke" v tej skupini so: a) za tolminsko g 1 a v a r s t v o : Dr. Anton Gregorčič, državni poslanoc v Gorici. Anton Kosmač, župan v Cerknem. b) za gor iško glavarstvo: Ivan Berbuč, dež. odbornik v Gorici. Anton Klančič, župan v PoJgori. Miha Zega, posostnik v Kanalu. Velevažno pri tem pa je to-le: Iz kmečkih občin, ki volijo dne 4. marca, so 1 z vzete sledeče občine: Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal, Ajdovščina. Sv. Križ, Komen, Sežana in Nabrežina. Te občine volijo v skupini trgov, ki voli dne (*>. marca. Vsak posestnik teh občin, bodisi da je tržan, bodisi, da je kmečki posestnik, voli v tej skupini. Volivno pravico v tej skupini ima vsakdo, ki voli v 1. ali 2. razredu pri občinskih volitvah. Iz tretjega razreda pa imajo volivno pravico oni, ki plačujejo iiiijmaiij 20 kron čistega davka. Bovški tržani z drugimi so se že dogovorili za kandidata. Svoje somišljenike prosimo, naj se jim pridružijo, in naj zapišejo na glasovnico ime kandidata tako: Leopold Jonko, veleposestnik v Bovcu Tako smo te stvari razjasnili, kolikor je bilo mogoče, ('e je kdo še v kakem dvomu, naj se oglasi! Za gospodarsko povzdigo Primorske. Kje je bil Štrekelj? Dne 17. t. m. se je vršilo v finančnem ministerstvu velevažno posvetovanje, kako gospodarsko dvigniti G o-riško in Istro. Pri tem posvetovanju so bili navzoči zastopniki tržaškega namestništva, poročevalci ministerstva, zastopniki dež. odbora, med njimi g. prof. B e r b u č t e r vsi državni poslanci iz Goriške, razun Alojzija Štreklja. Pri tem važnem posvetovanju, pri katerem so se razpravljale za našo deželo tako važne gospodarske stvari, pri tem posvetovanju ni bilo zastopnika goriških slovenskih liberal cev in a g r a r c e v, Alojzija Štreklja. Kakor smo že enkrat pisali, opozarjamo še enkrat naše občine, naj nemudoma naznanijo svoje potrebe našim poslancem, gg. dr. Gregorčiču ali F o n u, bodisi neposredno, ali pa potom Kmečkih zvez. Tihotapci. Tihotapci ia ne agrarci naj se imenujejo naši nasprotniki. Ne npajo si vefi javno nastopati, ker se prehitro izve, kaj govore. In če pride njihovo govorjenje v javnost, se volivci po naših listih lahko ponče, kake neresnice trosijo ti tihotapci. Zato delujejo skrito, po tihem, kakor pravi tihotapci, da bi mi mislili, da nič ne delajo in pa da na tihem ložje lažejo. Volivci I Ali ste že kedaj slišali Mermoljo? Ali je že kedaj povedal, kaj je kmeta potreba? Ali je že kedaj razvil načrt, kako kmeta pomagati? Nasprotno vedno samo zabavlja in devlje v nič vse, kar so naredili drog'. Kaj se vam zdi, volivci, koliko je vredna beseda človeka, ki le zabavlja zoper droge, pa ne ve po vedati sam nič boljšega? T k človek ne bo nikdar kaj prda naredil 1 Zato proč b tihotapci, ki skrivaj vtihotapljajo med ljudstvo laž, obrekovanje in nov prepiri Somišljeniki pa na delo za Slovensko Ljudsko Stranko I S. K. S. Z. O stanovih v srednjem veku je zadnji torek lepo poljudno, po domače govoril g. dr. Capuder. Prihodnji in naslednji torek ne bo predavanj. Politični pregled. Državni zbor. Parlament začne najbrž svoje zasedanje 17. marca. Perzijski šah umorjen ? V petek je bila na Danaja razširjena vest, da to umorili perzijskega šaha. Na poslaništvih na Danaju in r Berolinn ne vedo ničesar o tem. Srbski kralj Peter odstopi? Mladoradikalni listi javljajo, da na- merava kralj Peter po nastopnih obiskih na Dunaju in Peterburgu oditopiti ter izročiti vlado svoihiiu sinu Vludni listi oporekajo in izjavljajo, da bo kralj Peter vladal še nadalje. Volitve na hrvaškem. Saborsite »olitve so raapisane na 27., 28 in 29. februarja. Ital janske pomorske vaje v jadranskem morju. Letošnje italijanske pomorske vaje se bodo vršile v jadranskem mnrju, kakor je prvotno bilo določeno. Vest, da se bodo Ml e Avstriji naljubo vršile v ti-renskem morju, ni resnična. Rusko hujskanje proti Avstriji. „Novo Vreme'ne zaradi avstrijskega sandžaškega železniškega načrta še zdaj r»e more pomirili. Piše, da sta Avstrija in Nemčija združila se s Tarčijo proti Rusiji. „Novo Vreme" opominja Turčijo, naj se ne Bpusti v to nevarno igro, ker drugače bi se Rudija glede na balkanske vprašanje združila z Angleško in Francosko. Brat min. pre^edniko,A'eksander Sto ypin apelira v „Novem Vremenu1* na sultana, naj ne povzroči vojske z Rusijo in naj ne posuta nasvetov za Tojno navdušene turško dvorna stranke. Male politične vesti. 12. febr. Kusko dumo baje razpuste. — Na Angleškem sb pečajo z vprašanjem, podržavili žtlaznice. — Med Francosko iu Španijo je radi Maroka nastalo uesporazumljenje. 13. Policija je odkrila zaroto proti španskemu kralja. — Delegacije se posvetujejo o vojnem proračunu. — Portugalska vlada je pomilostila uporna mornarje iz I. 1906. 14. Naša vlada izjavlja, da so izmišljene vesti, da bi se bili Ruiija in Avstrija sprli. Avstrijo bo Rusija podpirala na Balkanu. — Papež je izrazil željo, da bi se pravoslavni kristjani združili s katoliško cerkvijo. 16. Volitve za hrvaški sabor so razpisane za 27. in 28. febr. — Kom- promis med češkimi strankami za deželni zbor je razbit. 17. Zaradi goljufije so zaprli srbskega poslanca Cianaka. — Ob priliki cesarjevega jubileja se nitanovi bosanski deželni zbor. Štel bo 140 poslancev. 18. R izmere v Maroka so čisto zmedene. Domačini so oropali več Evropejcev. — Ruski listi hnjekajo proti Avstriji. 19. V Parizu so prijeli avstrijskega inženirja, o katerem sumijo, da je avstrijski ogleduh. — Steselj je imel danes pred sodiščem zadnji govor. Dejal je, da je on pripravljen na smrt; a drugih nesmejo usmrtiti, morali so nbogati njega. — Francozi v Maroku so zasedli mesto Kajbo Setat. Novice. Pozor volivci in zaupniki. Ču- jemo, da so agrarni liberalci poskusili delati na drug način, ker se jim shodi niso obnesli. Ti ljudje delajo sedaj tajne se-stranke, kjer zbirajo le najzanesljivejše agitatorje. Te pripravljajo na agitacijo in volitve. Zato vas opozarjamo, glejte tem tičkom na prste! Delajte in ne dajte se premotiti nasprotnikom, češ da ti nič ne delajo! Nasprotno, tem luijše rtijejo na tihem. Zato pozor! Na delo, da ho zmaga naša sijajna in popolna ! Aurnrei hkupuj i ,ilu*!'«lc eineg* kandidata Mih. Arko, v drugih m»st h p« bo podpirala samostojne kandidate. Zi Vrhniko Postojno-Lož g. Verbiča, za Kam-nik-Tržič Ridovljico g. okrajnega glavarja pl. Detelo, za Kranj-Skofjo Loko Prent-narja in Pavšlerja. Za Lmbljano in dolenjska mesta stranka še ni ničesar ukrenila. Umrl je v Celovcu dne 18. t. m. ob 1 28 zjutraj Simon Janežič, bivši ravnatelj Družbe sv. Mohorja, c. in kr. nadporočnik v pok itd. Star je bil t>7 let. Blagi pokojnik se je danes dne 20. februarja t. 1., ob 10. uri predpoldne v stanovanju v Pernhartovih ulicah št. 4, slovesno blagoslovil in potem prepeljal v Št. Jakob v Rožu, kjer se slovesni pogreb vrši ob 4. uri popoludne. Narodna žajtarska tvrdka A. Gabršček je izdala za I. 1908 žepni koledarček. Poleg židovskega koledarja je v tem koledarčku tudi naš krščanski koledar. Ta „krščanski“ koledar pa je menda podoben krščanstva nove „agrarno liberalne" stranke in po pristnosti Gabrščekove žajfe Po tem koledarja smo imeli pasta že preteklo soboto 16. t. m Čis pokore za liboralce se je že torej pričel. Tako je prav! Naj se le spokore; saj grehov, posebno, kar se tiče laži, imajo dosti na sebi. Navadni spokorniki so se za svoje grehe sami bičali. Njem pa se ne bo treba. Dne 2., 4., 6. in 7. marca bo slovensko ljudstvo na Gor ikem z velikim bičem_ temeljito poplačalo liberalne grebe. Čas pokore je tal Liberalci pripravljajte se I Deželne naklade za leto 1908. V dragi številki deželnega zakonika in ukaznika se je objavil razglas c. kr. namestništva z dne 10. janavarja t. I. štev. IX 7|13, v smisla katerega je potrdil cesar sklep deželnega odbora, ki zadeva pobiranje naklad v naši deželi za leto 1908. Te naklade znašajo: a) 20 od sto na zemljarino, b) 30 od Bto na splošno obrtnino, ter krošnjarsko obrtnino, na obrtnino podvrženo javnemu računu, na dohodarino od prejemkov zasebnih uradnikov (izvzemši osebno dohodarino uvedeno z zskonom zdne 25. oktobra 1896). č) 120 od sto na erarsko užitnino vina, mošta in mesa, d) 4 krone za vsak hektoliter piva. Doklade na užitnino bodo pobirali potom istih organov z istimi sredstvi, kakor se pobira erarska užitnina. Deželne naklade so torej enake onim za preteklo ieto. Oglejska bazilika. Društvo za ohranitev oglejske bazilike v Gorici je sklenilo pričeti meseca marca s popravljanjem bazilike v kolikor ima na razpolago denarnih sredstev. Tovarna mobilij. Več tržaških kapitalistov je postavilo v Ajella v Furlaniji tovarno za izdelovanje mobilij. Blago se bo preko Trsta izvažalo v levanto. Profesorski izpit iz francoščine je uapravil z odličnim uspehom na dunajskem vseučilišču gosp. Vincenc ij Marinko. Čestitamo. Iz sodue službe. — „Wiener Zai-tung“ je objavila, da je predsednik okrožnega sodišča v Rovinja, Fran Dakič imenovan podpredsednikom deželnega so- dišča v Trstu. — Državni zakon proti kužnim bolezuiin. V ministerstvu za notranje stvari vrše se konference. zastopnikov posameznih ministerstev in cele vrste vseačiliščnih profesorjev glede ustano- vitve državnega zakona proti nalezljivim boleznim. Ob enem se bavijo z izpre- membo predpisov o razkuževanja. Pri lažjih nalezljivih boleznih, kakor so in- fluenca, ošpice (rbad) itd. v prihodnje ne bo treba desinf cirati stanovanj. Ta določba bi imela stopiti v veljavo že s 1. marcem t. 1. — Sreča v nesreči. Iz Bazovice poročajo : Pretečeni ponedeljek dopoldne se je tu pripetila nesreča, v kateri pa vendar ni bilo brez sreče. V poslopju nad premogokopom so imeli blizu železne zakurjene peči spravljenih nekaj dinamitnih patron. Parnik, strojevodja in še tretji mlntbenec so bili kom<< tri metre oddaljeni od peči. Kar nu mah grozen pok! Dinamit ne je užgtl, in razstrelil pač na nebrojne kosce. Več zidov je porušenih, streha predrta, vrata je pa odneslo daleč proč. Vendar je vse tri uslužbence obvarovala bož|a roka. Dva sta sicer nekaj ranjena, pa ne nevarno, totjemu se pa ni zgodilo nič slabega. — Poštne Izkaznice. Poštao ravnateljstvo namerava iedati poštne izkaznice, ki bodo imele fotografijo, osebni popis in lastnoročni podpis imejitelja. Veljale bodo za leto, v katerem b »do izdane. Dobivalo se jih bo po 50 vinarjev pri vsakem poštnem urada, v katerega okrožja dotičnik stalno ali dalj časa biva. S temi izkaznicami se bo lahko dvignilo vse poštne pošiljatve v Avstriji in na Nemškem. — Tniplo avxtriisk«'ifi v ijaka je vrglo morje na suho pri Boccavecchia v Italiji. Skoraj gotovo je vojak ponesrečil na isterskem nabrežju, ter so ga morski valovi zanesli čez celo Jadransko morje. — Občinske tehtnice. Sedanji časi zahtevajo od občin, d* k svojim navadnim nalogam prevzamejo še tadi take, ki jih zahtevajo sedanje razmere, la taka naloga je, da oskrbijo Bvojim občanom občinBke tehtnice. V čeških vaseh imajo napredni češki kmetje že take naprave Tadi slovenski kmetje ne smejo zaostati V različnih slučajih je treba tehtnice posebno pa pri prodajanju in nakupovanja sena in živine. Brez občinskih tehtnic si niti misliti ne moremo naprednega gospodarstva. Stroški za take tehtnice se bodo Občinarjem bogato povrnili. — Olajšava *a orožne vaje. — Državno vojno ministerstvo je izdalo odlok, ki doboča, da se bodo kmetje in poljedelski delavci vpoklicevali k orožnim vajam ob takem časa, ko se z ozirom na obdelovanje polja in žetve doma najlažje pogreiaio. Itrzsti se tisti, ki morajo jeseni k večjim vojaških vajam. — Iz Aleksandrije, 16. II. 908. — Slovesna sv. maša s pontifikalno asistenco je bila v pond. 10. febr. t cerkvi av. Katarine za pok. portugalskim kraljem in sinom. Navzoči so bili vsi konzuli in governer. V sredo 12. febr. sta bila v naši župnijski cerkvi ob 10. nri ajntraj slovesno poročena Anton Silič in Ivanka Bostijančič, oba is Bilj. — Bilo prav srečno I Za društvo „Kršč. zveza Slovenk* delajo veliko dvorano na dvorišču naše šole, ker ne zadoščajo šolski prostori. — Razpisane so v gradiščanskem šolskem okraju Bledeče slnžbe: 1. mesto voditelja dvorazredne ljudske šole v Devinu; 2. mesto učitelja-voditelja na eao-razredmeah v Kožbani, Nirniku in Škr-ljevem; 3 mesto učiteljice na droraz-redni ljudski šoli v Medani. — lzprememba pri maturi. Koncem marca izide naredba naučnega mi-nisterstva o izpremembi določb za zrelostne izpite na gimnazijah. Novo bo to, da se odpravi vse pismene nalog«, razen prevodov iz latinščino in grščine v materni jezik in stilističnega sestavka v nemščini. Abiturijenti pa bodo sami si smeli izbirati med tremi temati: iz zgodovine, naravoslovja in iz splošne prosvete. V tej poslednji |aalogi naj maturanti pokažejo, v koliko so v slovstvu doma, svojo zvelost in inteligenco. — Slovenska zmaga na Koroškem. — Pri občinskih volitvah Sretni vasi so Slorenci podrli ondotno nem-škutarski trdnjavo v vseh treh razredih. Državnih gozdov ima država na Primorskem 14.078 ha; dohodki 412.230 K, stroški 336920 K, dobiček 76.310 K. — Prijatelj ustrelil prijatelja. — Šestošolec na hrvaški gimnaziji na Reki, Jožef Sklilijan je v šoli kazal svojemu ■oučencu Viktorju Baretiču revolver. Neki drugi dijak je prijel Sklijana od zadaj za roko, vsled česar se je revolver izprožil in kroglja je predrla Baretifin skozi oko t možgane. Biretič jo bil takoj mrtev. Ko je Sklijan to »idel, je tekel na stranišče in si pognal krogljo v prsi. Sklijan je smrtno nevarno ranjen. — f Mari,jan Dcrenčin. Pred teinom je v Zagreba amrl odvetnik in hrvatski književnik dr. Marijan Derenčin. Pokojnik je bil izreden govornik, učen jurist in eden najuglednej h odvetnikov na Hrvatskem, književnik in politik. — \/. pdFčiie B’nibe. Voditelj okrajnega glavarstva goričkega grof A t -I e m s, ki je imel doslej le značaj in naslov dvornega svetnika je postal pravi dvorni svetnik. — Okrajni glavar tolminski P r i n-z i g je postal namestništveni svetnik. — Postajališče Setnedella pri Kopru. Na postajališču Sjtnedella istrske železnico Trst-Poreč napravijo na mesto odprte lope zaprto čakalnico in blagajno za izdajanje voznih listkov. Listnica uredništva. Kamno: Pre-osebno, premalo označeno, da bi mogli presoditi. — Kobljaglava : Ne spada v listi — Štjak: Dopis, ki smo ga dobili že za prejšnjo številko, je šel v koš, ker je bil brez podpisa. — Stržišče : Dopis, ki smo ga zadnjič dobili in ki govori o šoli, je romal — v koš, ker ne vemo, kdo ga je poslal. — Vrtovin : Vaš dopis glede kamenjskega g. župnika in žnpana smo odložili, ker je že bil en dopis v tem ozira. Pošljite še kaj I — Podsabo-tin: Kaj je s tistimi lisicami in klobasicami? Dopis