DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel, 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništva: Gorica, Riva Piazzu-tta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. —• ■ Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170,'letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. IIj-7223,1 Gorica štev. 9-18127 Leto V. - Štev. 33 Trst - Gorica 17. avgusta 1851 Izhaja vsak petjek Zgrešena pota Ugledni britanski dnevnik »Times«, ki je nekakšno poluradno glasilo krogov britanske zunanje politike, je objavil preteklo soboto, 11. t. m., pomemben uvodnik, posvečen reviziji italijanske mirovne pogodbe in tržaškemu vprašanju. List omenja sedanje težnje italijanske zunanje politike in ugotavlja, da bi se razna določila italijanske mirovne pogodbe (pri čemer misli prvenstveno na vojaške omejitve) lahko izpremenila ali pa odpravila po vzorcu japonske mirovne pogodbe, t. j. z enostransko odločitvijo nekaterih sil. Toda revizija italijanske mirovne pogodbe je vezana z rešitvijo tržaškega vprašanja, ki pa ni tako enostavna. To zvezo je poudarila tudi jugoslovanska vlada, ki je sporočila ameriškemu zunanjemu ministrstvu, da ne bo pristala na izpremembo vojaških določil italijanske mirovne pogodbe, če ne bi bilo prej »na zadovoljiv način« rešeno tržaško vprašanje. Kaj naj se torej napravi? »Times« vidi dve rešitvi: prva bi bila v tem, da ostane »za dolgo časa« v veljavi sedanji položaj Na tržaškem ozemlju bi ostale an-gloameriške čete, kar ima v tem delu Jadrana »več kakor pa samo simboličen pomen«. Ta rešitev bi bila lahko dopolnjena še s posebnim italijan-sko-jugoslovanskim sporazumom, ki bi nudil primerna jamstva Italijanom v coni B in bi obenem uredil položaj jugoslovanskega prebivalstva v coni A. Uvodničar ne skriva, da bi bila taka rešitev Zahodu precej po godu. Potem ko je »Times« na ta način posredno priznal, da se prebivalstvu jugoslovanske narodnosti v coni A ne godi prav najbolje, kajti če bi mu bilo dobro ne bi bilo treba šele sklepati sporazum, ki naj »uredi njegov položaj« ureja Je namreč nekaj, kar ni še urejeno — pa prihaja še do neke druge zanimive ugotovitve. Njegov uvodničar ugotavlja namreč, da podaljšanje sedanjega stanja Italiji nikakor ne bi odgovarjalo, kajti »čas ne deli zanjo«. S tem je ugledni londonski list torej priznal, da se na Svobodnem tržaškem ozemlju vedno bolj veča število onih, ki so proti povratku našega mesta pod Italijo. Toda namesto, da bi iz takega/ sklepanja potegnil zaključke, kakršni izhajajo za vsakega demokrata za katerega je merodajna predvsem volja prebivalstva, zafiaja takoj nato na čudna stranska pota. Po njegovem De Ga speri ne bi smel ča kati, ker se mu zna zgodili, da bo z vsakim dnem vedno več izgubljal, ampak bi moral zahtevati in doseči takojšnjo rešitev, pa čeprav taka rešitev ne bi popolnoma uresničila tega, kar mu je bilo obljubljeno 20. marca. »Times« omenja da je že Sforza govoril o primernih izpremembali meje po narodnostnem načelu. V tej smeri je treba po njegovem mnenju nadaljevati poskuse za dosego sprave med Italijo in Jugoslavijo, pa čeprav je tudi njemu jasno, »da bi bila etnična meja v Istri bolj podobna čipkam. kakor pa jasni mejni črti«. A kakor ga pri njegovi presoji ne moti ugotovljena težnja v izpremi-njanju mišljenja prebivalstva, prav tako ga ne moti niti nemogoča meja. Njegovi predlogi gredo še dalje Ce se Jugoslavija in Italija sami ne moreta sporazumeti o rešitvi tržaškega vprašanja, potem naj sporazumno poiščeta nekega razsodnika\ ki bo izdal svoj, za obe strani konč-noveljavni sklep. Ob zaključku u-gotavlja uvodničar, da bi bilo »za zahodne sile neopravičljivo nedostojno, če bi odstopile od svoje marčne obljube, toda v interesu I-talije in njenih odnosov z zavezniki ter v interesu Jugoslavije in njenih odnosov z državami atlantske zveze bi bilo, da se ustvari neka možnost, s katero bi se lahko rešilo to vprašanje. Ves »Times«-ov uvodnik nam je prepričljiv dokaz, v kako neugod nem položaju so se znašle zahodne sile zaradi svoje lahkomiselne marčne obljube, ki jo je na tako pompozen način vrgel z balkona milanske palače teatralični Bidault. V politiki se vse napake bridko maščujejo. Danes na vse možne načine iščejo izhod iz lastne zagate. Ker ga velesile same ne morejo najti, ne da bi prelomile svoje o bljube, silijo, naj se Italija in Jugoslavija sami sporazumeta za novo rešitev. Tragično pa je pri tem, da predlaga »Times«, naj bi namesto ohranitve nevtralnega ozemlja, ki naj med dvema sosedoma za vedno od-sbrani vzrok sporov, to ozemlje delili na štor način proti priznani volji velikega dela prebivalstva, podobno kakor se je to 'dogajalo v Igra z mirom Ali je Sovjetom nevarna igra z mirom zares glavno politično vodilo? Od štokholmskega kongresa partizanov miru, ob istočasni sprostitvi svetovne podpisne akcije ,za mir. pa vse do današnjih dni, ko se v vzhodnem, to je sovjetskem delu Berlina odigrava bučni mladinski festival v znamenju miroljubnega sovjetskega golobčka, smo priča čudni sovjetski mirovni akciji, ki pa nikogar na .svetu ne more prepričati o miroljubnih smotrih današnje sovjetske politike. Da deluje kominlormistična propaganda med ljudstvom z miroljubnimi gesli, je dokaj znano. Kremelj spušča iz svojih zlatih kletk .sanje bele golobčke, ki v nežnem kljunu raznašajo po svetu oljčne vejice miru in 'bratstva, hkratu pa po svojih agitpropovskih hierarhično razporejenih centralah siplje skozi satelitske države in partijske celice v svet propagandna kričava gesla o zahodnih vojnih hujskačih in rušiteljih proletarskih revolucionarnih pridobitev. Po taki propagandi sodeč, svet ni danes razdeljen v zahodni demokratski in vzhodni totalitarni .tabor, ampak na zahodni imperialistični in v.ojnohujskaški ter vzhodni miroljubni ljudski tabor. Po znanem pravdarskem reku »Toži, da ne 'boš tožen!«, obtožujejo Sovjeti zahodne demokratične sile, zlasti pa mlado ameriško demokracijo dejanj, ki so jih sami spočeli in deloma že izvedli. Sovjeti so s svojo povojno politiko sprožili plaz, pred katerim =e hočejo zavarovati z natikom krinke miroljubnosti in prevzemom vloge nedolžnega preganjanega jagnjeta. Taki krinki in spretno igrani vlogi se demokratični opazovalec more samo od srca nasmejati... Smeh pa izgine ob opazovanju j-porabljane režije, vojaške kulisa-rije in razkazovanih rekvizitov najnovejšega morilnega orožja. Koreja, Indokina, Kašmir, Perzija, Egipt, Berlin,-Peru .so le posamezni krvavi prizori v veliki sovjetski igri, ki se imenuje svetovna komunistična revolucija, po kateri naj bi proletarijat zavladal nad vsem človeštvom. Zahrbtni napadi, umori vodilnih politikov, petrolejska ležišča, nesodobne pogodbe iz preživele kolonialne zgodovine nekaterih držav-obmejni spori, neuravnovešnost po vojnih grozotah zapeljane mladine, svobodolj.ubnost azijskih in afriških narodov, pa so le dobrodošle pretveze za poseganje v težavni razvo; svetovne politike. Kje so obtičali pojmi o svobodi, človečanstvu, demokraciji, .blaginji, napredku? Valjajo se v blatu na- voril dostojanstveno in trezno. padalne hinavščine in svetovnega gorja! Varano ljudstvo stopa pc njih, ne zavedajoč se, da z njimi gazi sebe in svojo bodočnost. Zahodni demokratični svet je izzivanje sprejel in nanj odgovori1 z edino možnim ukrepom varnostnega oboroževanja. Zahod je odgo vedajoč se odgovornosti in daleko-sežnosti podvzetih ukrepov. Na tehtnico mednarodne pravice ni postavljen zahodni