je nerazumljiv in brez podpisa. Zato je Sel v koš. — Devin : Prosim, oceni one pesmi in mi pošlji! Pozdrav I — Veliki dol: Dopisa, o katerem daneB pišete, nismo prejeli: Kje je ? — Podbrdo, Šebrelje, Kamnje: Odložili, preveč gradiva. — Cerkno-Otalež: Prosim, pošljite me nredništvo in ne več na drage gospode, izven uredništva, ker sicer vam ne morem ustreči, kakor je tudi že danes bilo nemogoče. Mesine novice. m Na tukajšnjem c. kr. ženskem učiteljišču je bilo koncem la polnletja 1907|8 in sicer na a) izobraževališču skupno 301 gojenka, b) moški vadnici skupno 444 učencev, c) dekliščki vadnici sknpno 296 nčenk, d) na mešani nemški dvorazredni vadnici sknpno 112 otrok, vknpno je bilo vse mladine na tem zavoda 1162. Od teh je dobro vspelo in sicer na a) izobrazevališču 275, b) moški vadnici 360, c) dekliški vadnici 247, d) mešani nemški dvorazrednici 89. Torej skupaj 971. Ako se odbije število onih gojenk oziroma nčenk in učencev, kateri se niso mogli klasificirati radi bolezni in sicer na a) izobraževališču 9, b) dekliški vadnici 2, c) dečki vadnici 17, d) nemški vadnici 3, to je 31, potem ostane slabih vspehov na a) izobraževališču 17, b) dekliški vadnici 46, c) dečki vadnici 67, d) nemški vadnici 20, skopaj 150 ali 13% t. j. 87%, ta zavod obiskujočih je dobro vspelo. Specielno šteje učiteljišče kot tako 93 88% povoljnih uspehov. m V »Alojzijevišču" je praznih nekoliko mest. Prosilci naj uložijo svoje prošnje takoj. Prošnji je prideiati 1) krstni list, 2) nbožm list, 3) spričevalo o cepljenja koz, 4).zadnji dve šolski spričevali, 6) priporočilo župnijskega urada. Na prošnje, ki pridejo po 19. febraarju, se ne bomo ozilral. V Gorici, 11. febr. 1908. Vodstvo, m V dijaškem semenišču An-dreanu v Gorici je bil učni uspeli koncem prve polovice šolskega leta jako dober. Med 75 gojenci je bilo 20 odličnjakov, a vsi drugi so dobili prvi red. — Iz ajdovskega okraja. a Liberalni votivni sliod v Črničah — Dne 16. t. m. je prišel g. dr. Lev-pušček in zbralo se je v Slamičeveni salonu okrog 100 volivcev in nevolivcev, Največ jih je bilo iz Sela. Dr. Levpušček predlaga za predsednika iievolivca gosp. Kristjana Novak iz Sela, ki pozdravi zbrane gospode ter jih pozivlje, da naj bodo pri volitvl edini; pozivlje jih pa tudi da naj gredo proč od črne stranke. (Sam namreč ne hodi več v cerkev i*i to je napredno). Nato da besedo g. dr. L. ki začne čenčati to kar se je že sto in stokrat slišalo in bralo, kako slabi so bili dosedanji poslanci (kajne tudi dr. Tuma!) ki so delali le za Italijane in pod komando dr. Pajerja. Zelo pri srcu mu je nova norišnica (Bog ve zakaj jo sovraži!) in agro monfalconese za ktero je pa dežela po prizadevanju dr. Gregorčiča prav malo prispevala. Vipavo reko so začeli vrejevati le pri Soči itd. itd. Prav »je imel nekdo izmed pričujočih, ki je rekel, da se sproti izmišljuje. Oglasi se seveda tudi g. Virgil Toplikar, kteremu sc mora priznati, da se svojim govorništvom loži v koš g. dr. L., kar so priznali vsi. Imenovani torej začne govoriti najprej o Ijutili Turčinili, kako so nas nekdaj tlačili, potem o grofih in slednjič o sobratih klerikalcih. (Neverno ali je govoril tudi o nekem mlinarju, kako tlači svoje sobrate z „merco iu vago“!) Sploh treba se je zediniti iu za gotovo dobimo kolikor bomo hoteli poslancev iu Italijane potisnemo nazaj. (Revše še zdaj ne ve da 11 je več kot 10, najbrže ker je svobodomislec, ki si lahko misli da 10 je več kot 11). Sedaj je bilo treba samo še določiti 3 kandidate za kmečke občine, kar pa je bilo hitro „fertig“; saj ga ni od Soče do Hublja sposobnejšega moža, kakor je Jožef Mrm,olja iz Sela. (Mož je stal od zadej in oh kako mu je dobro delo pri srcu; upanje je, da se ga tudi drugod usmilijo 1) Še to sc je slišalo da Franko je „agrarec“ a napredujega mišljenja, Najbrže je dr. Franko poboljšal od kar ga gosp. Drejc oštel v „Soči“ iu »Pri-morcu“. Nato so se zborovalci razšli. Nekteri so se pa med seboj pomenkovali, nekaj je že, pa da nas komandirata Cek in Virgilč, to je sramotno za nas kmetovalce. a Iz Vel. Žakelj. — V četrtkovi številki druge, pomnožene izdaje za liberalce na Goriškem, ki sliši na ime „Naš Glas", se je oglasil tudi nek dopisnik iz naše vasi. Zaletuje se v »Bralno društvo", kot da bi ono bilo krivo razkola. Da se drzne dopisnik pisati o prepirih in pretepih, ki vladajo med obenii društvi, spričuje, dopisnik da ne pozna razmer, ali pa jih noče poznati. Zato oglejmo si dejstva, ki govorijo dovolj jasno. Bilo je pred časom v »Bralnem društvu" nekaj elementov, ki niso delali druzega kot prepir in zgago. Ni jim bilo za napredek in razvoj društva, za samoizobrazbo, ampak prirejali bi bili samo veselice in plese. A goste veselice in plese, ki ne vspevajo, so smrt društvu. Zategadelj so počepali ti udje počasi iz društva. Kmalu potem pa je po nastalem razkolu pričela pisati »Soča" v onem zasramovalnem, barbarskem tonu, v katerem se odlikuje še sedaj. Društveni odbor jo je vsled tega zavrnil, ker se ni strinjal z njenimi načeli. Ko se je pa vršil naslednji občni zbor društva, so prignali ti maloprej izstopli udje skupaj vse »kar lazi in plazi" iu so naznanili svoj vstop v društvo, če se jim pusti voliti. Hoteli so se z zvijačo polastiti društva, vpeljati spet „Sočo“ in »Narod-1 in daii tako društvu liberalen značaj. A z ozirom na društvena pravila se jim je odgovorilo: »Ti, ki so izstopili iz društva, naj plačajo zaostalo mesečnino, potem bodo lahko volili. Novo vpisani pa vdobijo pravice udov še le po občnem zboru." A to ni bilo povolji njih razgra-jalnem duhu. Odšli so iu nekateri izmed njih so dolžni zaostalo mesečnino še danes. Tedaj je prišel iz bližnje vasi gospod »Jurist", brbljal nekaj o svobodi in napredku in kmalu se je zablestela napredno-izobraževalua »tabla" novega društva »Bodočnost". Začrtana je bila tako velika bodočnost, da se je sam g. »Jurist" čudil nad njo. Vsako leto priredi društvo ples in rešena je velika narodna-napredua »Bodočnost". Ali ni, to velenapredno ? Kdo se upa temu ugovarjati ? No upajmo, da ko bo patentiran kmet-odvetnik dr. Al. Franko agrarno-liberalni vitez Nerazsodnamasa zašel na — če ne ravno ministerski — pa vsaj na odborniški mehki fotelj, tedaj bo priredilo društvo kar tri plese in dru-štveniki se nakrešejo tako, da bodo kar iskre letele. Zategadelj vskliknimo tudi mi z »Njihovim Glaskom": »Bog ohrani g. Mermolju to ljubo zdravje iu um (kar je jako važna stvar. Ured.) iu vse se še lahko zgodi." Iz kanalskega okraja. ki Ir, Kniml«. — Z veseljem je vsak Kanalec čital razpis dražbe za novo šolsko poslopje, ki sc bo vršila dne 27. t. m. za poslopje, po kojem hrepeni in zdihuje že leta iu leta ne le učiteljsko osobje. ampak še toliko bolj stariši, ker bodo rešeni skrbipolne dolžnosti, da ne bodo več pošiljali svojih ljubih otročičev v te zaduhle prostore, v kojili bo gotovo stalo v šolski kroniki napisano, da je bilo udobiti v njih celo leto frišnili gob, ki bujno rastejo po zidu v šolskih sobah. Zanimanje za to dražbo je naravno v vseh krogih veliko. Podjetniki, obrtniki, dninarji, vsak se nadja zaslužka, ljudstvo pa sploh ugiba komu ostane delo na dražbi, posebno pa ugibajo to oni davkoplačevalci, ki vidijo, kako so bila razna šolska poslopja sezidana. Zato pa se trdno nadjajo, da ne bode udobil dela kak tak podjetnik, ki bi utegnil rabiti za napravo malte navadno opeko mesto peska, kakor se je to zgodilo pred leti pri gradnji šol. poslopja v Ligu. Iz objavljene dražbe ni razvidno, ali se bodo oddala vsa dela skupno enemu podjetniku, ali pa ločeno; poslednje bi bilo le želeti, kajti tako bi se dražbe lehko udeležili mizarji, kovači, kleparji itd. Ako pa dobi kak podjetnik skupno delo, bodo vsi ti obrtniki odvisni od njega iu prepustiti bodo morali njemu dobiček svojega truda. Pogoji za delo so tako ugodni, kakor malokje: železniška postaja, voda, pesek, grušec, kamnolom — vse je blizu stavbišča in ob leti cesti, vrhu tega bo na razpolago tudi neposreden pri njem velik občinski prostor za razkladanje zidiva. Zato pa gospodje podjetniki, udeležiti se pogumno dražbe, in sezidajte kmalu ta lep dom našim otrokom ! ki Zalivala. — Iz Lokovca: Kakor je bilo sporočeno dne 30. jan. t. 1. je bilo v ‘»Primorskem Listu" št. 5 poročilo o požaru v Lokovcu pri Petru Hvala štv, 78, ki je bil zavarovan pri »Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani. Ista je dotičnemu odplačala zavarovalnino za po požaru provzročeno škodo. Dalje je tudi zavarovalnica vzela na-znanje še dve neposredni potrdili, namreč a) kolikortoliko je v denarju — odškodilo zelo opečenega hišnega gospodarja Petra Hvala, in b) primerno je nagradila tudi energične gasilce. To mi daje povod, da se gori istemu za vse usluge na tem mestu toplo zahvaljujem; in obenem priporočam vsi m tistim, ki niso zavarovani pri »Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani, da ta korak kmalu storijo. Ponesrečeni Peter Hvala. ki Iz Bodreža. — Kanalski gospod cerkovnik je prišel letos brat k nam pšenico. Gospodarji so zahtevali od njega naj jim pokaže, koliko ima predpisanega. To je bilo jako pametno, ker če bi mu dali manj, bi bilo krivično zanj, če bili dali več, bi bila škoda za gospodarje. Mežnar pa ni imel ničesar pisanega. Zato mu gospodarji seveda tudi niso mogli dati ničesar, ker je sam dosti bogat in premožen. Poleg tega je on najhujši nasprotnik naše stranke. Naj išče darov pri županu svojemu prijatelja. Dragič je poslal gon občinskega obbodnika naznanit da zopet pride. Čudno se nam zdi, da komandira naš uiežnar nad od-hodnikom, ki ga plačajemo mi. No, pa župan in mežnar sta oba naprednjaka. Ko je prišel mežnar drugič k nam zopet ni dobil nič. Ssdaj na zimo je prišel tretjič. Grozil je, da pripelje seboj orožnike, misleč, da ima orožaike tako pod komando ko obhodnika. Pa prišel e sam. Radi njegove nadležnosti so mn dali nekateri gospodarji, kar je zahteval, čeprav on to lažje utrpi ko mi. Da ga ljudstvo nemara, je njegoza krivda. M»u več po" nižnosti in skromnosti tudi našemu mež-narju no bi škodovalo. ki Izjava. O podpisanem se je večkrat pisalo v »Soči" in .Primorcu'", da dela prepir v Kalu. Mislil si bo mogoče ta ali oni, da sem klerikalen fanatiker, ki ne trpim nikogar, ki se ne strinja z mojim mišljenjem. Da ni tako, lahko se prepriča vsakdo, da živim z vsakomur v najlepii slogi, kedor res ni napetnež. Jaz nisem v Kala za to, da bi stranke sno-val, temveč, da učim mladino. So nekatere osebe, ki mo sovražijo in tudi druge, ki ne trobijo v njihov rog. Pa takih je le en par, ki bi radi živeli brez dela, dobro jedli in pili in mene, kakor tudi mirne vaščane spravljali. V svoji neamnosti si domišljnje tako revče, če prebere »Sočo" ali »Primorca", da ima že vso modrost v glavi in pravico komandirati učitelja in mirne ljudi. Vprašam vas posebneži: Kedo pa dela prepir, ali no vi, ki že leto dni obrekujete vse, kar se ne strinja z vašo neumnostjo. Vi hočete vsakemu zapovedovati, sami pa no veste, za kaj se preganjate. Pa tudi vašega despotizma bo konec. Jaz bom pa le še zmiraj ue telj, če v Kala no, pa kje drugod. Sij učiteljem, ki pošteno delajo, ne maojka kruha. Ker pravite, da delam prepir, vas vprašam: Kedaj sem jaz prihrul v polnoči iz ene gostilne v drugo in kakor divja zver napadal mirne 11 n - d i ? Odgovorite mi na to vprašanje vi pobožal kristjani v zadnjih klopeh 1 Dokler vas nisem poznal, sem z vami občeval, a sedaj, ko vidim, da ste le za prepir, za nadvlado, me ne dobite več v svojo družbo. Klicali ste me po volitvah enkrat v svojo dražbo; a ko sem prišel tja, sle se vsaj nekateri drli nad menoi in kleli klerikalce. S) še spominjate? Pišete, da vas ne pogledam. Pa koga ne ? Tiste Ijndi tudi ne bom, ki so žvižgali nad menoj, ko sem šel v šolo in kričali živio kranjske klobase. S tistimi tudi ne bom občeval, ki so nagovarjali mojo gospodinjo in kričali na ulici, naj mi ne da stanovanja, temveč nažene. Iu sedaj hočete, da z vami občujem vi pobeljeni grobovi. Tudi hitim ne več roke, ki razkladajo svojo modrost, da je Bog trebuh in da ga ni. Jaz kot učitelj nedolžne, katoliške mladine se ne bom zavzemal za take osebe, ki okužnjejo vso okolico s protiversko gonjo. Ssdaj sprevidite, da imam vzroke, da vas pustim pri miru, ker tudi zame velja izrek: Povejmi, s kom občujoč, in povedal ti bodem, kedo da si. Sploh ste pa s svojim surovim obnaša-jem odprli oči tudi pametnim liberalcem, da se vas sramujejo in ogibljejo. Kako hudo se maščujem nad onimi, ki me sovražijo, sem pokazal s tem, da sem za onega, katerega jaz v vaši domišljiji sekiram, eam spisal prošnjo in podpiral tisto pri okr. š. sveta, naj se mu oprosti dečka najdaljnjega pouka, ker je bil slednji, bolan. Če bi bil učitelj po vašem receptu, tako ste mi dali namigljaj, potem bi bil vaš svetnik, a ker se ne strinjam z vašimi lumparijami, tedaj udrihate po meni. Storite pa kar hočete, a jaz ostanem vedno na tem stališča, da se bom ravnal po vesti. če vam ni prav, ne morem pomagati. Vi bi radi imeli takega učiteljn, ki bi z vami popival cele noči in igral, zraven pa se norčeval iz vere, povedal kaj pikrega o pobožnih dušah, kakor imenujete vse one osebe, katere žive po načela svete vere. Poleg tega bi moral zabavljati črez farje. Pa povejte, če ni res I — Solze hvaležnosti do vas pa pretakam radi tega, ker poveste tudi nekaj resničnega : hočem imeti red tam, kjer sem za to poklican. Pomagal sem ustanoviti zavarovalnico za goveje živino, (pa ne živinsko zavarovalnico, kakor ste vi pisali) kar je v korist vsem posestnikom. Nisem pa gledal na to so li krave liberalcev ali klerikalcev, zakaj vseh govedo je enako podvrženo nezgodam. Saj mi sami pripozuavate, da se zanimam za napredek: sem napredeu učitelj. Le še nekaj pohval od vaše strani v časopisih, in gotovo dobim zlati kričeč za za«iuge, ki jih sami priznavate. Še nekaj I ker hočete, da se oženim, tedaj ram dovolim da mi izberete nevesto, saj imate dober okus za take reči. Pa samo kake stare vdovo mi ne smete priporočati, ker za take nisem bil nikoli navdušen. Pri svatbi pridejo na mizo tudi kranjske klobase, katere vam tako izvrstno diše; takrat vam dovolim, da jih pridete, pa samo povohat. V Kalu, 16! II. 08. Anton Lomiek, nčitelj-voditeij. Iz kobariškega okraja. kd Andrej Gabršček v Kobaridu. V nedeljo dne 16. februarja je bil za Kobarid imeniten dan. Predstavit se je namreč prišel po tolikih letih general narodno-na-predne stranke kobariški rojak Kramarjev Dreja. Liberalni krčmarji so kar sipali va- bila za volilni shod, ki se je imel vršiti oh dveh popoludne v občinski hiši. Ker je imel nastopiti iz časopisov naš dobro znani rojak And. Gabršček, zato je marsikoga gnala radovednost iti pogledat predpustno komedijo. — Točno ob dveh je prižel sem po trgu, kakemu bolj znanemu je stisnil roko, drugim pa nazdravljal z „Na zdar!“ Ljudje so se popraševali med seboj: „Kdo je ta s „pinjo“ na glavi in z ono črno brado?" „Pepen, Pepen je!“ — „A tako mogočen je ta Pepeti sin? Tega bi pa ne bili verjeli!" lake govorice so se čule med ljudmi, ko je g. Gabršček, ponosno jadral v „Občinski dom". Nabralo se je bilo med tem časom kakih 90—!0() ljudi — raje manj, nego več v prostorni dvorani ..Občinskega doma“. Za predsednika je predlagal Gabršček ve-lezaslužnega gospoda I r. Miklaviča. Potem se je g. predsednik zahvalil za izvolitev in zborovalcem predstavil, našega bodočega poslanca trgov in mest. (lij g. Miklavič, ne vemo kako bo kaj.) Začel je Gabrček svoj govor v Kristusovem imenu in povedal, da stoji tukaj pred vami tisti Kramarjev Dreja, ki je še nedavno tukaj platno prodajal. Povedal pa ni nič kaj novega in kaj bolj zanimivega kot se čita v njegovih glasilih. Kvasil je nekaj o deželnem gospodarstvu, kako smo zatirani od Italijanov in večkrat namignil, da so tudi poslanci S. L. S. sokrivi, da nas tako Italijani odrivajo in prezirajo. Slikal je tudi deželno norišnico in povedal, koliko stotisočev, da se pri nas da za „norce", (njegov izraz). Sploh predstavil nam je deželno norišnico tako, da bi človek mislil, da niti nobeden cesar nima tako krasnega stanovanja, kot ga imajo ti naši „norci“. In vse to so baje zakrivili klerikalni poslanci. Ko je pa mož prišel na sedanji novi volivni red je postal naravnost smešen. Pojasnil je krivičnost tega volivnega reda ter ogorčen zaklical, da so bili naši poslanci „šeme“, ker so glasovali za tak krivičen volivni red. G. Gabršček, nikdar pljuvati v lastno skledo. Za ta volilni red sta glasovala tudi liberalna poslanca, izvzemši dr. Tuma, ker 011 ni mogel glasovati, kajti bil je tisti dan na Matajurju,. do trebuha v snegu. Torej sledi iz tega, da so bili tudi vaši poslanci „šeme“, ker so glasovali za novi volivni red. — Jezil se je nadalje nad trgi češ, kako neumno je to, da Sužid in Svino volita s trgom Kobaridom, isto tako Tolmin, ki ima nad 10 postranskih vasic. Seveda je to neumno za Vas, ker ravno te male vasice Vam bodo t ob volitvah pokazale kako malo Vas cenijo. Naštel je še kandidate, katere je postavila „ljudska volja". Po dolgem iskanju so vendar našli dva moža, ki sta pri volji kandidirati v kmečkih občinah. In ta sta gostilničar Juretič iz Kobarida in sv. lucijski župan Leban. V splošno skupino pa so zgnali tele mogočne in značajne može: Dr. Franko, Al. Štrekelj in dr. Dereani. Sam se je pa predstavil kot kandidat trgov in mest. Ko je vse povedal, kar je imel na srcu in je bil že močno »suh", nehal je govoriti. Sicer so ljudje nekaj drugega pričakovali od njega, namreč kako da bo „farje“ mesaril. A nič kaj takega ni bilo slišati. No saj vemo, da se zna tudi potuhniti, kadar se mu gre za „kšeft“. Samo to je povedal, da v deželnem zboru sc ne gre prav čisto nič za vero, ampak samo za kmeta in narod. To je tudi že v „Soči“ povedal. Pomladi o priliki državnozborskih volitev so liberalci prav tako govorili; a na to ne damo nič. Samo to rečemo, da liberalec je brezverec najsi bo v državnem ali deželnem zboru, ali v občinskem zastopu. Tudi za zabavo je bilo na shodu dobro poskrbljeno. Učitelj Smolej je izvrstno kratkočasil občinstvo s svojimi med klici in dovtipi. Bili so pa to taki izbruhi liberalne omike, da je bilo še celo pristnih liberalcev malce sram, ko je g. ..profesor" na tak način dajal duška svojim srečnim čutilom. kd Še enkrat plen. Zadnja notica: „0j ta ples", v novicah iz kobariškega okr. je hudo vjezila nekoga, ki mu je bila vsa ta reč zelo pri srcu. V zadoščenje vdarja sedaj na veliki boben po „Soči" in »Pri-morcu". In kaj gleda iz vsega tega dolgoveznega pisanja? Laž, sramotenje in zavijanje. Pa poglejmo, kako je na tem. Dopisnik pravi, da se je bila zbrala družba mladeničev nad 40 po številu, ki je hotela napraviti javen ples. Družba fantov, kakor smo doznali je štela nekaj nad 20; dopisnik „Soče“ jih je torej pripisal polovico. To je že nekaj. Potem pravi, da so javni plesi tukaj običajni; hoče reči: da so v navadi. Tu se je pa vrezal; kajti javnega plesa ni bilo v tem kraju nad 30 let. — Natrgal si je še nekaj cvetk, kakor so: črna roka, tretjerepnik itd. ter jih povil v ličen pučelc, da jim podari njemu ljubim osebam. Nazadnje se je poklonil še dekletom, katere je javno sramotil. Rekel je da so v izobrazbi še stoletje zadaj za drugim svetom. To je prav po vzorcu „Slov. Naroda", s katerim sta v prav lepi žlahti. No mi pa konsta-tiranio, da ima zadnja gorska dekla več soli v peti, kot g. dopisnik „Soče“ v glavi; sicer hi ne bil pisal takih gorostasnili budalosti. Končno poživlja še dopisnika „Prim. lista", naj prinese še kaj, da bo imel „kšeft“. — Dopisnik „Prim. lista" je postrežljiv človek, zato se bode večkrat odzval temu pozivu. Gradiva ima dovolj. Ko pride njegov čas, pisal bo jasno in glasno besedo, če tudi dopisniku „Soče“ če bo ljubo. - kd Kam v mdeljo dne 23. t. m.? V Drežnico k prepusni veselici, katero priredijo tamošnji fantje. Začetek ob treh popoludne. Na vsporedti je veseloigra: „Pravica se je izkazala", in burka: »Krčmar pri zvitem rogu", in še par komičnih prizorov. Gotovo ne bo tudi brez lepega petja. Kdor se hoče prav pošteno nasmejati, ta dan v Drežnico! — kd Volivni bh"d S. L. S. !>•> » Kobaridu v nedeljo f»<• pc.Idpo bit«')-siovu v pro«ti'r h pri Nemca. kd Iz Kobarida sm" dobili ob>-e stilo, d« ji* v seji dne 17. t. m. »Kat. pol. in gosp. diuštvo” »Ideuilo, proglasiti za kandidatu v kin»0k h občinah tolminskih g. Luna Lapanja. K iriiiu omenj* in >, da jo S. L S. tn željo in koj izpo6i U>t dognalo in tudi upolte»ala ter skniitlit doseči sporaznin-Ijenje med < f c'»-inimi z*«topnilci meznih okrai»v. T i sporrzumlienjfl p h mo ni dosegi' . Z*)or zunpniko* 10 koneini pr; gla»il zi kandid»ta g. Ant na Kas-in a č a, župana * Cerknem. Iz tolminskega okraja. t Shud kmečke /M?*« za tolminski Okraj ut* jo «i d 11 16 i. m. v Ha- i dsjntni ob nepnčukL vmiu oDdni n le- j ležbi ila j«) bila zborovhlna sobi na | facenu z t o I lici „Sluv«uake Ljudsko Stranke". Zistopano je bilo luili politično društvo iz Kobarida po g. Mm-frtdu in posebno Se Cirkljan«ka »Kmečka zveza" z dekanom dr. Knavnoir. Predsednik »hoda g. I'. Torkar prebere pismo g. dr. Gregorčiča ki ni mogel priti nu choci radi potovanja na Dunaj v važnih opravilih, Ridi nenadno odsotnosti gg. iz Gjrice pojasni politični položaj v deželi Bevk, tajnik kmečke zveze na Cerkljanskem; razloži tudi boj z odkritimi in zakritimi nasprotniki z liberalci in ngrarc\ Za njim govori gosp. Ant. Kosmač, kandidat, ki v kratkih je-dernath besedah razloži nekatere gospodarske točka za katero se bo potegoval v slncaju izvolit»e skupno s svojimi lovariSi-poslanci. Dr. Knavs, dekan v C.Tknem, govori utito, da mora pjslanec biti slaž-benec ljudstva in ker je pri uaB ljudstvo kmetsko in pred vsemi drugimi stanofi najbtlj resno in pomoči potrebno, mora se poslantc potegovati in skrbeti za kmeta; zato mora poslanec iti med ljudstvo in poizvedovati njegove željb in potrebe, katere naj na pristojnem mestn obrazloži in po možnosti vdejutvoje. Predlaga naj bi se zastopniki kmečkih zvez včasih shajali iu svoje sklepe predložili poslancem. Opomni na razne ne-dostatke ca deželi glede cest in posebno zdravilstva; potrebno je demokratiziranje da ne bode eni z vsem preskrbljen’, dragi pa zanemarjeni in nili z najpotrebnejšim prevideni. Slednjič poduči volivce predsednik, kako se bodo vriile valitve, ka kar zaključi shod, ki je pokazal, kje bo zmaga na dan volitve. Iz cerkljanskega okraja. c Shud v Itavnah. — Dobro obiskani shod cerkljanske »Kmečke zveze" se je vršil pretečeno nedeljo ob 11. uri dopoldne v Ravnali pri Cerknem, Govoril je č. g. dr. Knavs o pomenu, potrebi iu ciljev »Kmečkih zvez". Omenjal je tudi politične razmere na Goriškem ter naglašal, da imajo sedaj prvič priliko volili p o s 1 a ii c a • d o m a č i n a. Govoril tudi g. Tavčar, ki je konštatiral, da je »Kmečka zveza" skupno društvo vseh krščansko mislečih mož; izjeme so le oni še, ki so načelno proti vsakemu verskemu naziranju. Po shodu se je vršilo vpisovanje novih udov. c Sncia ni demokratje. — Jerneje na Logu pri Otaležu zbira okrog sebe svoje krdelo nekih ljudi, ki hočejo slišati na ime: socialni demokratje. Cuje se, da v kratkem priredijo dva shoda in sicer v Cerknem in na njegovem domu (menda na Travniku). Povabili bodo ludi Kristana iz Idrije, kateri bode gotovo pripeljal seboj tudi svoje idrijske rdečkarje. Ne vemo, če ne bo grozdje zopet prekislo, da jo bode mogel Kristan zopet v »galop" pobrati nazaj, kakor se mn je že večkrat zgodilo. Vidi se, da je sedaj pustni čas, zato pa Jeruejcu rojijo muhe po glavi... c Dvn >oImiin hlinila ..Kmečke zveze" se vršita 23. t. m. Prvi bo takoj po 10. maši v dvorani »Gospodarskega Doma" v Cerknem; drugi pa ob 3h popoldne v Olalcžti v hiši pri Brejcu. Iz komenskega okraja. km I’ Škrbini*: V nedeljo 16. t. se je plesalo v dvorani tukajšnje jedine krčme, kjer je sviral nekdo na harmoniko. Po plesu sc začneta prepirati dva mladeniča s tretjini, češ, da jima dolguje 1 K. Ta, ko vidi, da je v nevarnosti biti tepen, zbeži domov Druga dva pa za njim v hišo. Tu sune jeden napadalcev .los. Cotič očeta, ki je hotel 'braniti svojega sina, z nožem v levo ramo in mu močno načne žilo odvodnico. Mož bi bil gotovo izkrvavel, ako bi mu bilo nedo-stajalo zdravniške pomoči. O, ti nesrečni plesi, koliko hudega provzročujejo! Iz sežanskega okraja. s Iz Štjak«. — Zadnjo nedeljo priredila sta tukaj državni poslanec Štrekelj in njegov brat Jožef, učitelj v Komnu, klaveren volivni shodek. Jožef Štrekelj je imel kot potovalni učitelj kmetijstva naprej v šoli kratko preda-vanjanje v kletarstvu, na koncu predavanja pa je povabil navzoče može na volivni shod v neko drugo hišo. No mož si je izmislil jako priprost, pa tudi cen način za vabljenje na shod. Toda mi kot davkoplačevalci temu najodločnejše protestiramo, da bi liberalni potovalni učitelj Štrekelj pri svojem kmetijskem poduku vabil na liberalne volivne shode, da b svoje stališče kot kmetijski potovalni učitelj izrabljal v sebične namene liberalne stranke in tako delal reklamo za se iu za svojega brata! On je plačan, dobro plačan za kmetijski pouk ljudstva, ne pa da bi pii tem napeljeval vodo na svoj liberalen mlin ! No kljub temu udeležilo se je shoda komaj 40 ljudi, med njimi več mladoletnih in nekaj Kranjcev. Po svoji stari navadi zabavljal je poslanec Al. Štrekelj na shodu zoper »klerikalce" in duhovnike, samega sebe pa je poveličeval in hvalil. No mi pa dobro vemo, da nam je en sam duhovnik g. Klanjšček neizmerno koristil iu nam več pridobil, kakor vsi Strekelji z vso liberalno stranko vred. Ravno naša katoliška stranka nam je tudi ustanovila tukajšuo posojilnico, ki je marsikaterega kmeta že rešila iz oderuških krempljev iu ki je še sedaj našim liberalcem trn v peii. Zato pa pojdemo pri volitvah le z našo pravo slov. ljudsko stranko, ki ima res srce za kmeta in volili bomo le od nje priporočene može za deželne poslance; proč pa s stranko liberalnih oderuhov in izsescvalcev ubogega ljudstva! Več davkoplačevalcev. s Voli vini vino zoiino sredstvo liberalnih kandidatov, že Uče pa nekiterih kraiib v Seianščini za dr. Gregorma. Če le ne bo naposled morda po tem votivnem vina priplaval v deželni zbor kak drugi liberalni dohtar iz Gorice. Iz fržiškega okraja. ti St’ Ivan pri Devinu. — Tu je umrl v pondeljek znani trgovec Anton Pahor, v 58 letu previden s svetstvi ze umirajoče. Zapustil je vdovo, kteri izrekamo svoje sožalje. ti I/. Devina. — (Ples — vzgoja.) — V nedeljo je priredilo tukajšnje društvo »Ladija" ples. Mi ne bi imeli ničesar proti temu, da ne bi bili poleg tudi šolska mladina — slovenska in italijanska. Vprašamo okrajni šolski svet, da li mu je znana vsa ta stvar in da li hoče ukreniti potrebno, da se šolska mladina ne vdeležuje društvenih plesov? Vabila na ples so se glasila na imena, menda otroci vendar niso bili vabljeni, saj predsednik društva je — učitelj, iu ta bo znal razločevati otroke od odrastlih? Iz raznih okrajev. kd S<* nekaj <» ttilirAi'**kov« in »hodu. — Te dni je prinesel »Primorski List“ novico, da je pihala pri nas močna burja, ki je naredila tupatam kaki 110 škodo, Pretečeno nedeljo, 16. t. m., je bila v Kobaridu zopet burja; hvala Bogu, škode ni pa naredila nobene. Gabršiek je imel svoj volivni shod Prišlo je ne,caj Kobaridcev in le malo okoličanov poslušat njegove dolgoveznosti. Zavzemal se je posebno za nastop proti laški večini v zbornici. Seveda bilo to želeti, toda kdo drug nego liberalci so prep e-čili to do zdaj! Zato tudi nimamo vzroka, da bi zanaprej pričakovali od njih diu-gačuega obnašanja. Predstavil sc je lot kandidat za trge. Domačini 'ga pa ne maramo. V kmečkih občinah bi postavil tudi rad svojega kandidata, ko bi 11111 le kdo hotel iti na limanice. Obrnil se je že do več mož, pa nobeden ne mara posoditi svojega hrbta, da bi nasprotnik na njem štel svoje glasove. Tako se polagoma vse obrača od Gabrščeka, da ;e je moral, za te volitve sam postaviti :a kandidata, ker ga drugi niso hoteli. Slu d je bil klavern in klaverno se je tudi končal. Mi bomo pa volili l.eop. Jonko, ker nismo prav nič pri volji, pomagati Gabrščeku iz njegovih »suhih let“. Potreb imamo svojih dovolj I g Š •iii|i*Mk'iu vul vceni hudo dj, da je izvrševalni odbor S. Lj. Str. upoštevajoč želje kanalskih volivcev opustil kat -dfdaturo dosedanjega deželnega poslanca g. župnika BI. Grča. Res je bilo odboiu hudo, da je moral žrtvovati ednega najbolj delavnih mož. Res je pa tudi, da se č. j,'. Grča ni potegoval za kandidaturo z ozirom na svoje bolne oči iu stanovske ovire; temveč, ker kot pošten in odkritosrčen politik ni iskal lastne časti, ampak le blagor gi -riškega ljudstva, ki temelji na edinosti 11 sporazumljenju vseh dobromislečih slojev. Dobro razumemo in spoštujemo želje šempaskih in sosednih volivcev, katere so bile izražene že na shodu pri Rebku. Hvaležnost in zaupanje je najlepša lastnost volivcev, in najboljše priporočilo za poslanci (kandidata). Vodstvo stranke je istega pre pričanja glede č. g. Grče. Vendar je treba tu vpoštevati više ozire, ki zahtevajo žrtev. Ze ta okolnost »da celo najhujši napred lijaki in agrarci bi njemu dali glas" kaže, da bi bilo početje šempaskih volivcev le rušenje volilne discipline