obrambni meč, ampak sovjetska tako imenovana volja po miru v obliki lahko-krilega golobčka z oljčno vejico v kamnitem kljunu. m SATEMt Skladna sovjetska in partijska miroljubnost Brez resnosti Po dolgem in kot vemo dorca, mučnem porajanju je titovska tr-zasica politična sKupma z resuluci-jo kotijerence partijskih organizacij KP - STO, cone A končno prišla s svojim votivnim programom na dan. Znano je, da je prišlo med vodstvi titovcev v coni A in coni b po objavi resolucije tržaškega vodstva v »Progressu«, v katerem se je bilo izreklo za STO in za postopno združitev obeh con, do zet o ostrega spora. Zadeva je bila zelo enostavna. Partijskemu vodstvu v coni A je postalo jasno, da ne bo dobilo na oodočih občinskih volitvah niti par sto glasov, če se ne izreče za. Svobodno tržaško ozemlje, za katero so kratko in malo vsi tržaški Slovenci. Zato je Babič enostavno požrl svojo izjavo s partijskega kongresa v Izoli z leta 1949, v kateri je proglasil realizacijo STO-ja za iluzijo in je predlagal rešitev tržaškega vprašanja v smislu svoje-časnega sporazuma Tito-Togliatti — torej Trst Italiji — ter je zaradi grozečega popolnega poloma na volitvah naenkrat odkril svojo ljubezen do STO-ja. Le, mož ni računal s svojimi partijskimi tovariši v Kopru! Ko je izšla omenjena resolucija, je v Kopru završalo kot v čebelnjaku. Tamošnjim partijskim voditeljem je postalo takoj jasno, da bi bilo njihovemu oblastvovanju takoj konec, če bi morala njihova »ljudska oblast« sloneti na ljudski volji, kar bo nujno moralo nastopiti, ko bosta združeni obe coni Zato so najodločneje protestirali proti zavzetemu stališču svojega partijskega vodstva v Trstu in so končno iz ust koprskega partijskega šefa Beltrama celo izjavili, da je ta resolucija slepilna, ker ogroža »demokratične pridobitve« v coni B. Zaradi teh protestov »Primorski dnevnik« te resolucije ni priobčil VRENJE RflED SATELITI Sovjetski polititci sedijo na bruhajočem ognjeniku »Wa!Shin,g.ton Star« prinaša uvodnik pod naslovom »Sovjeti sede ra ognjeniku«, v katerem prinaša za7 nimive misli o razvoju za železno zaveso. »Letalski pobeg štirih mladih Poljakov na Švedsko in upor dvanajstih poljskih mornarjev na Baltskem morju, ki so tudi zaprosili za zavetje na Švedskem — katero pa jim bo po mednarodnem zakonu težko priznati — sta morda sama po sebi nepomembHe dogodka, vendar pa značilno potrjujeta poročila, ki jih vedno slišimo in ki pra- Farizejski zaščitniki SDS razkrinkuje ameriške mahinacije CLN-a za Istro in Trst Rinaldo Fragiacomo, predsednik Narodnega osvobodilnega odbora za Istro, 'je inapisal v »New York Ti-mes«-u dne 27. julija t. 1., da njegov odbor nadaljuje »s svojo sveto kampanjo za povratek Trsta in I-stre k Italiji .ter da je v 'tem pogledu podpiran tako kot od italijanskega kakor tudi od .slovenskega prebivalstva«. Italijanski iredentisti si torej la-ste v Ameriki nič manj kakor to, da predstavljajo celo Slovence in Hrvate! Tu nekaj takega gotovo ne bi izustili. Amerika pa je daleč, prebivalstvo je v takih vprašanjih neobveščemo in zato je Fragiacome poizkušal, da bi se predstavil ko! časih, ko niso imeli narodi še nobene besede. Ali smo Tržačani drobiž, s katerim naj se za silo zamaši pohlepnost naših sosedov? »Times«-u, stareniM,, uglednemu listu bi pripisovali, da bo gledal na naš problem s širših vidikov, pri čemer bo upošteval posebno naše Zaledje. Nikdar si ne bi mislili, da bo odprto svetoval, naj rešijo u-sodo našega ozemlja še predno bi se preveč ojačila tista zavest, »ki ne dela v korist Italije«. Ali mar želi preprečiti, da bi se tukajšnje prebivalstvo zavedlo sebe in svojega posebnega poslanstva ter bi prenehalo biti igrača v rokah raz nih iredentistov? Kdo bo imel od tega korist? Taka ■politika ni demokratična, ni poštena in kdor jo preblaga, je o-iitno na /zgrešenih potih. Zato tudi ne bo 'topel. * * * neposreden predstavnik celokupnega prebivalstva .spornih pokrajin. Toda par dni kasneje je isti »New York Times« prinesel protest, ki ga je podpisal član Izvršnega odbora Slovenske demokratske stranke v emigraciji, dr. Bojan Ribnikar. Dr. Ribnikar pobija trditve Fragiacoma in pravi: »Kar se tiče slovanskega prebivalstva (t. j. Slovencev in Hrvatov, ki tvorijo ogromno večino prebivalstvr, Istre), katero je trpelo pod fašizmom in trpi sedaj pod komunizmom, bi rad jasno povedal, da ima to prebivalstvo svoje lastne demokratske predstavnike v begunstvu in da ne želi biti predstavljano po omenjenem odboru.« iRes je tako! Se tega bi se nam manjkalo, da bi naše Istrane, Tržačane in morda še kar vse Primorce predstavljal iredentistični italijanski odbor! Upamo, da je pojasnilo člana Izvršnega odbora Slovenske demokratske stranke vsaj nekaterim j a mio pokazalo neverjetno megalomanijo, do katere se je že povzpel nezdrav italijanski iredentizem. Gibanje za osvoboditev Oatlsa Društvo ameriških prekomorskih dopisnikov, ki ima 750 članov, je poslalo predsedniku Trumanu pismo, v katerem zahteva, naj ameriška vlado izda odločne ukrepe, kot so prekinitev diplomatskih ;n trgovinskih stikov s Češkoslovaško in »lično, da -bi diosegli Izpustitev obsojenega dopisnika agencije »Aa-aociaited Prosi«, Williama Osrtisa. vijo, da narašča protisovjetsko razpoloženje na Poljskem. Presojati ju je treba v zvezi s sedanjo sodno irazpravo v Varšavi proti skupini visokih poljskih častnikov. Na Poljskem nekaj vre in v ozračju je čutiti nemir. Pred rdečo lutkovno vlado, ki vlada po kremeljskih navodilih, se pojavljajo hude- težave. Vendar pa ni v tem nič presenetljivega, kajti Poljska, katere prebivalstvo je po ogromni večini katoliško, je po svojem značaju, kulturi in tradiciji, pa tudi po vse; svoji zgodovini izrazito svobodoljubna dežela. V Poljakih je globoko zakoreninjeno hrepenenje pc narodni svobodi. Le malo narodov v Evropi se lahko ponaša s tako ljubeznijo do neodvisnosti. V teku stoletij, v katerih sta si Nemčija in Rusija večkrat razdelili njihovo deželo, je dozorela v poljskem ljudstvu enotna narodna zavest, hkrati pa se je zajedla vanj mrž-nja — da ne uporabimo hujšega izraza — do teh dveh držav. V nekaterih pogledih pa čutijo Poljaki do Rusov še večjo mržnjo kakor do Nemcev. V povojnem času izvaja Kremelj svojo oblast nad Poljsko preko izdajalske lutkovne, vlade v Varšavi in poljsko ljudstvo ima po veliki večini dovolj vzroka, da gleda na svojega vzhodnega so-, seda — na brezbožni in tiranski sistem, ki ga hoče podjarmiti — z vedno večjim stirahom in sovraštvom. Podobno bi lahko dejali .tudi o drugih sovjetskih podložniških državah v Evropi. Trenutno vlad?, Kremelj velikemu imperiju, toda človeške 'in stoletne zgodovinski^ sile in nagnenja v njem stalno de lujejo proti sovjetskemu prizade vanju za utrditev komunistične o-blasti, četudi se zdi na površini za enkrat vse gladko i.n mirno in če? prav imajo Sovjeti dovolj moči, da lahko zatrejo "upore in so prepri čani, da bodo lahko .uspešno vsesali te dežele in jih prebavili, čr bodo imeli dovolj časa, da bodo konca ustrahovali te narode in jih popolnoma podvrgli. Poljaki, Cehi in vsi drugi zatirani narodi na .sovjetskem področju se že po svo jem značaju upirajo spojitvi s komunistično Rusijo. Trenutno tega sicer ne morejo pokazati, toda temu so vzrok le tajna policija, koncentracijska taborišča ta druga sredstva nasilja, katera uporabljajo komunistične ivlade, da obdrže narode, ki si ne morejo pomagati, »na liniji«. Toda v tem prisilnem zakonu med vzhodnoevropskimi narodi in iSovjetsko zvezo ni govora. ljubezni ali zvestobi. V njem viada golo sovraštvo. Zaradi .tega, ker je to sovraštvo tako močno in splošno, četudi skrito v dušah in srcih, sovjetski voditelji gotovo pogosto čutijo, da sede na ognjeniku, in v resnici ji njihov imperij res en sam ognjenik, poln besnečega ognja in pritiska, četudi se ,zdi na videz ugasel. Toda nekoč v bodočnosti lahko eksplodira s strašno silo. Ce bodo imeli kremeljski mogočneži na razpolago dovolj časa, 'bodo morda t' preprečili, toda za zdaj in še za precej časa morajo računati s tem in .biti pripravljeni, da v prime1.! vojne ali kake druge usodne krize ta vulkan izbruhne in jih odnes.