in voda na mlin razdrapane liberalne stranke, ki ne želi zdaj boljšega, kakor razpor v naši ljudski stranki. Prepričani smo, da bo č. g. Grča tudi kot zasebnik uplival na izvoljene poslance, s katerimi ga veže prijateljstvo, da njegovi ožji volivci ne bodo zapuščeni. E d e 11 ki dobro pozna razmere. n Tajno večerne Hcstnnke de ajo Hgrsrei uh Vipavskem. Zaupnik’, pjz'>r! PoHkočn'o napraviti tmedo v naših vrstah. N hčo naj jim ne gre na lim I CJ 'S a a, -i* o >71 3S NI >w> >73 S! s ’rn p Sc 2 Prva priloia „Prim. Listi" St. 81 dne 20. felr. 1908. Zapomni si! (Zn volitve). Kar se t'č» volitev in naših kandidatov za vditve, to je biio tebi, predragi volivec, razloženo v zadnjih Številkah tega listi. Preberi j*h Se enkrat, če niči morebiti v čem prav na jisnem. Vatno je ie to, kar ti bo zdaj tokaj povodano. Beri pazljivo in zapomni ei to I Ti, predragi kmečki volivec, ki volii pri občinskih volitvah v I. in II. razredu, boš pri prihodnjih volitvah za deželni zbor volil dvakrat. Dvakrat ti bo torej treba iti na volišče. Volil boš v sploini knriji in v kmečkih občinah, ali v splošni knriji in trgih in mestih, ali v splošni knriji in veleposestvo, kakor ai poleg splošne korije opisan v to ali ono aku-pino. Oni, ki pri občinskih volitvah ne volijo v 1. in II. razredn, bodo za deželni zbor volih samo v splošni knriji. Za splošno knrijo boš dobil eno legitimacijo in glasovnico, in za drngo akopino, v katero spadaš, boš dobil tadi legitimacijo in glasovnico. Torej dobiš dve legitimaciji in dve glasovnici. Pazi, da jih med »bo ne boš zamenjal. Legitimacijo in glasovnico za splošno knrijo drži skupaj, in legitimacijo in glasovnico za drngo skupino posebej tudi skupaj. D* smeš voliti, moraš v volivni sobi najprej komisiji pokazati legitimacijo, to jo ti*ii list, na katerem je zapisano tvoje ime in kateri ipričuje, da si upravičen voliti. Brez tega lista, recimo če ga pozabiš doma, ne moreš volit*. Potem oddal pri prvi volitvi (2. marca,) tisto glasovnico, ki si jo prijel za volitev poslancev v splošni kuriji. Pazi dobro, da ne zamenjaš glasovnic in da ne zapišeš v glasovnico za splošno knrijo imen kandidatov za kmečke občine ali kake druge skupine, ker tedaj bi so glasovnica zrrgla in ti si volil zastonj. Enako moraš pri volitvi v kmečke občine (4. marca) najprej pokazati komisiji legitimacijo za to skupino, in potem oddaš glasovnico z imeni kandidatov te skupine. Glej, da v glasovnico za kmečke občine ne zapišeš imen kandidatov za splošno kurijo, ker tedaj bi se tndi glasovnica zvrgla in ti si volii z&stonj. To velja tndi, kar se tiče volitev v splošni knriji in v trg.h, Torej dobro loči legitimacije in glasovnice vsake sknpine, glej, da v vsako glasovnco zapišeš prava imena, da jih ne ,zamenjaš. Nasprotniki bodo pri komisiji pazili kakor orli na vnko malenkost, na vsako pomoto, in akušali tako naše glasove n niči ti. |a Če ne veš, v katero glasovnico bi zapisal imena kandidatov te ali one skupine, stopi k zaupnemu možu, da ti stvar pojasni, da ti liste n edi in, če treba, tudi upiSe imena naiih kandidatov v pravo glasovnico. Samo nasprotnikom ne kaži svojih listov, in sploh nobenemu, katerega dobro ne poznaš in mn prav ne zaupaš, ker drugače boš opeharjen. Glej, komu zaupaš I Od tega, da imajo naši možje v redu svoje legitimacije in glasovnice, je odvisen še največ srečen izid volitev ! Za slučaj, če bi naši kandidatje v kateri sknpini prišli v ožjo volitev s kandidati nasprotne stranke, dobro shrani svoje legitimacije, kar jih boš potem še enkrat rabil pri drugi ali ožji volitvi. Ne zavrzi torej svojih legitimacij, čuvaj jih Bkrbno, ker nasprotniki jih bodo skušali našim možem pobrati. Kar se tiče volitev v mesta in trge, je treba tebi, predragi volivec, to vedeti. V mestih in trgih volijo v deželni zbor tisti, ki volijo pri občinakih volihvah v I. in II. razredu, in iz III. razreda tisti, ki plačujejo najmanj 20 K davka. Do zdaj so v mestih in trgih volili samo tisti upravičeni volivci, ki ao prebivali v tistem mestu ali trgu. Po novem volivnem redu pa volijo v mosta in trge zdaj vsi upravičeni volivci tudi tistih vasij in krajev, ki spadajo pod politično občino ali žuoan&tvo tistega mesta ali trga. N. pr. vsi tisti kraji in vasi, ki spadajo pod županstvo trga Tolmin, volijo pri volitvah v trge. Pomni to, predragi volivec, in ne daj se motiti in begati od nasprotnikov I Še to : do zdaj so volivci v trgih morali vsi iti na eno volišče, v Tolmin, in tam oddati svoje glaaove, po novem volivnem redu pa volijo zdij volivci v trgih doma v svojem trgu, pod katerega županstvo spadajo. Pri volitvah v mesta in trge (6. marca) so torej glavna volišča Tolmin, Bovec, Kobarid, Kanal, Ajdovščina, Sr. Križ, Sešana, Komen in Nabrežina. Zunanje vasi in kraj!, ki apadajo pod županstva tnkaj navedenih trgov, volijo torej poslanca te skupine in ne volijo več v kmečkih občinah. To moriš torej tl, predragi volivec, vedeti, kar se tiče volitev za prihodnji deželni zbor. Zdaj ko si glede volitev in načina volitev na jasnem, zdaj je tvoja glavna naloga in dolžnost, da gotovo prideš na volišče in da imaš svoje legitimacije in glasovnice v redn. Pomni dobro, da se naši nasprotniki najbolj zanašajo na to, da bodo naše somišljenike za njih glasovnice opeharili in jih z glasovnicami sleparili. Tiste dni pred volitvami in na dan volitve bodo nasprotniki povsod na delo in divjem lovn na glaiovniue. Torej, predragi volivto. pazi, in tudi druge posvari in ponči, kako naj ravnajo s svojimi votivnimi listi I Torej vsi skupaj združeni in dobro pripravljeni na volišče po zmago I Agrarni črviček. Kako se agrarni črviček vije, če Btopi nanj »klerikalec11, je hotel pokazati pisec članka »Klerikalna zagrizonost" braverm »Našega glaso*; dejanski jim jo pa pokazal, koliko more agrarni »črviček* nesnage narediti, če se ga „klerikalccu (»mo dotakne. Neverjetno, koliko ima tako majhna živalica smraut v šobil..,. .Hinavci, nizkotnost mišljenja, vrhunec proBtaščine, blazna nadutost, hinavska požrtna klika, klerikalni veliki mognl14 in druge take duhovitosti so puhtele iz nje proti dr. Pavletiču, ki je moral črvička v roke vzeti, da jc kmetovalcem ptkazal, kako malopridna živalica je. Seveda to živalici ni bilo po volji in branila se je s tistim orožjem, ki jej ga je dala mati narava! Toda govorimo naravnost, brni primere, ki nam jo je (silil nerodni agrarni člankar I Vse tiste »agrarne11 stranke, ki bo v rtizmh deželah nastalo potem, ko »o bili liberalci v boju r.u politično veljavo tppeni < d »klerikalcev14, so liberalnega izvora. I£a del poraženih liberalcev, in sicer z manj zavednimi posebno oni, ki jim ni bilo težko prtnhnitl bo jo nekoliko časa, bo zapustili toiarigo in začoli oznanjevati mir in spravo. Pred vero in duhotščino, ki eo jo prej n»j^rditeje napadali, so napravili globok poklon, meneč, da se bo z lepa dala lažje ko z grda v stran potisnili. Idejalni interesi ljudstva, izvzemii narodnosti, naj bi se v javnem življenju povsem umaknili gmotnim. Tako je nastopila „agrarnau stranka tudi pri nas. Svoje liboralno pokoljenje sicer navadno taji, pa se ga zaveda. Nepremišljeno, pa resnično je priznal Mer-molja po ihodu pri Kebku : „M i Bino bolj liberalci!* Narava je govorila. Postopanje »agrarne14 stranke do zadnjega časa je najsijajnejši dokaz, knko zmagovita so načela Slovenske Ljudske Stranke. Agrarci, dani „bolj liberalci1* so morali napraviti zgoraj omenjeni globoki poklon pred vero in duhovščino predno bo šli med ljudstvo. Kako bi pa delovali za ljudske gmotne koristi, tega se reveži niso bili naučili v liberalni šoli za farško gonjo. Cisto nagi bi morali stati pred ljudstvom, če bi svojenagote ne bili pokrili z gospodarskim programom Slovenske Ljudske Strankel V maloštevilnih jasnih trenutkih, ki jih je imel voditelj igrarcev dr. l-ranko v svojem političnem delirijn se je to spoznanje tudi pri njem sramožljivo po-kazovalo. Saj je n. pr. na agrarnem zborovanju dne 2. januarja t. I. izrecno priznal: „Program ljudske stranke se krije s programom naše stranke". Z združenjem teh dveh atrank, tako je nadalje Izvajal, nastal bi mir v deželi, „ker bi združeni stranki tvorili tako mogočno skupino, da bi poleg nje druge stroje ali stranke ne pribijale v poštev14.... Kazalo je torej nekoliko časa, kakor da ae je v eni četi, ki je prva razvila agrarni prapor, zbudil kes nad avojim prejšnjim grešnim liberalnim življenjem. Bili so že na tem, da začnejo zveličavno pokoro. Toda v tem času je bila iz liberalnega tabora že došla k njim le druga četa bolj za- krk njenih grešnikov. To so bili liberalni učitelji, katerim Gabršček pri svojih praznih loncih ni megel več krotiti agrarnega poželenja. S početka so bili agrarci teh imenitnih gospodov veseli, kakor otroci konjička, ki od zadaj pisks. Menili bo res, da si bodo liberalni učitelji v čast ftteli, biti jim pokorni sluge. Rako britko bo se varali I To se je pokazalo vsemu svetu očitno pri omenjenem agrarnem shodu 2. januarja t. 1. Spokorni napev dr. Prankota ni naiel odmeva pri liberalnem učiteljstvu. Vstalo je, zapelo himno: »Ne bodimo šalo-bardel" in ukazalo dr. Frankotn in agrarcem, da se ne smejo združiti s Bklerikalci“, temveč da morajo delati samoatojno zgago. In dr. Franko jih je ubogal, dal je »kontradampf4 in od tistih dob se ga ni nikdar več polotila sentimentalna želja po združenju s »klerikalci". Kaj za to, da sta pri tem, s politiško zn a čaj n os tj o dr. Frankota šla rakom žvižgat mir in sprava in možnost slož nega delovanja vseh i« ljudski hl«pnr » n » t i h mož! Milost liberalnih učiteljev je kajpada vredna več kot vse to skupaj! Vodstvo Slovenske Ljudske Stranke je bilo pokazalo veliko samozatajevanje pri pogajanjih z agrarci za združitev atrank. Zaradi ljubega miru je skušalo pozabiti čin politične falonije ki ga je dr. Franko izvršil za časa državnozborskih volitev z zavratnim napadom na našega voditelja dr. Gregorčiča, zaradi ljubega mirn je ignoriralo otročjo imper-tlnenco, s katero so dr. Franko iu njegovi tovariši zahtevali od naše stranke posredno priznanje da je vero zlorabljala; zaradi Ijnbega miru je naše vodstvo bilo pripravljeno sprejeti vkljub vsemu dr. Frankota in njegove tovariše med svoje člane ter priporočati njihove kandidature prav tako kakor kandidature naših starih zieatih pristašev. Vse to je nažo vodstvo storilo, ker so tedaj agrarci slovesno zatrjevali, da imajo z nami skupen program, in ker jo hotelo ne glede na osebna nasprotja podati roko v»akemu, o katerem ni bilo preveč očitno, da ga hoče s trditvijo skupnega programa farbati. Toda ravno oni, o katerih je bilo najbolj očitno, da z nami nimajo skup nega programa, uemreč liberalni učitt-Iji, so bili dru. Frankotu ljubši kot »klerikalci*, in gledal je mimo, kako je liberalna učiteljska stranka zijezdila agrarno stranko na shodu 2. januarji t. I. Od onega dne je vse agrarenje sgolj pomožna akcija na r.šitev ban krat ne liberalne bot ege I Ni Čudo, da se pri tem v vedno lepši luči L lesti politični značaj dra. Krankota. Začetka je zaradi lepšega še vgriznil razven »klerikalne" tudi liberalno stranko. Posebno lepo se mu je podajalo, kadar je svoje poslušavce poživljal, da naj se „ne dajo več imeti za norca no po liberalno, ne po klerikalno14, hoteč jih pridobiti za to, da bi se l S tolminskih hribov. Če stopiš mačku na rep — zamijavka. Enaki bo tudi naši liberalci. Dovolj, da jim očitaš zvijačnost in breznačajnoBt — že mijavkajo in cvilijo in silno se hudujejo ti svetniki 1 A nič ne de to. Le naj bodo bndi I Vsa ta nmetna razjar-jenost nam v pravi luči kaže njihovo zvijačnost in breznačajnost. Vsaka pretveza — a Hero mislijo ljudstvo zbegati, jim je dobrodošla — tem zvijačnežem. Tako tndi tedaj, ko se bližajo volitve za deželni zbor in ko že gledajo v duhu preteči svoj porabi — se v svojem obopu poslužujejo posebno te pretveze proti dičnemn poslancu naših gor: »Dr. Gregorčiču je ljudstvo skazalo svoje zaupanje že za časa državnozborskih volitev. Kaj če več?! Ta svoj posel naj vestno izpolnjuje — pa bo prav zanj in za nas.44 V svoji veliki ljubezni do Gregorčiča modroje dalje »čemu nakladati možu novo breme z izvolitvijo v deželni zbor — volimo raje druge može14 — (razume se liberalne, kterim poslansko breme, če ga sploh dobe, ne škoduje, ker sploh ne delajo). Da je tako modrovanje zvijačno in breznačajno, dokažem: mu dali imet i za norca po agrarno! Govoril je o liberalni in klerikalni kliki, tarnal o tem, kako »obe stranki izže-mata ljudstvo na račun njegovih pravic* itd. V zadnjem čbbh pa se je spravil izključno na »klerikalce14, ker to zahteva od njfga seveda politična doslednost, da napada stranko, s katero ima Bkupen program! Padal je v tem pog'eda vedno nižje, ter začel naposled pred liberalci vihteti kadilnik, pristaše naše stranke pa psovati z »nerazsodno klerikalno maso44. Pravico do kritike javnega delovanja politične stranke ali politične osebe moramo vsakemu priznati ; ampak da človek, ki do zadnjega časa ni storil koraka, če ni bilo v njegovozssebno korist. tako od zgoraj doli Bodi in obsoja delovanje naše stranke in naših mož in kliče, z gesto rimskega imperatorja, pred svoj sodni stol mej drugimi tudi moža, kakor je dr. Gregorčič, to je nennosno! In pri vsem tem te dcmišljuje dr Franko, vsaj taka mora človek misliti po pisavi njegovega glasila, da bi naša stranka in naši možje morali njegovo početje in početje njegove stranke mirno prenašati, ali pa morda še celo vsako brco. ki jo od te strani dobe, kvitirati s hvaležnim smehljajem. Drugače si ni mogoče razlagati besnosti, s katero je »Nai Glas14 oblajal dra. Pavletiča zaradi njegovega govora na shodn naših zaupnikov dne 6. t. m. Seveda je moral Jagrarni člankar iztrgati posamične besede in stavke iz zveze, ki so jih imeli v Pavle-tičevem govoru, ter jim pretvoriti smisel in namen, da so mogli služiti njegovim svrham. Dr. Pavletič je imel predobro mnenje o agrarcih: menil je, da poštenjaki ne marajo Gabrščekove golide. Dogodki pa so dokazali, da so „agrarciu z vsem drugim liberalnim inventarjem prevzeli tudi to častitljivo posodo. Pa kaj govorimo sedaj še o sgrar-cih in liberalcih ! Poglej »Sočo44 od mi- nole sobote, duša krščanska! Ali ne vidiš tam dra. Frankota, ki je pred tedni še toliko kokodakal o tem da je treba Gabrščeka izolirati, kandidinti v bratskem ohjemu ne samo z Alojzijem Štrekljem, ampak tudi z i Andrejem Gabrščekom ! Kdo bi si bil ' mislil, da bode dr. Franko tako hitel i opravičiti sodbo, ki jo ip o niem izrekel ! <*r. PaTl°t'č. Sorodne duše so se našle, | in dr. Franko, veliki figa moč, bo sedaj ob volitvah hodil složno n (ia-brščekom ljudi po liberalno na norca imet ! — Nam pa je prav, da so se združili proti nam vsi, ki po svojem mišljenju in značaju skupaj spadajo. Vsaj dobro misleče ne bode več mogla begati dražba, ki se je zopet zbrala pod poveljništvom Andreja Gabrščeka. Dru. Frankotu pa se je posrečilo tekom nekaj mesecev doprinesti ne samo dokaz politične br eznač e 1 n ost i, ampak tudi sijajen dokaz popolne polične nesposobnosti! 1) Ko bi imeli liberalci enega tako vzornega moža, imenitnega poslanca, ki bi imel ob enem tudi dosti dela, bi se ga morda zato branili kandidirati ga v deželni zbor? Gotovo ne. Ravno vsestransko pridno delovanje Gregorčičevo nam je v zagotovilo, da bo kakor vedno in povsod tudi kot deželni poslanec popolnoma na pravem meBu. Za to vsi kot en mož — dajmo svoj glas dr. Gregorčiču, kteri je našim nasprotnikom zato trn v peti, kar je delaven. 2.) Pomislijo naj naši liberalci, koliko so se oni pri predzadnjih volitvah za državni zbor trudili, da bi spravili vanj dr. Tumo — ravno onega dr. Tnmo, ki je že bil deželni poslanec in tudi bil deželni odbornik. No, ali so tudi takrat mijavkali »ne, ne Tuma, ima že preveč dela?* Kaj še! 3.) Pa prašajmo jih — te liberalce, kako — da nimajo toliko usmiljena do državnega poslanca Štreklja — kteremu kot edinemu zastopniku goriškega libe-ralstva gotovo ne bi smelo primanjkovati dela. No, zakaj se ga ne usmilijo ti nehvaležni liberalci, zakaj temu »od dela tako obloženemu poslancu14 vsiljujejo še breme deželnega poslanca? Vi, brezna- Volitve. čajneži lajiate prej bremena srojim ljudem (če sploh imajo kako breme)! 4.) Recimo, da bi zmagal pri sedanjih volitvah agrarnoliberaini vitez Nerazaodnamasa (dr. Fraako) ter da bi ta mož postal tadi deželni odbornik, česar si baje želi. Sicer se to ne bo zgodilo, a recimo da bi se, kaj ko bi potem ta Nerazsodnamasa hotel kandidirati pri prihodnjih državnozborskih volitvah — kaj se Vam zdi — bi se liberalci — pobraiimi Nerazsodnemase — tega moža v tem slučaju branili, češ da ima preveč dela? Gotovo ne. Pa čemn še dalje govoriti — pra-šamo vas le to — vi liberalci, če bi vi imeli t svojih »razsodnih masah11 le enega takega moža, ki je toliko storil v blagor našega ljudstva, ki se je v dosego dobrot našega ljudstva toliko potil in delal, v dobrodelne namene našega ljudstva na Goriškem toliko daroval kakor naš Gregorčič, kaj ne, nobeno nebo bi vam ne bilo jisoko dovolj, da bi ga vanj postavili; toda ker ta mož, ta vzormož ni vaš — zato psnjete, sleparite naše Ijadstvo, je begate da naj bi se izneverilo našemu Gregorčiču. A — zastonj I Ne bo se vam posrečilo. Zaman T8e vaše spletke in pretveze! Naše gore so nam rodile moža in zato je ta mož naš. In temu našemu moža radi naložimo ie to breme, deželnega poslanca, ponosni na to da bo ravno naie gore zastopal voditelj naše vrle, čvrste Slovenske Ljudske Stranke.) Dr. Gregorčičevi volivci. Anton Klančič. „Soča“ se v svoji zadnji številki pod naslovom .Klerikalci na delu" roga našemu kandidatu za kmečke občine, g. Antonu Klančiču, čei, da ga dr. Dermastja prepeljava okoli, da ga je v nedeljo peljat v Šempas in na Gesto, — pa da bi Klančič najbolje storil, da bi ne kandidiral več, ker je baje sokriv na vseh tistih krivicah, katere je zakrivil deželni odbor v preteklih 6 letih ; pravi dalje, da je svoje dobro ime otemnil v Berbučevi družbi in da je naravnost škandal, da sedaj zopet kandidira. 1 Nam je to dobro znano, da bi bi naši liberalci kolovodje že davno prav radi spravili g. Klančiča na svojo stran; a ker se jim to ni posrečilo, zato se sedaj njihovo glasilo zaletava vanj, hoteč mu izpodkopati zaupanje pri volivcih Toda to je zgrajeno na pretrdno podlago, nego bi 8e dalo po hudobnem sumničenja in obrekovanju pokončati. Gospod Anton Klančič ni mož, ki bi se ponujal ali celo vsiljeval v javne zaatope in vendar župani nepretrgoma ie 35 let (če se prav ne motimo, že 37. leto) v podgorski županiji, je zdaj že 16 letonačelnlk cestnemu odbora za goriško okolico, tretjo dobo od pomnoženemu in sedaj tudi ožjemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu in dvakrat že so ga slovenski veleposestniki izvolili svojim zastopnikom v deželnem zboru. Vas to nam jasno razodeva, da mož nživa zaupanje ne samo v domači občini, ampak v celem okraju, na celi slovenski strani naše dežele. la to zaupanje je popolnoma zasluženo ; kajti g. Klančič izpolnuje vestno dolžnosti, ki dod jih nalagajo vsi navedeni mandati. Kot župan ima občinski urad v najlepštm redu, oskrbuje sam vse uradne posle in celo občinsko opravo. Nikdar ni zamudil nobenega občinskega preudarka, nobenega računa, nikdar ni dal povoda pritožbam proti občinskemu gospodarstvu, katero je v vsakem ozirn pravilno in zakonito. Eaako skrbno in pravilno posluje tudi kot načelnik cestnega odbora, pospeševaje neutrudno prometne interese svojega okraja. GoriiUa okolica je v njegovi poslovni dobi malo da ne dokončala zgradbo in uravnavo vseh svojih najpotrebnejših cest in se sedaj po svojej gosti cestni mreži odlikuje mimo vseh drugih okrajev naše dežele. Id kar je šteti gospodu Klančičn v prav posebno zaslugo, je to, da 80 si v 15 letni dobi njegovega poslovanja vsako leto gradile nove in uravnavale obstoječe ceste, pa da ni bilo v vsem tem času najmanjše pritožbe o kakori-nemkoli izkoriščanju dotičnih podjetij. Tudi kot elan okrajnega šolskega sveta je gosp. Klančič mož na svojem mestu, nepristransk in pravičen in skrben za šolske interese svojega okraja. Delovanje deželnega poslanca je javno, razkrito, vsakdo sodi o njem po svojem spoznanji. Ko je bil zadnjič g. Klančič izvoljen deželnim poslancem, ni niti sanjal o tem, da bode moral skoro celej postorni dobi nadomeščati de- želnega odbornika, sicer bi bil v svojej znani skromnosti prav gotovo odklonil izvolitev namestnikom deželnega odbornika. Toda ko je bil poklican v deželni odbor, potrudil se je in podpirale so ga njegove dolgoletne skušnje v občinskih, cestnih in šolskih zadevah — da je kot veščak v teh stvareh, tudi tam vestno in uspešno sodeloval v blagor dežele. — Vsakdo, kdor pozna poštenjr.ka Klančiča, se mora na glas smijati »Soči", ki mu očita, da je v deželnem odbora delal, ali podpiral krivice. Če tadi ni mož učenjak, pa jo preskašan v javnem življenja, kremenit značaj in pošten rodoljub, da bi bil res pravi škandal, ako bi ga tadi zdaj ne izvolili svojim poslancjm. Da je g. Klančič mož, ki smemo zidati nanj, nam dokazuje tudi to, da ma je dr. Franko ponudil mandat, če se odpove načelom naše Btranke. K) je g Klančič to odločno odklonil, je pa potem dr. Franko zabavljal čezenj, češ, da bi ga na noben način ne hoteli imeti agrarci. Ne vemo, kako se to strinja z „veleizobraženostjo“ dr. Frankota. Shod v Grgarju. V prostorih g. Miljavec je priredila „Slov. Ljudska Stranka1* v nedeljo lep, dobro obiskan shod. Breznačelnoat in onemoglost liberalne stranke, in fik-fakovstvo agrarne Btranke, organizacijo in načrte „Slov. Ljudske Stranke" sta zbranim poslušalcem pojasnjevala Anton Rastja iz Bit in Ciril Vuga iz Gorice. Pazno so sledili zbrani možje in mladeniči izvajanjem govornikovim, ugovarjala sta resno le poštar grgarski, Milost, in grgarski župan. Prvi, ki se je s svojimi ogovori le blamiral, je dobil zaslužene odgovore posebno od g. Rastje, ki je zagrizenega agrarca prisilil, da je polagoma bledo umolknil. Grgarskemu županu, ki je na svoje ugovore tudi prejel primerno zavrnitev, pa bodi ie naknadno povedano, da zveza med liberalci in agraroi je pač dosti pojasnjena tudi v „Soči" preteklega tedna, kjer se na uvodnem mestu pod naslovom „Naši kandidati" nahajata kot kandidata dr Franko in Andr. Gabršček. Da se o tej zvezi prepriča, naj si grgarski žapan tisto številko .Soče" natančnejše pogleda. Klici: „Mi nočemo Gabrščeka", so se slišali na shodn; dosledno morajo Grgarci reči tudi: „Mi nočemo dr. Frankota in agrarcev", ker so oni tadi le liberalci z drugim imenom. Da so naši kandidati nfntralne posojilnice" v Gorici g. Bitežnik prečita! pravila in jih razložil. Ro so sa polpisale pristopnice, izvoljeno je bilo prvo načelstvo in nadzorstvo. V načelstvo so iz ■ voljeni: P. n. Ernest Vogrič, podžapan kot načelnik, č. g. Jtnez Jarec kot blagajnik, Jožef Klanjšček, Štefan Miraž, Štefan Klede (Dolina), Karl Klede in Jožef Gravner kot odborniki. V nadzorstvo pa so izvoljeni: P. n. Franc Trpin kot predsednik, Janez v Knez, Jožef Maraž, Vincenc Trpin in Štefan Hlede (Britof). Po ustanovnem zborovanja kmečke posojilnice je bil shod za prihodnje de-želnozborske volitve. Govoril je č. g. dr. A. Pavlica o liberalcih in agrarcih pa o naši S. L. S. Liberalci so mrtvi, pokopali so jih agrarci. Agrarci se imenujejo po latinski besedi ager, ki pomenja njivo Agrarna stranka je tista njiva, kjer leže pokopani liberalni kolovodje. Agrarci so torej pogrebci. Mi pa nočemo ne liberalcev ne pogrebcev, ampak delavne može čvrste .Slovenske Ljudske Stranke". Agrarcem — pogrebcem pomagajo liberalni učitelji, ki pa iščejo le sebe. Liberalni učitelji hočejo v deželnem zbora doseči povišanje svoj6 plače z novimi dokladami na izrevne davke. Pridružili so se agrarcem, ker apajo, da bodo z njih pomočjo dosegli, česar želijo. To pa se ne sme zgoditi na škodo našega kmeta in posestnika! Dovolj je škodila slovenskemu kmečkemu ljudstva liberalna stranka. Ne dajmo se več begati po novih liberalnih strankah, čeprav bi se imenovale kmečke stranke ! Pojdimo vsi na delo za zmago „S!oveuske Ljudske Stranke lu Zborovalci so navdušeno pritrjevali govornikovim besedam. Sestavil se je tadi volilni odbor, ki bo skrbel, da se bodo izvršile volitve dne 2. in 4. marca za katoliško stranko ngoduo. Ogromaa večina bo v Št. Ferjanu volila v splošni kuriji dne 2. marca: dr. AN- TON BRECELJ, zdravnik v Girici. JOŽEF FON, državni poslannc v Gorici. Dr. FRANC PAVLETIČ, odvetnik v Gorici. V kmečki imriji dne 4. marca pa IVAN BERBOČ deželni odbornik v G orici. ANTON KLANČIČ, žapan v Podgori. MIHA Z EGA posestnik v Kanalu. Shod v Renčah. S. L. S. je sklicala preteklo nedeljo po prri sv. maši volivni shod. V veži župnišča se je zbralo nal 150 volivcev, ki so pazno posluiali govornike. Dr. Dermastia je opisal dosedanje delovanje deželnega zbora, očital naloge prihodnjega deželnega zbora, ^označil sedanje liberalne agrarce, ki so se konečno združili z isto stranko, iz katere so izišli, s Btaro liberalno, narodno-napredno stranko. Govornik je na to imenoval imena kandidatov za sploino in kmečko skupino. Volivci so izjavili glasovati za te moŽ9 in za nje po svojih močeh agitirati. — Na to je nastopil kandidat Miha Zega, ki je raavil gospodarski program, taknil se je tudi dela istega vprašanja in konečno pozval volivce naj trezno premislijo in po treznem premisleku oddajo glasove onim možam, ki jim največ zaupajo. Basedam g. kandidata je sledilo živahno pritrjevanje. Sijajen shod v Dornbergu. Preteklo nedeljo bo je vršil v Dornbergu javni volivni Bhod, katerega je sklicala S L S. Na prostranem dvorišču posojilnične hiše se je zbralo več kot 500 volivcev. Predsednikom Bhoda je bil izvoljen g. Mrevlje, ki je po pozdravu dal besedo dr. Darmastiju, ki je očrtal dosedanje delovanje deželnega zbora in omenil nalog prihodnjega deželnega zbora na izobraževalnem, zdravstvenem in gospodarskem polja. Omenil je zgodovino agrarne stranke, izjavil, da so ma bili ljubi prvotni agrarci, ne pa sedanji liberalnih učiteljih komandirani agrarci, ki so se konečno združili s staro liberalno stranko, kar je nekaj naravnega, ker so v tej stranki pravzaprav doma. Omenjal je kako si g. dornberiki nadučitelj razlaga zahtevo agrarne stranke, da naj si ljudstvo samo voli svojih poslancev. Zahteval je, da naj bode en učitelj kandidat za deželni zbor. Tega učiteljskega kandidata pa si ne bode zbiralo Ijadstvo, temveč določili ga bodo gg libaraini, sedaj tako celo agrarni učitelji sami, ljudstvo naj ga pa voli, če ma je učiteljski kandidat po volji ali ne. Kandidat S. L. S. g. Miha Z e g a je razvil gospodarski načrt prihodnjega deželnega zbora, pokazal na rane, na katerih ie trpi naša dežela, in na način kako jih odstraniti. Uvajanjem g. kandidate so navzoči volivci bnrno pritrjevali. Končno je pozval domači g. župnik volivce, da naj visoko drže zastavo S. L. S in naj tako častno nastopijo v votivnem boju kakor so to storili pri zadnjih državnozborskih volitvah. Po 12. uri je bil lepi shod zaključen. Po shoda sta kandidat g. Z ega in g. dr. Darmastia obiskala „Slovensko Čitalnico" in prispevala nekaj za knjižnico. Hvala jimal Shod v Bukovici. Shod v Bukovici. V sredo zvečer (včeraj) je bil volivni shod v Bukovici. Da ne pojde vse v redu, pokazalo se je že pred shodom. Prišel je bil namreč v gostilno g. Abramiča, kjer je bil shod, tadi neizogibni biljenski krčmar in Btari liberalec — zdaj agrarc Leo-nard Nemec v spremstva prvega bi-ljenskega fanta pretepača, in ta dva sta razgrajala in vpila po krčmi že pred shodom proti biljenskema karatu in par dragim Biljencem. Imela sta ga! No, Nemca se ni posrečilo priti v dvorano! Prišlo je pa kakih 30 „nado-budnih" mladeničev iz Gilčvertove fabrike „plesno-braInega liberalnega izo-braž. društva v Bakoviči". Ti so kazali svojo „izobra£bo“ pred in med govorom kurata Abrama. Po ponovnem poziva, naj bodo mirni in res izobraženi, so slednjič hrupno odšli delat dražbo razžaljenemu Leonarda Nemca. Nato se je shod mirno vršil. V glavnih potezah se je obrazložilo pereče kmetsko vprašanje, dosedanje delovanje katol. narodne, zdaj Ijndske stranke na Goriškem, zlasti pomen posojilnic, gospodarskih zadrug, Goriike zveze in užitnine v deželni upravi in drugih načrtov ljudske stranke v deželnem zbora. Navzoči kmetje in delavci, ki jih je bilo na shodu nad 100, so pazno posluiali in odobravali posamezne točke. Obrazložilo se je tudi veliko „ prijateljstvo “ kmetov slavnega agrarca Gilčverta in drugih agrarcev, ki so bili do zdaj vsi liberalci, nasprotniki ljudstva, tudi v Bakoviči ia v Biljah posebej. Slednjič so ti ljubi .agrarci" srečno prijadrali Bpet v liberalni tabor in v .Sočo" med liberalne kandidate. Govornik je konečno govoril o volivni taktiki in obljubil, da bo na novo ustanovljeno .Slov. kat. izobr. dr uit v o v Biljah" prirejalo poučne shode tadi v Bukovici. Shod v Orehovljah. Shod v Orehovljah. V soboto je bil volivni Bhod v Orehovljah pri Biljah. Navzočih je bilo do 70 mož in mladeničev. Kurat Abram iz Bilj je podrobno govoril o agrarnem ali kmeikem vprašanja in na tej podlagi obrazložil, kaj je storila vsaka sedanjih strank za kmeta. Liberjdna se lahko