-do oblakov. Nesrečnim narodom za železno zaveso pa moramo nuditi vso pomoč, katero lahko nudimo. Na svoj način so ti narodi mogočna peta kolona svobodnega sveta.« Bližnji Vzhod in Dfrihn Predlagani vzajemni varnostni načrt, ki je sedaj predmet zasliševanja pred ameriškima senatnima o,dboroma za oborožene sile in zunanjo politiko, priznava Bližnjemu vzhodu in Afriki iznačaj strateško važnega področja, na katerem je potrebno, da Združene države pomagajo zadržati komunistični pritisk. ■Danes je v tej zadevi pred senatnima odboroma pričeval pomočn"1-ameriškega zunanjega ministra George C. Mac Ghee, ki je zago varjail načrt o 8500 milijonih dolarjev nujne gospodarske in vojaške pomoči za obrambo pred komunizmom. .Mac Ghee je poudaril, da ‘bo 540 milijonov dolarjev, ki so v načrtu za vojaško in gospodarsko pomoč Bližnjemu vzhodu in Afriki, dvignilo voljo držav in narodov tega področja in povečalo njihovo pri. pravljenost za sodelovanje v obrambi pred sovjetskim pritiskom. Mac Ghee je poudaril strateško važnost vsega tega področja, ki mu je treba pomagati, da vzdrži ,pred .komunistično grožnjo. in vsa stvar je ostala nerešena. Kadar danes sploh govorimo o tržaških titovcih, ni nam težko najti objektivne in mirne besede, približno take, kakršnih se poslužuje vsak vzgojen človek, kadar vstopi v hišo težkega bolnika, četudi je njegov nasprotnik. Njihov položaj zares ni lahek. Odkar je nastal razkol med tržaškimi komunisti, je bil njihov položaj že od samega počet-ka zelo težak. Njihovi voditelji so bili vajeni nastopati v Trstu kot nekaki vladarji, ki odločajo tako rekoč o življenju in smrti navadnih zemljanov. Po razkolu so v odnosu do kominformistov postali naenkrat neznatna frakcija in dolgo časa se niso znašli v tem novem mučnem položaju. Ideološko so morali in morajo še vedno skakati od stališča do stališča, včasih kar preko noči, kakor jim to pač narekuje razvoj v Jugoslaviji. Organizacijski pa niso do danes uspeli zajeti kakršno koli pomembnejše število Slovencev, kaj šele Italijanov. Nasprotno, z meseci in leti je število aktivno sodelujočih vedno bolj padalo, tako da obstoja danes ta politična skupina dejansko bolj ali manj le z organizacijskega ogrodja, ki živi politično in finančno negle-de na tukajšnje politične in gospodarske pogoje. Vrh vsega ima vodstvo, ki ga želi že zdavnaj spremeniti celo najožji krog pristašev, le da v tem ne uspeva, ker odločajo o tem činitelji izven našega ozemlja. Torej vodstvo te skupine je končno zavzelo svoje stališče glede STO-ja. Značilno je že dejstvo, da je resolucijo sprejela samo titovska partijska organizacija cone A Torej, kar so sklenili v Trstu, bodo jutri v Kopru lahko zanikali ali pa napadali, četudi gre za eno in isto politično organizacijo. V dolgovezni, očividno namenoma nejasno držani, s splošnimi gesli in frazami bogato zabeljeni stilizaciji se zrcali vsa zadrega tržaških titovcev. Kar dajo z eno n ■ ko, jemljejo z drugo! Hoteli bi se izjasniti za STO zaradi mmirjenja lwJPvW*Uiiih/, m6W}8iwT)« imf računati na svoje ogorčene partijske prijatelje v Kopru, ki seveda svojih stolčkov nikakor ne mislijo zapuščati. Tako so rodili stališče ki ne predstavlja ne tiča in ne mi-ša. Izjavljajo se s vso pridnostjo za STO, ampak šele, ko bo izpolnjenih neštevilno pogojev. Sicer so pa za neki samostojni Trst, ne povedo pa kakšna naj bo ta samostojnost in kako naj se ta samostojnost doseže mimo mirovne pogodbe. Ce hočemo zbrati iz resolucije in iz govorov, ki so jih imeli na konferenci, pogoje za združitev obeh con, pridemo na kratko rečeno do zaključka, da bodo titovci za polno ostvaritev Svobodnega tržaškega o-zemlja šele tedaj, kadar bodo politične in gospodarske razmere v ■coni A iste kot v coni B. Z drugimi besedami oni bodo za STO tar krat, ko bo gospod Babič v coni A prav tak neomejen gospodar, kot je gospod Beltram v coni B. Nihče gospodu Babiču ne more braniti, da zasleduje tako visokoleteče cilje. Le skromno bi ga vprašali: Kako se strinja to njegovo stališče z določbami mirovne pogodbe glede STO-ja, katero je podpisala tudi Jugoslavija? Mirovna pogodba predvideva točno, kakšne naj bodo politične, gospodarske in socialne razmere na STO-ju. Nikjer tam ne stoji, naj bo STO u-pravljano po sistemu tako imenovane »ljudske oblasti«. Vprašamo se pa tudi, kakšno zaupanje imajo lahko tržaški Slovenci v voditelje politične skupine, ki ne spoštujejo niti tega, kar je podpisal njihov dejanski šef v Jugoslaviji? Vprašamo se dalje, kakšno jamstvo lahko nudi tržaškim Slovencem tudi tako, več kot nejasno stališče te skupine glede bodočnosti našega ozemlja, če smo priča neprestanemu menjanju stališča: enkrat je tdko, drugič zopet drugačno, nikdar pa jasno in dosledno! Vprašamo se končno, kakšno zaupanje imajo lahko tržaški Slovenci do političnih činiteljev, ki zapuščajo dokaj lahkomiselno edino čvrsta tla mirovne pogodbe, ki nas je končno ločila od Italije, ter se lovijo v vseh mogočih in nemogočih kombinacijah, s čimer ogrožajo sam obstoj STO-ja? Ne, če je bilo treba še dokazov, nam ta resolucija jasno pove, da se na titovske voditelje v Trstu v nobenem primeru ni zanesti! Daja-jo vedno znova dokaze, da. jim ,pri-manjkuje osnovnega političnega preudarka in resnosti. To je pa najhuje, kar se v resnih krogih lahko očita političnim, ljudem. C Od srede’ V»J> 0.910 vol£ ob Vonj in: s Vei uboMS j -i! Slovenci že fapidho poznamo! ■ ' ’’ G V ui• »Giornale di Trieste« od nedelje 5. t. m. obljublja, ida“!tSbrtlo dobili Slovenci^ v Italiji, Ičo bo 'sem pri-kljuČfcijše Trst, deželno avtonomijo s posebnim statutom. Te italijanski .Objtjiibe pa veljajo za nas Slo-vehčeVkot lanski sneg na soncu! ■SneŽ/fraja, dokler ga sonce ne sta-ja^llske Obljube pa dokler traja nevarnejši'!..... To lastnost Italijanov, ki sn^o ‘jo Slovenci že neštetokrat prebndko spoznali, smo objavili pra^ v »Demokraciji« od predpreteklega 'tedna v članku z naslovom »ŠiHvensko šolstvo v Italiji«. Gospodje okoli »Giornale di Trieste« so naš člknek najbrž brali, ker so že' tri dni 'pozneje objavili svoje zapeljive obljube o avtonom posebnim statutom. Nevarnost, pravzaprav dejstvo, da Italija. Trsta nikoli več ne dobi, postaja od dne do dne bolj gotovo. Zato .je .»Giornale di Trieste« prvi zatrobil y, staro italijansko trobento. Za njim stopicajo še drugi, tudi ministri in sam De Gasperi. Bog ne, daj, da bi sleherni Slovenec nasedel 'tem lažnivim obljubam, ki imajo namen, zopet mamiti in varati nas Slovence in svetovno diplomacijo. Tako so Italijani obljubljali Slovencem spoštovanje vseh pravic, zlasti šolskih in jezikovnih, leta 1866, dati pa jih nočejo niti danes. Prav demokrščan De Gasperi je .največji raznarodovalec naših bratov v videmski pokrajini, saj nosi on, kot predsednik vlade, vso odgovornost, da se .tam ne sme nit' poučevati slovenskega jezika, niti spregovoriti besedice slovenščine v osnovnih šolah. In -to js?d, kaznijo ene lire globe za vsako besedo, ki jo naši malčki izgovorijo v svojem materinem jeziku!... De Gasperijeva vlada je kriva da se tam pristavljajo le italijanski otroški vrtci za raznarodovanje na ših otrok! Toda demoikrščan De Gasperi bo kljub temu še nadalje <>-bljubljal avtonomijo s posebnim statutom! Kakor leta 1945 in leta 1947! ; ..ni Leta 1947 so Italijani cel/o izglasovali člen 116 usta v j;,-., ki .določa avtonomijo s posebnim statutom, toda nekaj mescev pozjieje so iz- Sprejem pri upravitelju goriške nadškofije Dež. in obč. svet. Bratuž in obč. svet. Brumat sta se -v imenu gori-ikih demokratičnih Slovencev poklonila upravitelju goriške nadškofije škofu mons. >H. Ambrosiju. Poset avstrijskih izletnikov V torek 14. t. m. so obiskali Go-irico avstrijski izletniki kar z orkestrom. Nekaj komadov so zaigrali tudi pred občinsko hišo, zvečer *o pa imeli koncert. Kar smejo tujci, ne smejo goriški Slovenci, ki živijo tukaj ikot avtohtono prebivalstvo... Res čudna italijanska demokracija! Vabilo vsem zdravniški pomočnikom in pomočnicam Goriško županstvo vaba vse zdravniške pomočnike in pomočnice (bolničarje in bolničarke)^ iki imajo tozadevno diplomo, naj se eglasijo v občinskem zdravniškem uradu v Gorioi, ul. Mazzini št. 7, in prinesejo s seboj diplomo zaradi izp’j polnitve tozadevnega imenika. glasovali člen X. prehodnih določil ustave, ki je avtonomijo s posebnim statutom odpravil za nedoločen čas!... Italijani so tako postali pravi mojstri v .neizpolnjevanju obljub in v raznarodovanju jezikovnih manjšin. Saj ne spoštujejo niti določil členov 3 in 6 svoje lastne u-stave in pa zadnjega odstavka čle? na X. prehodnih določil ustave, kako naj potem spoštujejo šele obljube, da nam bodo dali avtonomijo s posebnim statutom? ■Nekaj pa bodo .tržaškim Slovencem res dali, če bi jih zadela ne- sreča-, davše 'vrnejo zopet' pod Italijo, Dali jffri bodo to, kar nam go-riškinV in videmskim Slovencem: preganjanje na šolskem polju, načrtno raznarodovanje, nepriznanje našega jezika, vse funkcionarje bivšega fašističnega režima, bombne atentate na slovenske trgovine, policijo, ki ne .bo mogla izslediti krivcev teh atentatov, italijanske otroške vrtce, visoke davke, vojaško službo, premestitev slovenskih uradnikov v notranjost republike, neimenovanje novih slovenskih u-radnikov, namestitev uradnikov z juga, ki ne poznajo našega jezika, naših običajev in razmer itd. itd. Proti nameščanju v naše kraje takih uradnikov in funkcionarjev je svoječasno pisal že sam zloglasni šovinistični tednik »II Lunedi« To poudarja v zadnjih časih drug; šovinistični in raznarodovalni list »Paesi tuoi«, ki ga tiskajo za raznarodovanje beneških Slovencev! Prilike v evem Našo mično cerkvico smo letos popravili na račun vojne odškod nine. In ker smo delo končali šei pred kratkim, smo sv. Vida praznovali šele v nedeljo 12. t. m., se ■veda v prav lepem razpoloženju. ■Cerkvica je bila sezidana leta 1532 in je torej stara 419 let. Naš cerkveni patron pa je sv. Lenart Naš cerkveni upravitelj je č. g. Zorž, župnik iz Mirnika. Pred njim je bil pa č. g. Cešornja, .znani poznavalec slovanskih jezikov, ki sedaj prestaja 12 let ječe, ki so mu jo naložili rdeči oblastniki v Jugoslaviji, pa čeprav je on italijanski državljan. Zadaj za oltarjem cerkvice visi na zidu velika 'konjska podkev, ki utegne imeti visoko starost. Domačini trdijo, da jo je po- PRVA SEJA DEŽELNEGA SVETA Q7astop našega zastopnika di. (Bratuža v korist slov. občin na §or iškem in ŠZlojzijevišča Dne 7. avgusta je bila na gori-škem gradu prva seja pred kratkim izvoljenega deželnega sveta. Svečano razpoloženje je pa skalil predsednik, .ki ni smatral za potrebno, da otvori sejo z običajnim nastopnim govorom. To se je zgodilo prav verjetno v sporazumu z nekateri-, mi večinskimi svetovalci, da bi st; s tem preprečilo .nastopne izjave slovenskih deželnih svetovalcev! Vsekakor je začetek poslovanja go-riškega' deželnega sveta za goriške Slovence kaj malo prepričljiv in vzpodbuden. Predsednik je takoj po formalni otvoritvi zasedanja prešel na dnevni red in najavil 33 točk. Obravnavanje prvih 16 točk dnevnega ireda je poteklo gladko v polnem soglasju vseh navzočih svetovalcev. Pri 17. točki se je javil k besedi naš zastopnik g. Rudi Bratuž in najavil pismeno .zahtevo po izpraznitvi od karabinjerjev in fi-nancarjev zasedenih občinskih stavb v Doberdobu, Sovodnjah in Ste-verjanu. Kot 24. točka je .bilo na dnevnem redu obravnavanje podelitve podpore Domu revnih. Svet. Bratuž je bil za podelitev podpore in dokazoval komunističnemu svetovalcu Bergamasu, da je upravičena, ker služi zares v karitativne namene; pri tem je .najavil, «da bo-postavil na prihodnji sej-i slično zahtevo pc podpori v korist goriškega Alojzi-jevišča in Sirotišča. Svet. Bratuž je hkratu naprosil deželni svet, naj se že sedaj zanima za vrnitev pravim lastnikom stavbe Alojzijevišča. ki je do polovice zasedena po fi-j nancarjih, zaradi česar ne more služiti svojemu pravemu namenu kot podporna ustanova za ubožne slovenske dijake. Pri obravnavanju 28. točke dnevnega reda v zvezi z družinskih davkom se je ..vnela med raznimi svetovalci dolga debata, ki se je je udeležil tudi svet. Bratuž. Predlog kominformističnih svetovalcev, naj se pokrajinski sveit izreče proti vpeljavi in izterjevanju ‘ družinsikega davka, zlasti po načinu, ki ga predvideva neka okrožnica ministra Vanonija, katera ščiti visoke dohodke 'in ne upošteva nizkega .zaslužka delavskih razredov, so večinski svetovalci ovrgli Ko .so razpravljali o tem kominfor-mistlčnem predlogu, je neki svetovalec rekel, da je dobila goriška prefektura posebna navodila, iki naj ‘bi omilila zadevo družinskega davka z upoštevanjem nizkih zasluž- kov delavcev in drugih slojev državljanov pri odmerjanju družinskega davka, in z-atheval, naj pridejo ,ta navodila na dan, kajti izgle-da, da jih nekateri krajevni čini-telji nalašč zadržujejo, je zopet l Rudi Bratuž spomnil, da je p. fektura .baje »prejela posebna navodila .tudi v prid slovenske manjšine, toda tudi tu izgleda, da jih nekdo nalašč ne uveljavlja, in. s tem škodi zadevi mirnega sožitja ■dveh narodov, ki se tu srečujeta in stoletja skupaj živita«. V nadaljnem je pokrajinski svet razpravljal še o proračunu iz leta 1950 in ugotovil, da bo vlada povišala .za 79 milijonov prispevek za kritje primanjkljaja. Odobrili so potrebne zneske za popravila pokrajinske stavbe v Lužnicah, za nabavo drv za kurjavo pokrajinskim zavodom, za dobavo mesa umobolnici in za razne poprave na cestah in mostiščih. Nato je pokrajinski svet odobril nekatere najemninske pogodbe z zasebniki in dovolil prispevek fakulteti poljedelskih ved padovanskega vseučilišča. Zdravnik dr. Delpin je umaknil svojo ostavko na mesto pokrajinskega zdravnika gluhonemih in svet mu je odobril pet tisoč lir nagrada Zdravniku za otroške bolezni dr. Carrari, ki -vodi otroški zavod, jt svet odobril pa 25 tisoč lir nagrade ,za leto 1951. Ta seja pokrajinskega sveta je trajala šest mr. Seja obč. sveta v Števerjanu V nedeljo 5. avgusta popoldne je .bila tu seja občinskega sveta. Razpravljali so o raznih važnih vprašanjih gospodarskega značaja. Na žalost moramo ugotoviti, da so potrebe naše občine velike in tudi ■zelo nujne, sredstva pa preskromna! Gre tudi za .to, da se .izvedejo nekatera nujna dela v korist Jazbinam. Zupan in odbor