posebno Is ram ot no ponaša 8 svojo užitnino ia velikansko škodo, ki jo je prevzročila deželi, agrarna stranka pa nima, kot bivša liberalna še drugega pokazati kot to, da dela razdor in nemir po dežali in da se zdaj srečoa spet združila z častitljivo GabrSčekovo! Povsod po deželi se kaže trezno misleče naše Ijadstvo, da je zelo željno poduka. Snujmo izobraževalna druitva — razširjajmo kmetsko zvezo I Shod v Velikem dolu. Shod v Velikem dolu ua Krasu se je vršil v petek 14. t. m. Navzočih je bilo nad 50 mož, med temi par nasprotnikov, ki so pa molčali in proti konca, ko je bil govor o 'iberalnih učiteljih, tiho odšli. Maogo naših mož ni bilo doma. Govoril je kurat Abram. Vsi so poslušali z velikim zanimanjem in odobravanjem, obljubljajoč zvestobo in jekleno stanovitnost. Najprej bil na kratko pojasnjeno agrarno prašanje in pripomočki o re-iitvi kmečkega stanu. Nato seje navedlo kaj jev to Bvrho že storila kat. nar. oziroma Slovenska Ljudska Stranka po deželi in t dež. zboru. Žgala je posebno užitnina. Na to f=e je označilo dosedanje liberalno razdorno delo po deželi in v deželnem zboru in agrarna zvijačnost in nedoslednost in slepenje. Oinsčil jo ostudne napade liberalcev na dr. Gregorčiča in pojasnil načrt »Kmečkih zvezu za deželni zbor. K sklepu je govoril o kulturnoverskih načelih .Slovenske Ljudske Strankeu. Shod v Prvačini. Preteklo nedeljo po večernicah se je vršil na župniškem dvorišču volivni shod, katerega se je udeležilo precejšnje število volivcev. Shod bi se moral vršiti v gostilniških prostorih g. Gregoriča. Liberalci, ki so se natepli iz vseh krajev, so takoj popoldne zasedli prostor, v katerem se je imelo vršiti zborovanje. Pijani, hripavi glasovi so prihajali iz teh prostorov, velike steklenice so stale na mizah. Naravno, da pri takih ljudeh se mirno zborovanje ne more vršiti, vsled česar se je pozvalo somišljenike S. L. S., da naj pridejo na dvorišče župnišča. Liberalci kakor divji se zaženejo proti župnišču in preprečijo našim somišljenikom vstop na dvorišče. Ljudstvo se je zgražalo nad tako surovim nastopanjem liberalcev in ž njimi združenih agrar-cev, zlasti znanega krčmarja Mozetiča, ki je bil pripravljen za pretep, in nekega podžupana, ki se je zelo divje obnašal. Ko so se razgrajači odstranili, se je vršil na dvorišču shod. Govoril je dr. Dermastia, ki je v trpkih besedah ožigosal divje postopanje združenih liberalcev in agrarcev, s čimur so javno pokazali, da stari liberalec in sedanji agrarec sta jedno in isto. S svojim surovim obnašanjem so javno pokazali, da jim ni do tega, da bi stvari mirno in trezno premišljevali, temveč hočejo dobiti vspehov s telesno silo. Konečno je govornik pozval zbrane moč je, da naj trdno in neomajeno stoje na strani S. L. S. Pri odhodu so možje obljubili delati za kandidate S. L. S., kolikor bode to v njihovih močeh. Shod v Šmarjah. V nedeljo takoj po kosilu se je vršil v Šmarjah voliven shod. Shodu je predsedoval odbornik „Kmečke zveze" g. Gregorčič. Navzočih je bilo vsega skupaj nad 70 volivcev, med njimi precej nasprotnikov, ki so se pa obnašali mirno. Urednik Kremžar je govoril o delovanju dež. zbora ter pojasnil gospodarski načrt S. L. S. za prihodnjost. Zborovalci so mirno sledili izvajanjem govornikovim in tudi nekaterim nasprotnikom se je poznalo, da shod ne bo brez sadu. Lep shod v Rihenberku. V nedeljo ob pol 4. uri je bil v Rihenberku v prostorih g. Maksa Lična lep voliven shod, ki ga je sklicala ajdovska „Kmečka zveza". Predsedoval je g. Ličen, ki je jako lepo govoril tudi o izboljšanju gospodarstva. Gosp. govorniku se pozna, da je veščak v kmetijstvu. Nato je urednik Kremžar omenjal, da se vrši na Dunaju posvetovanje za gospodarsko povzdigo Primorske. K temu posvetovanju, ki je tako silno važno pred vsem za našega kmeta, so bili povabljeni tudi naši poslanci, ki vsled tega danes niso mogli priti med volivce, enako ne g. prof, Berbuč, ki je na posvetovanju kot dež. odbornik. Nato je govornik razložil gospodarski program stranke, posebno je vleklo vprašanje o preosnovi ljudske šole, čemur pa se liberalno-agrarni učitelji upirajo. Med govorom se nekateri liberalni agrarčki hoteli motiti z medklici, a so slabo naleteli. Z velikim navdušenjem so biti sprejeti kandidatje S. L. S.. Ko so bili pozvani agrarni liberalci, naj vzdignejo roke za svoje, so se vzdignile 3—4 roke; drugič pa se je pokazalo v zraku le 5 prstov, kar je vzbudilo pri zborovalcih velik smeh. Med velikanskim navdušenjem in živio-klici na S. L. S. in njene kandidate je bil zaključen lepi shod. Bilo je na shodu nad 200 mož. Shod v Štanjelu. V Štanjelu se je vršil volivni shod mi-nolo nedeljo po večernicah. Prostorna uradna soba v župnišču je bila polna najboljših mož iz štanjelske občine. Predsedoval je podžupan g. Jan. Breščak. Dr. Brecelj se je predstavil kot kandidat splošne kurije, očrtal program S. L. S. in poživljal volivce, naj tudi v kmečkih občinah volijo poslanca, ki bosta lahko po svojih načelih združena s poslanci S. L. S. v dež. zboru. Kurat Abram je v ognjevitem govoru slikal nasprotnike in pojasnil način volitev. Domači kurat g. Gleščič je na kratko še pozval vse somišljenike, naj vsakdo pri volitvah stori svojo volivno dolžnost, na kar je bil shod zaključen. Liberalno-agrarni shod v Črničah. V nedeljo so imeli agrarci majhen sho-dič pri Slamiču v Črničah. Delali so prav po tihem, da ne bi kdo naših izvedel za shod. Navzočih je bilo nekaj fantov, mož nič! Za vsak slučaj so imeli pripravljeno „harmoniko“ in plesali so potem do pozne noči. V Tomaju so imeli liberalni agrarci v nndcljo po-poludne shod v dvorani „Vinarskega društva". Nedorasli mladeniči izpod BO let so ponujali kandidaturo drug drugemu, slednjič so se zedinili za dr. Gregorina. Zvečer sta prišla kurat Abram in dr. Brčcelj r Tomaj, da bi se pogovorila z zaupniki S. L. S. Zbrani agrarci bo hoteli imeti shod. Pod predsedstvom g. Vrana je spregovoril dr. Brecelj, da se mu ne zdi več primerno govorit', videč toliko preveč opitih zborovalcev ter pozivlje vse volivce naj v kmečkih občinah volijo taka poslanca ki se bosta lahko sporazumela s poslanci S. L. S. G. Alfonz Grmek in §tc* sta kot pristna agrarca poudarjala načelo naj kmet voli kmeta ter predlagala med občnim smehom kandidaturo najnovejiega agrarca kmeta dr. Gregorin«. V kratkem priredi S. L. S. volivni ahod v Tomaju. Iz Bovca. Minolo nedeljo, dne 9. febru-varja, smo položili temeljni kamen k zgradbi boljšega blagostanja v našem doslej od vseli strani zapuščenem in v velikih stiskah vzdihujočem okraju. Naše „Katoliško politično društvo" je imelo namreč minulo nedeljo v dvorani „pri Pošti* dobro obiskan volivni shod, na katerem so govorili razni gospodje: dr. Brecelj, zdravnik v Gorici, kandidat za splošno kurijo, gospod A. Kosmač, župan v Cerknem, kandidat za tolminsko kmečko skupino in gospod Franc Kremžar. Veselilo nas je, da smo dobili lep pregled o našem političnem položaju. Vsi kandidatje S. L. S. so bili z navdušenjem sprejeti. Spoznali smo, da bomo volili zavedne katoličane, vnete Slovence in iskrene prijatelje našega delavca in kmeta-trpina. Temu dejstvu so nam porok: njihove izredne zmožnosti. Med burnim odobravanjem vsega navzočega občinstva je bil proglašen na predlog preč. g. dekana g. Leopold Jonko, veleposestnik in podžupan v Bovcu, kandidatom v slovenskih trgih. Mogočni živio klici so pričali, da je izrazil soglasno željo našega vrlega bovškega občinstva. Tudi naši politični nasprotniki slovesno zatrjujejo, da hočejo podpirati Jonkovo kandidaturo, in prav tako. Na ta način bi bila uglajena pot do splošne edinosti, po kateri vsi željno hrepenimo, saj znan je pregovor: „V edinosti je moč!" Če kateri slovenski trg, je potreben Bovec svojega zastopnika; saj bolj zapuščenega in od središča oddaljenega trga ni, kakor je naš. In zato upamo, da nas bodo v tem oziru podpirali tudi drugi slovenski trgi. _ Iz Kobarida. Lepo zimo imamo na Kobariškem letos pri nas; to je nekaj redkega. Ker smo torej prosti snega, imamo temveč stika z drugim, zunanjim svetom. B iža-joče se volitve nas precej zanimajo. Nas tržane, ki volimo v Bkupini trgov, zanima seveda najbolj volitev v trgih. Caje bo in beremo tudi, da hoče v trgih kandidirati Andrej Gabršček. Ta mož je sicer nai rojak; a ga nikakor ne moremo priporočati. Ce bi ne imeli drugega vzroka proti njemu, imamo tega, da je bil on tisti, ki je napravil razkol med goriškimi Slovenci, da se sedaj bijemo med seboj. Gabršček Andrej je rojen tu pri nas ; a vsi naši tržani, razun najbolj zagrizenih, javljajo: .Ne, Drejca pa ne bom volil". Naše mnenje je, naj bi se slovenski trgi sporazumeli med seboj za takega moža, ki je res tržan, ki je izobražen in ki bi torej znal zastopati koristi slovenskih irgov. — ... Zato smo bili zelo zadovoljni, ko smo slišali, da Bovčani priporočajo kot kandidata g. Leopolda J on kota. Poznamo g. Jonkota in reči moramo, da nam je njegova kandidatura simpatična. Mož je veliko storil za domačo občino a se ni nikdar po nepotrebnem vtikal v politični boj. Slovenski trgi pa potrebujemo takega moža, ki ne bo nosil boja v deželni zbor, ampak delo. Mi moramo pri volitvah gledati na to, da bodo naši poslanci shžni, da se ne bodo prepirali med seboj. Tegt pa ne pričakujmo od Gabrščeka ! Pričakujemo pa to lahko od gospoda Jonkota, o katerem smo prepričani, da bo mož na svojem mesta. Iz goriške okolice. Volivci kmečke skupine, dne 4. marca zapišite na glasovnico sledeče kandidate, ki so kandidatje S. L. S. in »Kmečkih zvez«: Ivan Berbuč, dež. odbornik v Gorici; Anton Klančič, župan v Pod-gori; Miha Z cg a, posestnik v Kanalu. Na delo. v boj. da zmaga ljudska stvar! g Iz Oseka. Ustali so veliki preroki in vsi ti preroki kaj radi dopisujejo ▼ „Naš Glas“. Prvi in najviiji prerok, ki čuje na ime Mermolja, se oglasi skoraj vsakikrat v .N. Gl.“ s kakim dopisom ter se tudi vedno mogočno podpiše pod svoj umotvor. A bo še drugi preroki — nekoliko mlajši od njega, ki so komaj prekoračili svoja mlečnozoba leta, — tudi ti se oglašajo t „N. G*.u z dopisi ter čutijo največje veselje v tem, d« se tudi podpišejo pod Bvoje umotvore. Tudi v Oseku se je znašel mladenič, ki se čuti poklicanega (za) dopisnika v „N. Gl." in se večkrat oglasi s svotimi neslanimi dopisi, pod katere postavi vedno svojo firmo A' V. V teh svojih dopisih streaa svojo jezo nad klerikalci in liberalci ter mu niso po volji niti prvi niti drugi; le agrarna stranka mu je edina prava rešiteljica. Kadar pa koncem stavka no ve kaj pametnega zapisati, postavi devet pik ali pa se spusti v zasmehovanje ter pripiše še par ha. Mogočno je v prvem svojem dopisn oznanil, da „oni niso ustanovili svojega liBla, da bi priobčevali dogodke, ki se morajo dogajati in vrstiti po naravni poti razvoja, ampak ustanovili so list, da bi navadili naše občinstvo politično misliti". Stavim, da dopisnik sam ne ve, kaj je hotel s temi besedami reči I Ko bi poslal svoj dopis načelnika agrarne stranke v korekturo, bi ga gotovo dobro popravil ali pa vsaj vrgel v koš ; toda vrtojbenski policaj ga je po svoje popravil in tako prenovljenega spravil v „N. Gl.“ In tako v vseh teh dopisih, r katerih se uči naše ljudstvo »politično misliti", ne najdemo ničesar drugega kot očitanje, da bo naši listi polni obrekovanj, opravljanj in laži. — Slišal je tudi nekje zvoniti o nekih idejah ter se spravil nad nje, dasiravno nima o njih nikake ideje 1 On ocenjuje naše politične stranke z naj večjo lahkoto ter presega v tem vsakega politika. Njemu se zde nepotrebne vse politične stranke razun agrarne ter se mu zdi le čudno, zakaj naše ljudstvo trumoma ne dere v njo. Toda vprašati moramo slavnega dopisnika „N. Gl." A. V., ali mu je sploh količkaj znan program nasprotujočih si strank v naši deželi? Ko bi bil A. V. vsaj za toliko starejši kot je on moder, bi pač zamegel reči z Gabrščekom, da je združenje liberalne in Slovenske Ljudske Stranke nemogoče, ker obe stranki ločijo poglavitna načela, vsled katerih pač ni mogoče nobene združitve. In sedaj pride A. V. iz Oieka, kateri hoče vae stranke spraviti pod en klobuk; njemu se zdi edina rešitev v agrarni stranki, v kateri se bo našsmu kmetu cedil med in mleko. Toda prašamo dopisnika „N. G1.* A. V., kaj koristnega je storila agrarna stranka za kmeta? Kje si bil ti in tvoja stranka, ko se je že 5. L. S. potegovala za koristi našega kmeta, kje je bil Vaš načelnik dr. 1’ ranko in vsi vaši generali, ko je naša stranka ustanavljala posojilnice in druge dobrodelne zavode ? kje ste bili vBi takrat, ko bo se naši voditelji potegovali in isKali našemu kmetn razne gospodarske podpore ? Ali misliš, da s tem kmetu pomagate, če zabavljate čez naše voditelje in zaslužne može ter kričite po judovsio „pejte ga noter", mi vam hočemo pomagati?!