se z vso vnemo prizadevata, da bi .se želje Jazbinarjev čimprej uresničile, kar se tiče popravila ceste, napeljav< luči, zgradbe šole itd., in je upanje, •da 'bodo vendarle dosegli nekaj ra zumevanja in pomoči od strani vlade. Seja obč. sveta v Sovodnjah V soboto (zvečer 11. t. m. je zopet •bila seja sovodenjskega občinskega sveta. Na seji so imenovali odbor za občinsko pomožno .ustanovo, in sicer same večinske svetovalce. Le v volivni občinski odbor je bil iz- voljen tudi en zastopnik manjšine, in sicer g. Ambrož Pete jan. Seveda je tudi med namestniki eden od manjšine, to je g. Peter Tomšič. Občinski svetovalci so na tej seji pooblastili iz.Vršni odbor, naj smatra za odobren sejni zapisnik in ga podpiše. Sklenjeno je bilo .nadalje, da sme izvršni odbor spremeniti postavke proračuna, kar se tiče prenosa raznih vsot. Glede plač cerkovnika in organistom je občinski svet sklenil, da dobijo cerkovniki iz Rupe, Sovodenj in Ga-brij vsak po 5.000 lir, organisti oc| istotam pa po 1.650 lir. To pa zato, ker znaša tozadevni fond v celoti samo dvanajst tisoč lir. Povračilo stanovanjske najemnine duhovniku iz Rupe bodo izvršili, ko bo kaj denarja. Tudi so na sobotni seji sklenili, da bo župan prejemal po 20 .tisoč .lir plače na mesec. Glede napeljave luči na Vrh sv. Mihaela so sklenili, da se bodo župan in trije odborniki posvetovali v tej zadevi .z g. inž. Percom iz Gorice. Končno je občinski svet sklenil, naj si vsak Občinar ogleda pravilnik za gradnje. Na predlog g. Ambroža Pete-jana so tudi sklenili, da se imenuje poseben tehnik za gradnje, ki naj potem nadzoruje gradbena dela na stroške vsake prizadete stranke. Frontaški tisk je po predzadni-' seji očital, da naša manjšina noče sodelovati na sejah in samo molči, ko »Mutec osojski«! Topot pa je imel zastopnik tega tiska prilike .ugotoviti, da je bilo njegovo prejšnje mnenje zgrešeno, kajti naši trije občinski svetovalci, gg. Venceslav Cernic, Peter Tomšič in Ambrož Petejan so z vsem zanimanjem sodelovali pri obravnavanju in reševanju vseh točk, ki so prišle na dnevni red. .Ugotavljamo pa to, da frontaški tisk zahteva učinkovito sodelovanje naših svetovalcev, večinski svetovalci pa naših nočejo imenovati v razne občinske odbore, če niso prisiljeni od zakona, kakor v primeru volivnega odbora! Krojni tečaj V šoli v ulici Croce bo večerni ■krojni tečaj v slovenščini za gospe in gospodične, na katerem bodo u-čili nov način merjenja »ERRE-VI«, tako da .ni potrebno miselno računanje. Vpis in praktični poskusi se pričnejo v pondeljek 20. in v torek 21. ter v sredo 22 t. m. od 7. do 8. ure .zvečer. Tam dobi vsakdo tudi vsa podrobnejša navodila. stavil neki Korošec v zahvalo, ker je srečno privozil s Skriljevega griča v dolino tovor vina, čeprav se mu je utrgala zavora. Tudi verige, iki obdajajo cerkvico, je iz tega vzroka in s tem namenom kupil Korošec. To trdijo domačini!.. 'Zanimiva je ugotovitev, kako se nekateri furlanski demokrščani prizadevajo, da bi se vrinili med na še ljudstvo. Trdijo namreč, da so plačilo iza popravilo cerkvice preskrbeli oni, demokrščani, kar seveda ne odgovarja resnici, ker je vlada nakazala vojno odškodnino. Voj no odškodnino pa vlada plačuje tu di z denarjem našega, ljudstva, saj pobira od njega visoke davke! Vse to je našemu ‘ljudstvu predobro znano, zato ne mara nasesti tem zvijačam demokrščanov, ki bi se mu radi vsilili iz političnih namenov! Za sv. Lenarta, -ki pade na 6. novembra, bo kostanj »maron« že prav dober in sladka rebula tudi. Kaj boljšega za slovenske izletnike?! Pogreb matere štandrežkega župnika Na domu v Hruševlju v Brdih (v Jugoslaviji) je umrla v petek zjutraj 3. t. m. gospa Marija vd. Zalatel, rojena plemenita de Hone-stis, mama štandrežkega župnika G. župnik je že prejšnjo nedeljo o-znanil v cerkvi, da bo med tednom gotovo šel v Jugoslavijo obiskat bolno mater, če bo le dobil napro-šeno in obljubljeno brzojavko, ki pa ni prišla, dokler ni njegova mati preminula. A tudi ta brzojavka ni bila veljavna za pot preko meje ker je ni overovila oziroma izdala jugoslovanska zaščitna oblast. Tako je moral sin-duhovnik prisostvovati pogrebu 4. t. m. popoldne z obmejnega griča na Ložah v bližini Dolenj. Ker so domači in vsi udeleženci pogreba imeli dobrohotno pozornost, da so nesli mrliča po zgornji poti in oelo kar po robu griča, namesto po vasi in glavni poti, je bilo videti pogreb z italijanske strani zelo dobro. Gospodu sinu je bilo tako zadoščeno in mu je bilo hudo le, ker niso na bloku sprejeli cvetja in virha za pokojnico, ki so ga .zato pustili na kraju, od koder iso prisostvovali pogrebu. Pogreto je bil res lep. Številni ljudje in ginljive žalostinke, ki jih je izvajal tamkajšnji domači pevski zbor in ki jih je bilo kar lepo slišati na to stran meje. Pokojnica je bila širom znana modra in močna žena, ki je v svoj-: bistroumnosti in dalekovidnosti marsikaj spoznala in napovedala, zato pa je tudi 'bila vedno zasledovana od prejšnjih črnih in sedaj rdečih oblastev! Naj počiva v miru! Umetno oplojevanje živine Ker so se pojavili primeri bolezni pri živini zaradi okuženja pr: oploditvi, in -sicer v veterinarskem konzorciju za Gorico, Sovodnje :r Steverjan, je goriška prefektura naročila, naj se vrši umetno oplojevanje krav. Zato so vabljeni vsi živinorejci, ki se hočejo poslu tega načina oploditve za .svojo živino, naj .zaprosijo že sedaj kon-zorcijalnega živinozdravnika dr. Vi-sintina v Gorici, ulica Duca d’Aosta 107, telefon 4-44, za umetno oploditev živine. UIIHIHillHUlI »tnuminninniniimniiRiHmniiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiviinniumHiiiimmMiimim P. HUGO BREls O. E M. Baraga - zagovornik brezpravnih Ta ali oni bi utegnil misliti, da Baraga, graščakov sin, ki je živel v dobi, ko so, se graščaki smatrali iza vzvišene nad navadnim ljudstvom, najbrž ni imel nikakega pravega smisla za brezpravnega proletarskega človeka. A če ikdo .tako misli, Barago slabo pozna! Ta domneva že zaradi tega ne drži, ker on ni .bil potomec kakega mogočnega graščaka ,iz fevdalne dobe, kot ga napačno njegovi angleški biografi v Ameriki še danes .Razglašajo. Se vedno namreč pišejo, 4» je bil iz najvišjega avstrijskega plemstva, s samimi Habsburžani v sorodu. Mi pa vemo, da je bil pravzaprav preprost slovenski Človek, sin srednjega posestnika. Se manj pa ta domneva drži spričo njegovega svetniško vzvišenega krščanskega socialnega čustvovanja. To ga je izoblikovalo v .navdušenega in neustrašenega zagovornika pravic vseh izkoriščanih, izžema-nih in brezpravnih. V Sledečem , , TT.m-jh vam hočem to trditev utemeljiti. 'Naš Baraga, kot veste, je bil predvsem apostol ameriških Indijancev, ki so bili v njegovem času še uboga raja. Vlada jih je potiskala v kletke rezervacij, njeni agenti so jih brezvestno izkoriščali, razni (kramarji pa z alkoholom zastrupljali. Nič boljši niso bili če-sto misijonarji raznih protestanskih sekt. Edini nesebični zagovorniki pravic 'rdeče raje so bili katoliški misijonarji. Eden najborbenejših med njimi pa je ibil naš Baraga. Kat tak je še premalo znan. Zlasti naše delavno ljudstvo ga mora s te strani bolje poznati, da se bo z večjim navdušenjem bor.i-lo «a njegovo oltarsko čast 'in še zaiupl ji veje zatekalo k njemu kot zagovorniku svojih pravic, pred najvišjo — božjo instanco. Znaao je, da je bil Baraga apostol zlasti dveh indijanskih plemen, Otavanov in Cipejcev. Obojim je, bil borben zagovornik: in Jaščitnik’ proti njihovim .zgoraj omenjenim zatiralcem. V dokaz naj podrobneje opišem le dva njegova nastopa. Značilna sta pa posebno zato, ker se je bil moral v obeh teh dveh primerih boriti z oblastvi, kar je pač težko in je treba za to velikega poguma. 1. Prvič se je pognal v .boj z oblastvi za obrambo pravic rodu Otavanov. -Povod mu je dala krivica, ki jim je grozila. Ko je namreč Baraga v jeseni 1. 1833. prišel med Otavane ob Veliki Reki, na meji med zvezno državo Michigan in in-div>kim ozemljem, da tam ustanovi inov misijon, se je kmalu začelo šušljati, da namerava vlada v doglednem času potisniti Indijance v rezervacijo na zahodno stran reke Mississippija. Katoliške, kulturno višje stoječe Indijance, je to šušljanje zelo bolelo. Kajitl oni so že bolj prirasli >k .zemlji svojih dedov, kot njihovi še divji in bolj nomadski rojaki. Bridko so o tej usodi, ki jih morda še čaka, tožili svojemu 'ljubljenemu očetu Baragu, o katerem so vedeli, da soglaša .in sočustvuje z njimi. Žal jim je bilo tudi zaradi njega, ker ®o se bali, da ga bodo v tem primeru izgubili. On jih je seveda tolažil, da najbrž ne bo tako hudo, kot se govori, in vsaj ne tako naglo; če bi se pa res zgodilo, jih on ne bo zapustil, ampaik pojde z njimi, kamor koli bodo pregnani, jim je zagotavljal. To izvemo iz njegovega pisma škofu, v katerem pravi dobesedno: »Moje -kristjane ta vest .zelo žalosti. A sem jih potolažil in zagotovil, da jih ne bom nikdar zapustil, tudi če jih premeste v najpuščobnejši kot dežele, seve, dokler bodo skupaj •>-stali in če mi bo škof dovolil.« Poleti 1834. leta so se katoliški Otavani Grand Riverja (Velike Reke) in Arbre Crocheja, sami Baragovi duhovni otroci, zbrali v Grand Riverju, da se tu posvetujejo, kakšno stališče naj bi zavzeli do vladinega načrta. V neki dolinici so se sešli. Zborovanje je bilo .seveda indijansko dramatično. Ko so si prižgali svoje pipe — bili so sami moški — in dolgo časa molče sedeli, se je častitljivi poglavar ar-brekirosenjskih Indijancev dvignil in otvoril zborovanje. Povsdal je vzrok zbora in predlagal solidarni sklep, vladi ne prodati niti pedi aemlje. Nato je izročil girandriver-skemu poglavarju ni« jagod, na- branih na višnjevi vrvici, ki je potem krožila od moža do moža. Vsak, ki jo je sprejel, je s tem simbolično pokazal, da se strinja s predlogom. Mnogi so se še posebe približali voditelju zborovanja in mu 'zagotovili svoj pristanek. Končno je stopil predenj še poglavar sam, krepko stisnil roko ar.brekrošen-skemu tovarišu in s tem slovesno potrdil zvezo vzajemne pomoči za skupne koristi. To indijansko zborovanje je a-genturi dalo dobrodošlo izhodišče za boj proti Baraigu. V koliko je bila njena sumnja, da je imel svoje prste zraven, opravičena, je težko reči. Eno je gotovo, namreč to, da jih on ni ščuval na kakšen nasilen odpor proti vladi, in še celo ne krvavi. Kajti to bi bilo noro de-magoštvo, kakršnega on ni bil zmožen. Možno pa je, da jim je svetoval ali jim vsaj odobril solidaren, sklep, da sami nočejo niti pedi svoje zemlje vladi prodati. Vsekako je bil na njihovi strani, čeprav pri tistem zborovanju ni bil soudeležen. Pač pa je bil zelo dobro poučen o n je fo vem poteku, (kot je razvidno iz natančnega ^poročila Leopoldinski družbi. (Se nadaljuje) ""t 2S do srede. SA^G^ST^: Avieniki žffSTl CčheS)n”po2iPa 'Jroi;ets)co vlado, • naj s&dehrje' jp ohranitev miru na svetu v okviru OZN. — Ves zahodni tisk ugotavlja, da je Svernikova poslanica Trumanu samo nova stran sovjetske propagande in da mora sovjetska vlada dokazati z dejanji, da res želi mir. --Korejski komunisti so potrdili prejem Ridgwayevih pogojev za nadaljevanje pogajanj za sklenitev premirja. — Francoska skupščina ie pooblastila Plevena, da sestavi novo vlado; socialisti so pa takoj izjavili, da ne bodo sodelovali v novi vladi. — Z vzdržanjem liberalcev in socialdemokratov je dobil De Gasperi v senatu zaupnico s 151 glasovi proti 101; 82 senatorjev se je glasovanja vzdržalo! 9. AVGUSTA: Tudi v parlamenr tu je dobil De Gasperi zaupnico z 291 glasovi proti 175 in 42 vzdržanimi. — Francoska radikalna stranka je s 73 glasovi proti 28 in 1 vzdržanemu sklenila, da podpre Plevena pri sestavljanju nove vlade. — Ameriška pomoč Jugoslaviji v živilih je izpolnjena. — Bolgarski demokratski prvak Mušanov je umrl v sofijskih zaporih. — Slavisti iz Francije, Zahodne Nemčije. Avstrije, Švice, Švedske, Norveške, Danske, Anglije, Holandije in Italije se udeležujejo slavističnega sestanka v Sarajevem. — V Teheranu se pogajajo o ustanovitvi an-gleško-perzijske družbe za prodajar nje in razdeljevanje perzijskega petroleja. — Maršal Tito je sprejel na Brionskih otokih ameriškega poslanika Allena in mu izjavil, da bo imelo ameriško ljudstvo v borbi za svetovni mir Jugoslavijo vedno na svoji strani. 10. AVGUSTA: Indijski prvak Pandit Nehru je izstopil iz g lavnega odbora Kongresne stranke, ker se je zaradi volitev sprl s konservativnimi člani stranke. — V Ke-songu so se nadaljevala pogajanja za sklenitev premirja na Koreji: komunisti odločno vztrajajo na 38. vzporedniku kot razmejitveni črti. na kar pa zastopniki OZN ne morejo pristati. — Zaradi sovjetskega izkoriščanja je zašla vzhodna Nemčija v resne gospodarske težave. — Nova francoska vlada, ki jo je sestavil Plev.en, se p\-edstavi danes narodni skupščini. 11. AVGUSTA: Londonski »Ti- mes« je v temeljitem članku podal objektivni pregled sedanjega stanje, v Trstu in razblinil italijanske iredentistične načrte glede Trsta ir Istre. — De Gasperi se pripravlja na potovanje v ZDA. — Vodja zastopstva OZN v Kesongu admiral Joy obtožuje komuniste, da jim ni do sklenitve premirja na Koreji in da zgolj sabotirajo sedanjo konferenco. — Pleven je po 33 dni trajajoči krizi sestavil novo francosko vlado, ki je dobila v skupščini en sam glas večine, ker so komunisti in golisti glasovali proti. — Petrolejski razgovori v Teheranu zadovoljivo napredujejo. — Jugoslavija je sporočila vladi ZDA svoje odklonilno stališče do revizije mirovne pogodbe z Italijo. — Montreux-ška konvencija glede Dardanelov je avtomatsko podaljšana za nadaljnjih pet let. 12. AVGUSTA: Na Koreji so začeli komunisti z napadi na zavezniške položaje in na skrajnem vzhodu bojne črte nekoliko napredovali. — Italijanska luka Livorno je začela delovati kot glavna o-skrbovalna luka v Evropi za atlantsko zvezo. — V Beogradu so obsodili enajst sovjetskih vohunov. — V vzhodnem Sredozemlju so v teku velike letalske in pomorske vaje okoli otoka Malte, — Italija zahteva od Sovjetov, naj ji vrnejo vojne ujetnike, SZ pa izjavlja, da na njenem ozemlju ni več italijanskih vojnih ujetnikov. 13. AVGUSTA: Presenetljiva vest je prišla iz Moskve: SZ se bo udeležila konference v San Franciscu, na kateri bodo razpravljali o mirovni pogodbi z Japonsko. — Svet, namestnikov atlantske zveze se bo sestal 20. avgusta v Londonu. — Stalin je odpravil praznovanje obletnice Leninove smrti. — General Eisenhovoer ni zadovoljen z evropskimi oborožitvenimi napori in izjavlja: uMi bomo Evropo resno branili, ali pa jo moramo zapusti-tiU — Na Kitajskem so začeli preganjati katoličane. 14. AVGUSTA: Perzijska vlada ni zadovoljna z angleškimi predlogi Za rešitev petrolejskega vprašanja, ker niso dovolj jasni. — Madžarska vlada se želi znebiti odgovornosti za napade na jugoslovansko ozemlje in jugoslovanske obmejne straže. — Seštanki za sklenitev premirja na Koreji potekajo še vedno brez vsakega uspeha. — Novi angleški poslanik v Moskvi je Sir A. D.F. Gascoigne, ki je služboval doslej na Japonskem. — »Ce bomo odločni proti pojavom inflacije, lahko za prihodnje leto računamo z znižanjem življenjskih stroškov«, izjavlja angleški trgovski minister Schauicross. ptmešfo kongres o položoju u Jugoslaviji i. Ko je ameriški senat v decembru 1950 odobril zakonski predlog, da se Jugoslaviji takoj nakaže pomoč v .