— Dejanja hočemo poprej videti I Drugače vam porečemo, da ste sami kričači 1 Dr. Franko se je napolnil svoje žepe in marsikateri izmed vas si je natlačil svojo bisago s tisočaki gotovo ne na korist ubogega kmeta; in sedaj hočete reševati skeleče agrarno vprašanje?! kričiš, da naši listi udrihajo po vaših „zaslužnih možeh", a reči moramo, da je vaš list še toliko slabši. Mermolja je zapisal enkrat v vašem listu: „mir ljudem na zemlji"; a ravno vi ste, ki netite prepir! Ni vam za mir, ampak nasprotno za boj! Toda če želite boja, vedite, da se ga mi ne ustrašimo ter ga sprejmemo ravnodušno — posebno pa še s teboj mlečnozobim mladeničem I Ce poživljaš ljudi, naj vračejo naše cunje, kakor si se blagovolil izraziti, Ti povemo, da bomo mi ravno t»ko storili. Sicer pa tega ne bo potreba, ker bodo ljudje gotovo sami spoznali, i*a tisti polblek .vašega Glasu1*, na katerem se tiskajo tvoji in enaki dopisi, niso niti maje vredni, katero porabijo stavci in če bi imel Mermolja kaj boljšega od tvojih dopisov, bi vse te prismodarije vrgel v koš! Slednjič naj ti bo pa še to povedano, če hočei postati res stalni dopisnik vašega lista, povohaj prej malo kaj je logika in utakni svoj nos tadi v slovnico I Zt enkrat — dovolj 1 g Iz Brd. Da so liberalci, naj se že imenujejo naprednjaki aii agrarci, hudobni, to je že znano, ali da pojdejo r svoji hudobiji tako daleč, da bodo nasprotovali celo našim opravičenim prošnjam, tega nismo mislili in pričakovali. Daši dobro poznajo naše žalostne razmere in vedo, da smo koloni največji reveži, vendar nasprotujejo in napadajo ▼ svojih časnikih nas in tiste osebe, ki* nam skušajo pomagati. Sram naj jih bo 1 Proč s ,Sočo“, proč z „Našim Glasom". Mi pa hočemo na dan volitve liberalcem dati najboljši odgovor s tem, da vsi kakor en mož oddamo svoje glasove za kandidate „Slovenske Ljudske Stranke". Liberalci bi v svojih glasilih lagali, da so naši prijatelji, pa nasprotujejo našim prošnjam. V Brdih je celo en tak hudoben agrarc, ki šunta proti nam gospodarje. Pravijo, da je bil v Št. Martinu in ▼ Podgori pri g. Klančiču. A ta gospod, ki je poštenjak, mu je povedal, kar mu je šlo. Naši nasprotniki pravijo, da je neizpeljivo, kar je predlagal g. Fon. Mi pa vemo, da se da to izpeljati, ker večina gospodarjev je voljna prodati svoja zemljišča in vlada lahko posodi kmetom potrebni denar, kakor ga posojajo za druge namene. Saj ni ravno, da bi se vse naenkrat zgodilo, ampak vlada naj določi v ta namen za vsako leto primerno TBoto in po nekaterih letih bomo oproščeni, kar bo v veliko korist nam in državi. Zato smo pa hvaležni g. drž. poslanca Fonu in ga prosimo, naj le vstrajno za nas delaje brez ozira, kaj pišejo hudobni liberalci. Z» „S)čin“ nasvet, naj bi pomoči iskali pri g. Štre-keljnu, se lepo zahvalimo. Človek s takimi zmožnostni naj bo skrije. Svetujemo vam mi, da mu kupite plan od drž. zbornice, da se vam ne zgubil Oskar je bil vsaj toliko pameten, da je ostal doma in se ni smešil po Danaju. g Predavanje na Lokvah. — 0 našem socialnem delu ali kako doseženo blagostanje? — Govoril je žapaik: V vsakem stanu mora biti posameznik nverjen o važnosti svojega stanu in o zaslugah tega stanu. Tako-le bo zmagoval sovražnike istega stanu... Klor drugače misli in dela, je le najemnik: — drž: zs svoj stan le vtoliko, kolikor mu nese; a to je slabo; — to ni pravo socialno delo, to ne donese pravega blagostanja ! Kar že človek je, mora biti cel — je rekel nekdo (Bjdenstedt) in prav je imel... Vsak čas je imel svoje socialno vprašanje — vedno so ijudje skušali doseči v človeški dražbi svoje pravice — a dandanes je to vprašanje v najhujšem stadiju (na najvišji stopinji); razvilo ae je v nevarno nasprotje: bogatini in nemaniči si stoje nasproti v bojnem redu; oboji pa preta uničiti srednji stan — male posestnike, obrtnike in delavce... Vprašam zdaj: Kako naj socialno delujemo, da uvedemo zopet zadovoljnost v človeško družbo sploh in v vsak stan posebej? Na to je govornik označil najprej razne »reševalce* soc. vprašanja: 1. načelo subjektivizma, ki ga zastopajo liberalci z geslom: .Sirbi za-se, pusti brata..."; 2. temu načela nasprotni nauk — nauk socialistov, ki bodo ukupovali vs« — tudi žene in neveste — iz dižutne štacune; in 3. uauk, ki hoče dati i ponamezniku i celoti pravico — in ta je nauk kr&čansk .. Tega nauka se treba držati; krt«', nauk h k.epovlnim in zaačajnim življenjem — ne le z besedami — pričati; v edinosti drog z« dra gfga skrbeli in delati noboječi se dela, ampxk hrepeneči po njem; slednjič praznovati od B >)!* in sv. Cerkve plavljen« doe*» v svoj počitek in dovoljeno razvedrile: — potem n« bo izkoriščanja ne bo treba stavkati, ne bo manjkalo ni dela ni jela — potem bo naie socialno tpraSanje reSeno ... Poroka. V eonedeljek dne 17. t. m ie je poročil v M mu p. Anton Vuk, organist, z gospodično K izalko Mnin-lin. — Vni diojici kličemo: Bogdtij srečo ! g It Št Andrcžt nam poročajo, da je bil v nedeljo zopet ples. Fantje iz Rojic so tudi prišli na ta ples; a domači plesavci so jih grdo gledali in naposled tudi natepli. Enega so še precej pretepli. — „Soča“ pa piše, zakaj županstvo ne dovoljuje več plesov. A naše mnenje je, da bi županstvo najbolj e storilo, če prepove vse take javne plese, kjer se mladina vadi le v pijači in kjer je vedno preveč prilike za surovosti in pretep. „Soča“ že ve, zakaj to priporoča. g V Kronbergu je pri tamošnji novoustanovljeni zavarovalnici za govejo živino 52 gospodarjev zavarovalo 153 glav goveje živine za skupno vsoto 23.600 K. g Grozna nesreča se je pr/godila t nedeljo zvečer na progi od Prv.nin* proli Dornberga. Brzovihk St. 45 k vezi iz Gorice proli Trata, )« povozil vojska 97. ptšp"lka Aiojzija Liha, ki se madil domu v L)jrnberga na fiopo-tu Ur gt popolnoma rozmesari1. V 7 kote** gt je raztrgal. Nesrečnež je h tel po pr >g' n* popinjo Prvačino. d* so odpeije v Tr^', ker bi bil moral b.ti ob 12a ponoči ža v ^ojaSuiei. g Ponesrefen shod socialn h de-mi liia nv je bil v nedeljo v Kronbergu. Bili so trije govorniki in dva poslušalca. — V soboto zvečer je tudi dr. P n c v Kronbergu „pucal“, pa zaželjenega uspeha le ni bilo. g Preljubezni\a politikn. — Pod tem naslovom prinaša sobotna „Soča“ vest, da je v četrtek neka oseba v Solkanu zbolela .ter zahtevala duhovnika. Ker v Solkanu slučajno ni bilo nobenega duhovnika doma, šli so v Kron-berg iskat vikarja — a tudi tega ni bilo doma. Tako poroča ,.Soča“. Kar se Kronberga tiče, je to poročilo zlagano, ker jaz sem bil v četrtek cel dan doma. Vinko Vodopivec, vikar v Kronbergu. g Iz kojščanske občin«’. (K I a v r n agrarni shod.) — Župan Obljubek je sklical v nedeljo, dne 16. febr. agrarni shod v Šmartnem, ki se je pa jako klaver-no obnesel. Prišlo je na shod kacih 100 ljudi, mej njimi polovica naših somišljenikov. Kot glavni govornik je nastopil neizogibni Mermolja. Mahal je vedno z eno roko po klerikalcih, z drugo pa po liberalcih, farbal kmete, in skušal dokazati, da dosedanji slovenski deželni poslanci ljudstvo le slepijo, in za nos vodijo, kar mu je pa docela spodletelo. Skušal jim je oprtati mnogo krivic, katere se kmetom godijo. Oni so bojda krivi, da se je vpeljal novi krivični deželni volivni red, po katerem imajo Lahi večino. Kajti prej je bilo razmerje med laškimi in slovenskimi dežel, poslanci 12, in 11; sedaj pa 16. in 15., pa je dokazana krivica. — l Kmetje so debelo gledali, in niso mogli najti nobene nove krivice ker je v novem volivnem redu razmerje ostalo isto in nespremenjeno. — Govornik je nadalje branil vero agrarcev, |češ da to, kar se njim podtika, namreč da je vera le zasebna stvar, je le geslo socialistov nikakor pa njihovo. Da bi pokazal svojo globoko vernost, potegnil se je sedaj za novo cerkev Srca Jezusovega na goriškem pokopališču, katera bi se bila morala zidati, a bivši slovenski deželni poslanci so krivi, da se bode ondi zidala nova deželna hiša, mesto cerkve. G. Mermolja, ali se ne sramujete svojih besedij? Povejte, ali se to ne pravi obrekovati, iker Vam je pač dobro znano, da je goriški magistrat to zakrivil, da ond i cerkve ne bo, ker je hotel imeti pravico patronata in prepovedati slovenski jezik v cerkvi, čemur se je bil pokojni škof Alojzij odločno uprl? Povejte, kdo ima za norca kmečko ljudstvo, da se poslu-žim Vašega izraza, ali ne Vi? — Iz same krščanske ljubezni se je dični govornik spravil na novo norišnico, za katero je dežela po kiivdi slovenskih poslancev (?) toliko potrosila. Ali ni trosila tudi poprej? Usmiljen Samarijan Mermolja, bi bil rad, naj bi nesrečni blazni kar na cestah poginjali, kakor žival. Obregnil se je ljubeznjivi Mermolja še enkrat nad bivšimi slovenskimi dež. poslance in jim očital brezpotrebnih stroškov dežele, ker se je poizkusilo z elektriko vzgajati rastline. Čudili smo se le, da se ta napredni kmet ni zagnal tudi proti umetnim gnojilom, za katere dežela toliko potrosi. Ko je bil govornik vse naše dež. poslance opljuval je seveda priporočal svoje agrarne kandidate menda samo pristne kmete. Kot govornik nastopi še župan Obljubek, ki seveda popolnoma pritrjuje prejšne-mu govorniku, in še sam sebe za kandidata priporoča in konec je bilo shoda. Upamo, da taki ljudje, ki se predr-znejo na tak podel način naše kmečko ljudstvo za nos voditi, bodo sami z dolgim nosom ostali. — g Iz Bukovice. N^kdo je h rali i po ► hodu v Buuvci znanega „rgrarCi* in „prijht<-Ij» “ kmetov. Gilčverta, . dasi je bil žh večkrat tirjan, plačni oblini posebnega grob* svoji, pred par lfti umrli seatri. Za n.egove „dobretea ie tudi par kmetov ! Ž *io Gilčvert I En vzgled, kako laže „Soča“! Torkova „Soča“ piše o naših nedeljskih [shodih in skuša z lažjo izbrisati njih mogočni vtis. Po „Sočinih“ poročilih so bili vsi naši shodi zanič! Kako silno „dobro poučena- je »Soča* o naših shodih, sledi iz sledečega! „Soča“ piše: „Fon je bil (v nedeljo) v Brdih, kjer je reševal kolonsko vprašanje po svojem kratkem sistem u.“ Kaj pa je resnice na tem? Fona v nedeljo ni bilo v Brdih, ampak je šel ta dan na £)unaj, kjer se je vršilo v ministerstvu v e 1 e v a ž n o p o s v e- , to vanj e za gospodarsko povzdigo Primorskega. Iz tega je razvidno, kako grozno farbajo liberalci svoje ljube bravce. Pač tisočkrat nerazsoden je ti sli, ki liberalcem še kaj verjame! Ali ne sledi iz tega nauk: Ne veruj liberalcu nobene rečil Darovi. Uprava ,Primorskega Lista" je , prejela za slov. „Sirotišče“ 2 K, katere | je darcval g. Ivan Černe, Sr. Gora; : Homar Ivan. knrat 1 K; Bogomil Nemec, j vikar 1 K; Bitežnik Frančišek, Grgar 1 K; Miha Bratina, Kamnje 1 K; Ivan Bregantič, Gor. Cerovo 1 K; Mermolja Frančiiek Selo 40 v; Ivan Lsban, karat 5 K; Frančišek Stepančič, aprav. v semenišča 2 K; Matija Ivančič, karat 2 K; 1 Cvetrežnik Anton, posestnik Avče 1 K; Ivan Stepančič Renče 67 v; B. M. Solkan 60 t; Marija Bramat, Renče 50 v; Antonija GomiSček, Solkan 80 r. Za „Šolski Dom*: Josip Hrast ▼ Medani nabral vrli pevovodja in organist ! g. [nčitelj Biljanski s svojim cerkvenim pevskim zborom ter dal požreti zamorca r žapnišča 5 K 34 v. Beg povrni ! Za pogorele« na Ponikvah so darovali: Č. g. Valentin Pirec, vikar t Oblokah & K; .Na dvornem lovu" na Pečinah se je dobilo 20 K; .Monte di Pieta" v Gorici 200 K; „Centralna po- | sojilnica* v Gorici 200 K. Srčna hvala I Usmiljena srca posnemajte jih ! Ponikve, 5. februarja 1908. Š t r e k e 1 j, vikar. Za cerkev presv Srca Jezusovega v Sočrgi so darovali: Marija Kramberger 10 K; Kat. Spacapaa 3 K; Ana Kot 2 K; Kana Čimpa 5 K; G. Zupan 2 K; Nežika Sodja 1 K; Narija Otta 1 K; Neimenovana iz Marijine dražbe 2 K; Ant. Rebek, c. kr. nanrestni-Stveni svetnik 10 K. Bog povrni I Župni orad t Sočrgi p. Buzet. A. J. B a d i n. Za slovensko „Alojzijevišče“ so darovali: Preč. gg Mnsgr. Jal. Warto 5 K; mnsgr. Jjsin Pavletič 20 K; Josip Skočir 10 K; Fran Kodermatz 4 K; g-župnik Anton Lazar & K; g. župnik Josip Golja 10 K; g. vikar Fran Franke 10 K; S. G. 20 K; g. kaplan Ivan Kenda 6 K; profesor Josip Ličan 10 K; dr. Fr. Kos 20 K; odvetnik dr. Alojzij Franko 25 K; profesor Josip A. U,čič !0 K. Vsem blagim gg. darovateljem prisrčna hvala I Stari R mljani so pravili: „Bis dat qai cito dat.“ (Dvakrat da, kdor hitro da.) Naš zavod je v velikih stiskak, potrebujemo hitre pomoči. Prosimo spomnite se besed sv. Pisma: „Ne reci svojema prijatelja: pojdi in zopet pridi, j a t r i ti bom dal, ako zamoreS dati takoj. (Preg. 3, 28). - Za izobrazbo. Konstitucija (konstitncijonalizem) — lat. beseda, za katero pa imamo tndi t slovenščini v istem pomena besedo astava. Konstitucija-ustava pomeni vse one postave, ki določajo kako naj se država vlada, konstilucijonalne države so one, kjer deli vladai postavodujalno oblast z ljudstvom. V Hrropi so razun Turčije vse države konstilacijonalne,rav-notako v Ameriki. V Aziji je konstitu-cijonalizem prodrl na Japonskem ia v zadnjem časa tadi v Perziji. Markauten, a, o, (markirati) — francoska beseda, ki pomeni — posebno značilen. Markantne so n. pr. poteze v obraza kakega človeka, če se tak obraz zelo razlikuje od dragih. Dati kaki stvari poseben znak so pravi markirat’. Po naših gorah markira Slov. planinsko društvo pota s tem, da pobarva skale, drevesa, ali kake kole z rdečo barvo. Ohstruirati, (obstrukcija, obstruk-cijoni^ti) — latinska beseda, ki pomenja zadrževati, zavirati. Posebno se govori o obBtruiranju v državni ali dež?lni zbornici, kjer hoče manjši del pDslancev preprečiti na različna načine delovanja večine. Obstrukcij je lahko mirna ali pa tadi hrapnti. Mirno obstrairajo poslanci, če govore dolge govore, najdaljši tak govor je v danajski zbornici trajal 12 ar. Znana je pa tadi hrupna obstrukcija v kranjskem deželnem zbora, kjer so liberalci preprečili z ropotom, ki so gt napravili s piskanjem, s kravjim zvoncem in dragimi orodji, spremembo votivnega reda. — Orkester, — grška beseda, ki pomenja v starem grškem gledišča prostor pred odrom. S^daj pod isto besedo ume-vano zbor godcer, zlasti t gledišča. Gospodarske vesti. Mlekarsko šolo (petmesečen tečaj) otvori c kr, kmetijska dražba kranjska s pomočjo državne in deželne podpore in vsled pripomoči mlekarske zadrnge na Vrhniki dne 1. aprila t. I. na Vrhniki. Pouk na šoli bo trajal od 1. aprila do konca avgusta 1.1. Šola bo teoretično-praktična ter se bo poleg spoznavanja, preiskovanja in ravnanja z mlekom poučevalo o izdelovanja preB-nega masla in sira. Nadalje se bo vriil tndi ponk o mlekarski kemiji in bakteriologiji ter se bo poačovalo o oskrbovanju in krmljenjn molzne živine, o kožnih boleznih, o mlekarskem knjigo- ' vodstva in računstvu ter o mlekarskem zadružništva. Pri praktičnem poaku bo bo j oziralo na vse načine ravnanja z mlekom ! in poleglega ttudi na oskrbovanje mle- ! karskih strojev in tadi parnih kotlov. V mlekarsko šolo, kjer bo pouk brezplačen, se sprejme 12 ačencev, ki bodo imeli brezplačno stanovanje. Za hrano bo moral vaak udeleženec sam skrbeti. Nekterim nepremožnim kranjskim učencem bo mogoče dati podpore iz državnega, oziroma deželnega prispevka. Sprejemaje se tadi ačenci, ki si sami poskrbe za hrano in Btanovanje. Prošnje za sprejem je poslati do 15. marca t. i. na podpisani odbor. Prošnjam je priložiti spričevala o Ijudskošolski izobrazbi ia zdravniška Spričevala o popolnem zdravja. Prednost za sprejem imajo tisti, ki so že v kaki mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo ačit mlekarske zadruge. Po končanem poaku t Soli se morajo ačenci podvreči izpila ter dobe o njem spričevalo, ki jih usposobi za voditelje mlekaren. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Mlekarne v naši deželi. .Narodni gospodar piše: Mlekarne na Goriškem uspevajo dobro. Skoro vsaka večja vaB ima svojo mlekarno. Večina nj h pa nima oblike zadrnge r smisla zadružnega zakona. Tadi niso še osredotočene, kar se tiče kupčije. Vsaka zadruga sama skrbi za svoje odjemalce, katerih ne manjka, ker sa blago vse proda. Mlekarne izdelujejo snrovo maslo n sir, posebno nn planinah. Maslo Be po večini prodaja v Trst, sir deloma tadi na Italijansko. Cena maslu je 2'40 K, sira pa J 40—1'60 K. Mleko prodaja le mlekarska zadruga r Črnicah. 0> progi nove bohinjske železnice bi zamogle mlekarne, ki bi sveže mleko vozile v Trat, zelo dobro uspevati. Manjka pa organizatorič-nega dnha med ljudstvom. Prav moderno je nrejena mlekarna kmetijskega draStva v Cerknem, katere maslo gre ce ) na Črnogoro in v E?ipl. Pred dvema le^omi se je pri tej mlekarni vršil tadi dalji mlekarni tečaj, čadao, da se ne ponavlja vsako leto. Sedaj ko se ima od dati izpraznjeno mesto potovalnega oči telja v Tolmina, apamo da se podel moža, ki se bo zanimal za vsa potreb* zaupanega mu delokroga !