živežu v vrednosti okoli 50 milijonov dolarjev, je zahteval tudi o; vlade, naj mu po preteku treh mesecev poroča, kako se je ameriška pomoč delila in kako so 'bili izpolnjeni pogoji. Med temi pogoji so posebno važni trije: 1) Jugoslavija se je morala obvezati, da bo pomoč pravično raz deljevala potrebnim, ne oziraje st iia plemenske, verske ali politične razlike. 2) Jugoslavija se je morala obvezati, da bo storila potrebne gospodarske (ukrepe, s pomočjo katerih bo sama zmanjšala potrebo p< zunanji pomoči, ki bodo ljudi opogumili, da se bodo še bolj posvet' li pridelovanju in proizvodnji ir ki bodo za vselej zmanjšali nev nost podobnih stisk; 3) ameriška vlada je morala izpovedati v posebni noti jugoslovanski vladi, da se naj pomoč nikakor .ne .tolmači tako, kot da bi ameriška vlada s tem odobrila u-krepe sedanje jugoslovanske vlade, ki uničujejo ali rušijo versko, politično in gospodarsko svobodo. V posebnem sporazumu z dne januarja 1951 se je Titova vlada obvezala, da bo izpolnila prva dva pogoja. Tretji pogoj pa je izpolnila ameriška vlada dne 26. januarja 1.1. s tem, da je poslala jugoslovanski vladi posebno noto zgodovinske važnosti, v kateri pravi: »Pomoč smo dali, da bi preprečili trpljenje jugoslovanskega ljudstva in pa zato, da bi to ljudstvo ohranilo odporno moč, da se brani proti napadalcu. Hoteli smo olajšati težke posledice neprimernih vremenskih prilik, ki so vladale \ Jugoslaviji in povzročile pomanj kanje hrane. Tako z ozirom na davne in traj ne prijateljske zveze med obema državama, kakorr tudi na neposredno sodelovanje ameriškega ljudstva pri zbiranju pomoči, moram povedati, da je ameriškemu ljudstvu zelo mnogo na tem, da oi jugoslovansko ljudstvo uživalo popolno svobodo. Mi želimo tako neodvisnost države kot svobodo vsakega posameznega državljana. Prav zato pa ameriška vlada tu di želi, da bi vsakdo jasno razumel da je ameriška pomoč dana samo iz razlogov, tki jih navajam in samo •za namene, ki sem jih omenil. Ni kakor in pod nobenim pogojem se ta pomoč ne sme tolmačiti tako, kakor da bi s tem dajanjem pomoči mi odobravali ukrepe sedanje vlade zvezne republike Jugoslavije, e katerimi se rušijo ali uničujejo verske, politične in gospodarske svoboščine v Jugoslaviji.« Svojo obvezo po poročanju, kakor je to naročil ameriški Kongres, pa je izvršil ameriški državni tajnik dne 6. aprila t. 1., ko je poslal predsedniku kongresa svoje prvo poročilo, ki obsega dogodke od dneva, ko je jugoslovanska vlada zaprosila za pomoč, pa do 15 marca 1951. Poročilo ima 24 strani besedila In je opremljeno tudi s par slika-* mi, ki prikazujejo, kako se je ameriška pomoč delila. Sestavljeno na osnovi poročil, katera je sproti pošiljalo 14 posebnih poročevalcev ki jih je ameriška vlada poslala v Jugoslavijo, da bi nadzirali razdeljevanje pomoči in da bi opazovali življenjske pogoje v Jugoslaviji. f. Poročilo je razdeljeno v pet poglavij. -Prvo daje kratko zgodovino, kako je prišlo do amenšice pomoči; drugo opisuje razdeljevanja v J i. gosiaviji sami; tretje se peča samo razdeljevanjem hrane; četrto obvešča, kako je Jugoslavija izj, njevaia stavljene pogoje, zlasti kako je bila jugoslovanska javnost obveščena o pomoči po časopisju in radiu in kako so mogli ameriški strokovnjaki in opazovalci nadzirati delitev. Peto poglavje, ki je pravzaprav najbolj važno, ker je zvezi z noto ameriške vlade, da se ne strinja z metodami sedanjega režima, pa našteva, kakšne vtise so dobili opazovalci v Jugoslaviji o spoštovanju osnovnih človečanskih pravic in svoboščin. Ker obravnavajo prva štiri poglavja poročila probleme, ki so nam bolj ali manj znani iz dnevnega časopisja ali pa pripovedovanja, jim ne bomo posvetili posebne po- zornosti. Zanimivo pa je omeniti, da ugotavlja poročilo, da ima v Jugoslaviji od okroglo 16 milijomn prebivalcev samo pet in pol milijona ljudi pravico na živilske kaznice. Samo ti so imeli pravico, da kupijo v državnih trgovinah a-meriško blago po tako imenovanih enotnih, določenih cenah. Vlada jc sicer »razdelila zaradi suše med kmetsko prebivalstvo nekaj posebnih živilskih nakaznic«, in sicer o-se-bam, »ki so jih državne dobrodelne organizacije prerešetale in odobrile«. Poročilo ugotavlja, da je vlada o pomoči obveščala javnost po radiu in časopisju in da ni nikjer namenoma postopala pristransko »vsaj pri delitvi ameriške jo moči«. Nadalje je zanimiv tisti del v četrtem poglav-u, kjer našt-ev; poročilo »ukrepe jugoslovanske vlade za samopomoč«. -Poročilo ugoj tavlja, da kaže Jugoslavija čedal večje zanimanje za tuje strokovnjake in da je »ukinitev obvezn- ^"octdaje, ki je^povzroBala zelo hudo ne(voljo pri Kmetih in je bila nepo ■»Sleden vzrok za. padanje v polj*, delski proizvodnji (4p- uredništva suša je torej bila »posreden« vzrok!), vsaj dokaz, dobre voU&-jugoslovanske vlade, da -bo sčasoma le obrnila nroet svojemu do/ sedanjemu načinu sjjfogo; .nadziranega in centraliziranega gospodarstva ter se naravnala v- smer takega gospodarstva, ki upošteva mnogo bolj zasebne pobude in odgovarja zakonom ponudbe in povpraše vanja«. V tej zvezi ugotavlja poročilo, da je jugoslovanska vlada »vsaj za trenutek tako rekoč popolnoma ustavila ukrepe za kolektivizacijo poljedelstva«. Kakor vidimo, so torej ameriški opazovalci hodili z odprtimi očmi Spoznali so, da je bilo glavno z!, gospodarskega poloma prisilna kolektivizacija, gospodarska .nesposobnost in ni jim ušlo, da do pomoči niso pravzaprav imeli dostopa prav, vsi potrebni, kajti razdeljevanje sc povsod urejale režimske organiza cije. Točnost njihovega opazovanja pa prihaja do izraza posebno v petem poglavju poročila, iz katerega bomo prihodnjič objavili primere^ izvleček. (Prosto po »Pregledu« Narodnega odbora za Svobodno Evropo) § O L*S K O LETOVjANJE SOD V DEVINU Zaključna deška prireditev Dne 12. avgusta popoldne so se malčki letošnje prve počitniške kolonije poslovili od svojih nadzornikov in od devinskega občinstva. Po komaj enomesečnem prebivanju med nami so se mnogi izmed njih kaj imenitno potegnili kvišku, drugi pa so" postali že kar prijetni de-beluški. Vsem se je poznalo veselo rajanje po tukajšnjih gozdičih, v slani morski vodi in po soncu. Nekateri so izgledali kakor pravi zamorčki. Svoja še pred mesecem dni bleda lička so si v tem kratkem času okrasili še z rdečimi pikami, v očeh pa so zablesteli otrošk-srečni žarki. In glej, ti samo zaradi veselja in zdravja v devinski šoli zbrani malčki tudi v tem 'kratkem času niso pozabili na svojo duhovno rast in so, kot rečeno, zs zaključek tik pred odhodom priredili dvourno kulturno-športno zabavo, ki je mestoma razveselila navzoče do solz. Na sporedu poslovilne prireditve — vse je bilo na zeleni jasi borovega gozdiča Cerntčje tik pod Devinom — -so bile deklamacije, Globočnikova igrica v treh dejanih s pravljično medigro »Uporniki«, zaključna himna in športna tekma. Na jasi je mladina posedla po tleh, starši pa so zasedli pripravljene klopi. Kot rečeno, večinoma starši kolonistkov in domače občinstvo. Prireditelji so imeli na svov strani prekrasen poletni popoldan. Sonce je neusmiljeno pripekalo, a-li navzočih