■* Drobtine. d Čez pol stoletja zopet med Nvetom. — ^Frankfurter Z“ituog“ poroča iz N“\vyorka: Franc Hoffmann, ki je preživel, v državnem zaporu 47 let, je prišel semkaj. V starosti 20 let se je priselil sem in se je že v prvih tednih svojega tukajšnjega bivanja udeležil ne krga umora, vsled katerpgt je bil ob sojen v dosmrtno j«čo. 01 t“ga časa ni prišel iz ječe Sing-S nga. Ko pa je prišla pomilostitev od guvernerja, je zapustil ječo z nove ouleko in denarjem, ki si ga je prislužil v njej. Ko je došal na kolodvor, se je tako prostrašil novih prikazni, ki jih je videl na svojem kratkem pota, da jo je nbral po najkrajšem pota, nazaj v kaznilnico in prosil ravnatolja, naj ga vtakne zopet r njegovo staro celico, ker se ne spozna več v svetu. Dovolilo se ma jo, da prenoči v Smg Singa. Danes popoldne pa je prišel v sp em-atvu nekega paznika semkaj in su oglasil pri nekem človekoljubnim moža, ki naj bi starca za ostala dni žaljenja uslužbil za lakka dela ne vrta. Stari .mož se jo krčevito držal roke paznika. Cesto po kateri so dirjali tramvajski vozovi, avtomobili in drngi vozovi ai je upal prekoračiti Se le tedaj, ko je nek policist ustavil promet. Ko je nad glavami čez neko cesto katero sta prekoračila, švignil železniški vlak, ne je odtrgal prestrašen ia smrtnobled od paznika in skočil na obcestni tlak. S solzami na očeh je ko-nečno proBil paznika, naj se ga vendar sprejme nazaj v ječo, kajti on nn bo mogel živeti med svetom. Ker ni Hoffmann nikdar bral časopisov in se tadi ni smel razgovarjati s sonjetniki, ni na ta način ničesar izvedel o naprepku v prometa in podobnih poljih človeške delavnosti. V 47 letih se je pač vse spremenilo in stopil je v svet, ki se ma je zdel popolnoma nov. Paznika se je k”-npčno posrečilo, da ga je spravil na c daljeno posestvo, kjer bo lahko v mi a preživel svoje zadnje dni. — Kako delajo socialnodemo-kraški gospodje z delavskimi groši. V Rima so socialni demokratje ravnokar naredili sodraga Morgarija za glavnega urednika „Avantija“, kar ma neBe 30.000 frankov, ako ga tako plačajo, kakor njegovega prednika Ferrija. Zlaj bo pa zasledili, da je Ferri falzificiral bilance „Avantija“, samo da je mogel sebi ohraniti toliko plačo. Ubogi Morgari bi morai biti torej zadovoljen z manjšo plačo, kar pa ne sme biti. Zato so razpisali nov strankarski davek, in sicer eno krono na glavo. Tako morajo lačni italijanski delavci plačevati, da dobi Morgari oprav minUtersko plačo zato, da se jim bo v „Avantiju“ vaak dan kaj nalagal. Urna priloja „Pim Listu*' SL 81 dne 20. Mr. 1908. Vjobrambo živinoreje. V aeji kmetijskega odseka dne 4. lebr. je poslanic Hesel (soc. demokrat) podal sTojo poročilo o predlega, katerega so stavili soc. demokratski poslanci ▼ zadevi draginje živi), osobito mesa. Fo kratkem nvoda je kar naravnost predlagal, da se vlada poživlja, da odpravi zaprtijo naiih mej in pasti prost uvoz živine iz baliamkih držav, iz Ra-sije, ter amogoii avoz presnega, na leda shlajenega mesa iz Argentinije in Amerike, in izrazil nado, da bo kmetski odsek brez sleherne debate takoj sprejel ta predlog. Seveda kmetski poslanci niso bili takega nazora, ampak so vzlic kratkemu poročila zahtevali razpravo, v katero je tadi kmetijski minister posegel in izrecno zagotovil krceltvJce, da se vlada zaveda velikega pomena avstrijske živinoreje, zato tadi ne bo privolila v to, da bi taja živina smela v naio državo, po kateri bi se lahko zanesle živinske k,ižne bolezni; ie celo na to se bo strogo pazilo, da se pod najstrožjo vete-rinarno kontrolo dovoli uvoz mesa. V razpravo sta posegla slovenska poslanca Povše in Rolkar. Poslanec Povie je na podlagi karakterističnih podatkov dokazal, da cene goveji živini konstantno padajo, tako da velja par volov danes do 200 K manj kakor lansko leto o tem časa. Tadi na danajskem velikem živinskem trga pada cena živini od tedna do tedna — pa pri vsem tem je OBtala cena mesa enaka, le par vinarjev so danajski mesarji pri kilograma mesa popustili. Seveda torej, ko je cena živini tako jela padati in žal, da bo ie nadalje padala, je pač ne le krivično ampak naravnost izdajsko zahtevati, da se odro naše meje taji živini. Ne smemo pozabiti, da je cena živini v zadnjih let h narasla vsled slabih letin v krmi v letu 1904. in 1906 — ko so živinorejci ztradi pomanjkanja krme mnogo živine prodali in sedaj so z vso skrbijo delovali, da so popolnili sina svoje živiae. la sedaj naj se omogoči konkurenca tuje živine 1 Zaman ao vsi načrti za povzdigo živinoreje, za zboljianje travnikov in pašnikov, ako bo cena živini Se nadalje padala, ker potem ne bo ista dajala kmetovalcem onega dobička, ki zamore gospodarju vračati velike stroike reje živine. Če gg. soc. demokratski poslanci s svojim predlogom priporočajo, da naj vlada skrbi tudi za dobre veterinarne razmere, obenem pa zahtevajo, da je celo živini iz Rasije, kjer trajao razsaja goveja kaga, ki je pred 50 leti toliko na stotine miljonov znašajočo škodo pro-vzročila, pot odpre v naio državo, potem ali ne poznajo položaja našega kmetijskega gospooarstva ali pa jim ni mar na obstanka kmetskega stauu. Mi pa ki hočemo aeodvisen, trden kmetski stan ohraniti, bomo z vso silo vetrajno branili vstop taji živini. Poslanec RoŠksr je v enakem Binisla govoril in še dostavil, da njegovi volivci zahtevajo od svojih poslancev, da z vso odločnostjo odklanjajo sleherno vpeljavo tuli mesa iz tajih držav, kakor iz Srbije, kakor se prav sedaj govori, da se hoče Srbiji dovoliti gotov kontingent mesa od tolov in gotovo število praiičev. Domači mestni trg zamorejo naši kmetovalci v polnem obsegu oskr beti in bodo to v bodoče še bolj zamegli, ker itevilo živine narašča; zalo pa ne bodo nikdar privolili v to, da se taja živina in meso pasti k nam do-važnti. Roslovemn predlogu so se razan acc demokrnikih poslancev vsi v ogromni večini protivili. Resel je v imena soc. demokratskih poslancev prijavil svoj minoritetni vc-tnm. Gotovo bo bo ladi v celi zbornici n šla velika večina, ki bo take predloge zavrnila. Rojaki! Spominjajte sc o vsaki priliki »Šolskega doma11. Uprava »Primorskega Lista« v Semen iški ulici St. 16 prodaja Narodni kolek1, aa »Šolski Dom«. )) Drobne otrobi najboljše vrsfe so na - -prodaj po 14 K ZO v za člane »Goriške zveze" in pridruženih zadrug v - -Gorici C. G. Verdi šf. 32. £S vinske stiskalnice so naše stiskalnice pVpnlo*4 najnovejšega in izvr- stnega sestava s »»J-'* LUltJ , strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidravliške brizgalnlce nfedSSjfcia „Syplion|a" IfiPII Delujejo same. Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, suSimicc za sadje ; ročne stiskalnice _ za seno; mlatilnice za seno, mlatilnice za pšenico, čistituice za žito, rezalni stroji In še prodajajo borne, priznane in odlikovane Pii. Mavfartli-ove in dr. Nagrajeni v vseh državah z v c 6 ko 000 . , . t,... zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami, tvarnice gospodarskih in vinarskih strojev na i|ustrovanl eenikl in nincRobroJue poli-Dunaju, II. Taborstrasse 71. vale v dokaz. Preprodajalci ir zastopniki se iščejo povsodi, kjer še nismo zastopani .‘j mlatilnice za pšenico, čistilnice za zim, tezami -.tj«, za krmo in ročni malni za žito, razne velikosti, *.■*• - ■ - razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in j6|raj||^ v a' jajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, iz- V ~—j V KAJE se oddajo i ******* v Gorici v ulici Corso Verdi 32 v najlepšem kraju mesta dva prostora za trgovino in sicer manjši koj. večji pa s 1. aprilom t. I. .leden leh prostorov bi bil pripraven zlasti tudi za lepo kavarno. Reflektanli na le prostore se vab jo, da se s svojimi ponudbami obrnejo na načelstvo »Centralne posojilnice«, ki je lastnica doličnega poslopja. V GORICI, 10. lebr. 1908. Načelstvo „Centralne posojilnice11 ^ v Gorici. v' Novoporočeneem -novicem GV0Z priporoča ..KROJAŠKA ZADRUa“ V 60RICI svojo bogato zalogo: Rumberško, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti in serviete, brisalke, žepne rute, cvilh., žime in volne v dlaki za ma-drace, odeje, koce, šivane kuverte, perje za postelje, preproge in zavese itd. #**** kupujte narodni boleh Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 9. e « ! ilnton Ivanov Pečenko Gorica # priporoča svojo veliko zalogo pristnih $ belih in črnih vin iz lastnih in drugih || priznanih vinogradov; plzenjskega piva J # »prazdroj« iz sloveče češke »Meščanske # C vovarne«, in domačega - * 2 steklenicah, kojega pristnost se jame.. S # Zaloga ledu katerega se oddaja le na $ ^ debelo po 60 kg naprej * IVino dostavlja na dom in razpošilja $ po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske ® driave v sodih od 66 1 naprej. S | Cene zmerne. Postrežba poš- g S tena in točna. mmmmmmI ti 8 >0000*0000 VIKTOR TOFFOLI8 Q velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejih krajev. Gorica, vla Teatro20, via Semlnarlo 10 Olje za luč 40 kr. lit. Olje corfu 60 kr. lit. „ oljkino 52 „ „ „ bari 60 „ „ „ fineje 56 „ ,, „ lucca 70 „ ,, „ bolje 56 „ „ „ nlzza 80 „ „ „ dalmat. 56 „ „ „ najfln. I gl. „ „ Istrsko 56 „ „ 8 Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici 00000+400000 Odlikovana pekarija ^ in slaričičarna ^ K. Draščik < ♦ ♦ izvršuje Daroella vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance :in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. I'ri-poroča se sl. občinstvu, fene jako nizke. v Gorici na Kornu (v lastni hiil) Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na d"2eli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/« kila in od <-nega lunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-maenn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Loterijske številke. Ib. fcbruuarja. Trst Liac . 85 14 61 76 6 .21 41 73 4 20 Rafael Vuga trgovec z jestvinami, moko, žitom in cementom na drobno in debelo v frorici na Kornu 6 priporoča preč. duhovnikom, preč. vodstvom samostanov, in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, Kavo, riž, sladkor, olje, petrolej, ječmen, sveče testenine, pšenično, sirkovo, ajdovo in rženo moko, otrobi, • oves, sirk, pšenico in ajdo, sol belo in rudečo, fižol, grah, krompir itd. po konkurenčnih cenah. Kupuje poljske pridelke kakor: Krompir, pšenico, rež, ajdo, fižol itd. Nezaslišano po ceni! =z 600 hčmadov le za l‘ZS fl. =z Eno krasno garant, dobro idočo prec'zijsko uro z pozlačeno verižico, 1 krasno pozlačeno kravatno iglo s ponarejenim briljantom; 1 prstan v ognju poslačen s ponarejenim kamenčkom za gospode ali dame; 1 krasen obesek iz 150 krasnih orientalskih biserov, najmodernejši ženski lišp. 1 krasno garnituro, gumbe za manšete, ovratnike in naprsnikc gnr. 3% double zlato; 6 komadov finih platnenih robcev. 1 elegantno pisalno opravo iz niklja v žep; krasno žepno ogledalce, 1 dobro dišeče milo, 1 f. dez. notes; 72 komadov angleških peres; 20 priprav za pisanje in še 395 drugih predmetov, ki se v gospodinjstvu nujno rabijo. Vse skupaj z uro vred stane le I '85 fl. Po povzetju poilja trgovina II. SP1NGABN, Krakali št. 206 Če sc naroči 2 zavoja, dodam še zastonj lop žepni nožiček z dvema reziloma. Pri več ko 2 paketih, dodam še vsakemu en tak nožiček. Če vam ne ugaja, vam vrnem denar. Edino naš rojak v Gorici, optikar I. Primožič, na Kornju št. 13, (konec Gosp. ulice) ima veliko zalogo optičnih izdelkov, kakor: Raznovrstna očala, zlata in iz mkla, slekla iz kristala, v vseh številkah. V zalogi ima razne toplomere, daljnoglede, barometre, mikroskope, vage za vino, za žganje, za špirite, livele za zidarje, mizarje po najnižji ceni, Izvršuje vsakovrstne poprave in iste dostavlja na dom. S u; ui ni tj* ? Lekarna I tfistofolctti t Gorici Prave in edine žel. kapljice J 1 mamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno iličico (Varstven, mamk.) popije. — Okrepi ielodec, storč, da zgine v kratkem času omotica in ii-votna lino it (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raje fi. Cena steklenici 60 vin. ^ ''V (fr Peter Cotič, čevljarski mojster. Gorica, Gosposka ulica 1 Raštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NAročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. štev. 334 Op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil IV. četrtleta, t. j. mesecev oltobra, noTenbra in deceiikra 1906, začne v pondelieb, 9. marca 1908, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-delj’te, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne. Od ravnateljstva zastavjlalnice. V Gorici, 31. jana&rja 1908. Odlikovana mizarska delavnica s stroje- — v im obratom — (SORICA - Tržaška ulica 18 - ANT. ČERNIGOJ izdeluje: Za stavile: Za Nolie: Za cerkve: Vrata Omare Altarje okna posteljo klopi porfove mize prižnice stornicc umivalnike pulti pregrajc ponočne klečalnike i. 1. J. omarica sto lito • i. l. <1. i. t. d. ZALOGA: vsakovrstnih slruear-kili izdelkov kakor: nog slnbri-£ov, važov iH. Vsakovrstnih n-zbarAili izdelkov, kakor: cimirjev, pmlporir i. d. Stroji na električno gonilno silo. Hiša na prodaj v Mirnu št. 262 na primernem kraju, prot solncu; hiša obstoji: 1 kuhinja, 2 sobi, I žitnica v podstrešju, 3,svinjski hlevi, 1 mali senik, dvorišče, vodnjak in vrt. Hiša je nova 6 let odkar je zidana. Kdor jo želi ogledati naj se obrne do jJosipa Hrumat v Mirnu št. J6(j ob nedeljah in praznikih od 12. do 2. ure popoldan blizu pokopališča. Ustanovljena tvrdka leta 1866 I. DRUFOVKA - GORICA centrala gosposka ulica 3, filiia*ka Raštelj 3 Lastna strojarna na paro v Črničah. Zaloga vsakovrstnega usnja, kakor tudi čevljarskih potrebščin. Odlikovana tvornica nadplatov. Glavni zalagatelj liščila v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Jclefon Sl, 62. * Prosiva b a h t e v a t i listke P k Največja trgovina z železjem KONJEDIC i ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nosilelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okria, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkaslo, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže ■ potrdili najine nove amerlkuike blagajne, da je kapil pri naja za ICO kron blaga. 1 Spomnite se na začetne črke „Prve kranjske tovarne testenin", ko zahtevate pašto, makarone itd. ter vzemite le one z napisom „Pekatete“. Te so izborne! Žnideršič & Valenčič Ilir. Bistrica. : : : * hfl o f. 0 1 o 0 o e> fl s» p. ® i Prosiva lahtevati listke!