to ni nič motilo! Ze nastopi prvih deklamatorjev so izzvali navdušeno ploskanje. Tako, ko je Oskar Ferluga samozavestno in s pravilnim poudarjanjem vsake važnejše besede predočil prisotnim 'himno devinske kolonije, Kunčevo vedro pesmico »Mi smo fantiči« Sledil mu je Dušan Kravos, ki ni hotel zaostajati z Gregorčičevo domorodno »Bratje, v kolo se vstopimo«. Bruno Rojic se je spravil na »Čudežno ptičko«. Za zaključek je mali, 'bolje skoro okrogli Pino Benulič skandiral verze o »Mladini«. ki so zveneli kakor načrt za bodočnost. Vse je bilo skrbno pri pravi jemo in niso manjkali pred pisani olikani poklončki, ki so navzočim močno -laskali. Hruatski KLETARSTVO NAPAKE VIN Duh po bakru ali kovini sploh zadobijo vina 'navadno v 'letih, ko peronospora hudo napada in smo (zato prisiljeni, uporabljati visoke odstotke modre galice za škropljenje in pozno, -tudi v avgustu, škropiti. Ta nedostatek bomo odpravili s tem, da vino pretočimo, v dobro zažveplan sod in ga pri tem dobro prezračimo. V ta namen bomo u-porabili razpršilnik, kakor smo že tgoraj opisali. Vse, kar smo napisali, velja za bela in črna vina, dzvzemši žvepla-nje in rujavenje. Črnega vina ne smemo žveplati, ker bi s tem izgubilo na barvi. Namesto žvepla-nja pa uporabljamo nalašč za črna vina pripravljene kocke, imenovane »Conservatore Marescalchii«, in sicer 1 do 2 kocki na 100 1 vina. Ako zapadejo črna vina rujave-aju, izgubijo mnogo na barvi. To se dogaja posebno v letih, ko grozdje močno gnije. Da preprečimo rujavenje, je neobhodno potrebno, kakor je sploh priporočljivo pri ma-ščenju črnega grozdja, da temu dodamo 25 - 30 ;gr žveplenokislega a-monijaka ali 10 gr metabisulfita na 100 kg grozdja. S takim ravnanjem pničimo ^bolezen samo, poleg teg^ pa omenjena sredstva pospešijo vrenje in istočasno izluščijo ia 'lupin vsa barvila in arome. Vino postane lepo črno, okusno in zdravo. Zgodi se pa lahko tudi, da črna vina, ki jih seveda moramo vreti pod tropinami, dobijo preveč tanina. Pravimo jim, da so trda, zagatna, zavita To se dogaja zlasti, ako črnega, grozdja pred vretjem ne rabljamo to se pravi, da ne ločimo jagod od pecljev, ampak z vsem skupaj vre-jemo. To napako ali neprijetnost bomo odstranili na ta način, d^ vino sčistimo z želatino, in siceof zadostuje 5-10 gr na 100 1, kakor je pač vino bolj ali manj trdo. Želatino najprej raztopimo v topli vodi iin pustimo, da se ohladi, nato odvzamemo iz soda nekaj litrov vina in v njem zmešamo v vodi raztopljeno želatino in vse skupaj premetavamo z brente v brento, da se močno speni, nakar vlijemo v sod, ia katerega smo prej odvzeli nekoliko vina. Nato v sodu vino dobro premešamo s palico. Ko se vino vsede, dolijemo prej odvzeto vino in pri tem tolčemo po dogah in okoli vehe, da se tako napolnijo vsi prazni prostori. Po takem čiščenju izgubi črno vino navadno nekoliko 'barve, bo pa isto zopet pridobilo, ko ga po čiščenju pretočimo in pri tem prezračimo. V. S. Daleč -srno od tega, 'da bi trdittr da je dr. Juraj Krnjevič edini -pngis.tevpile . opozicije narodov ijf 'ivlja, ki se izanima za našo rli-sodtJtvetjdaf se^pa on v toliko rai-likiSje od drugm, da svojemu zanimanju za naše vprašanje daje vidnega izraza s tem, da seznanja Hrvate >v emigraciji s j>oložajem pri nas, da od časa do časa, in to ob najvažnejših .trenutkih v »Hr-vatskem Glasu«, ki izhaja v Win-nipegu v Kanadi, objavlja svoje članke o Trstu, iz katerih je razvidno njegovo globoko poznanje tržaškega vprašanja in njegovo veliko razumevanje za prizadevanja in borbo Slovencev in Hrvatov na Tržaškem. In kar je najvažneje, dr. Juraj Krnjevič izpoveduje, da je na Tržaškem interes Slovencev in Hrvatov istoveten, da je njihova borba skupna borba za oživotvori-tev (Svobodnega tržaškega ozemlja. V svojem članku od 24. julija pod naslovom »Zopet Trst« se ozira na zadnjo veliko italijansko gonjo za Trst in pravi, da italijansko početje niti v Angliji niti v Zcfru Ženih državah ni naletelo na večji odjek, še manj pa na odobravanje. Listi so prinašali le kratke vesti, v kolikor pa so jih komentirali, komentarji italijanskih zahtev niso bili prav prijateljski. Ali tudi službene izjave VVashing-tona in Londona, ki so bile dane v zvezi z italijanskimi zahtevami, niso zvenele v ničemer povoljneje od pisanja angleškega in ameriškega tiska. Italijani so morali doživeti tak neuspeh, ker v vsem svojem zadržanju napram Trstu prav nič ne vodijo računa o duhu današnjega časa in o današnjih prilikah. 'Prvič jim škoduje na Zahodu njihova šovinistična nestrpnost do Slovencev, ki pripadajo po mirovni pogodbi Italiji, ter do Slovencev in Hrvatov na Svobodnem tržaškem ozemlju. POMENKI O PREHRANI Dr. Bregant Marjan Rastlinska živila vsebujejo mno- hrani duh' in okus ter grenke in go vode (vegetabilia 83,36 odst., eks.traktiv.ne snovi, kakor tudi soli. anlmalia 63,86 odst.) manj Vse .te snovi pospešujejo prebavo Upornik Silvan (Godina Jurček) vodi uporniški zbor pri petju himne »Kaj nam pa morejo!...« v G lobočnikovi igri »Uporniki« Glavnino prireditve je tvorila Globočnikova mična zgodbica c predmestnem potepuhu, ki prevara svoje prijatelje. Pod geslom »pr> stosti« in »svobode« jih zvabi v gozdno hoščo. Ali to veselo rajanje in preizkušanje svobode izven šole in družinskega ognjišča traja kaj malo časa. Ze v teku prve noči okrade uporniški voditelj svoje tovariše in zbeži s plenom v družbi cigančka. Nastopijo v medigri palčki, ki odpuste zapeljanim upornikom njihovo početje in na kraju e vse taborišče vrne domov v objem dragih mamic in očkov. Naši kolonisti so igrico korajžno zaigrali. Le tu pa tam se je zadrgnila kaka beseda. Videti je bilo, kako so se vživeli v svoje vloge. A tudi piščeva režija je pripomogia. da je igrica potekla živo in brez vsakega postanka. Uporniškega poglavarja je igral Jurček Godina samozavestno in odločno. Zapeljano mestno mladino je spravil v gozd Bruno Kocjančič, zastopnik delavskih otrok je pa bil Marjan Skrl. Oskar Ferluga je .zaman od vsesa začetka dvomil v Silvanov odreši' ni evangelij. Pa da ste videli palčke in malega Klavdija Coka, komaj 7-letnega Aljošo! Kako krepko se je zavzemal za zapeljane prijatelje! No, če rečemo, da je prisotne starše, vsega občinstva je bilo nad 300, do solz ganila, smo že dovolj povedali. Ozadje oziroma oder je bil priroden. vse dejanje je namreč potekalo 'med grmičjem. Kako so se navzoči približali navdušenim otročičkom, se je pokaza lo malo kasneje. Po srčkani pesmici »Mi se imamo radi« so se vrstile športne tekme. Eni so se pomerili s hoduljami, bilo je seve nič koli ko padcev tik pred zmagoslavnim trakom! Drugi so merili brzino \ teku z Žaklji. Tudi tu cele skladov nice prisrčnega smeha! Višek pa je doseglo športno Tajanje, ko so se malčki spoprijeli v plemenitem boju: katera skupina bo močnejša »na vrvi«. Nekaj časa je valovalo neodločno sem in tja. Ze je kazalo da bo skupina, ki je vlekla proti jugu, potegnila v sramotni poraz nasprotno skupinico. Ali tu ni mirovalo pristransko srce dveh, treh očetov. Nak, ne damo, da bi naši propadli, so si rekli! Pa so se zdaj ci znašli pri dolgi vrvi tudi očetje ■udeleženih otročičkov in dvoboj se je pričel zares. To vam je bilo smeha in glasnega bodrenja! Končno je zmagala stranka, ki je bila močnejša. Katera, si nismo zapomnili Ali s Jplošno, glasno radostjo, ki je zajela staro in mlado, se je pri reditev lepo harmonično zaključila in sledil je razhod. Lepo je poudaril vodja kolonije dr. Josip Birsa r [pozdravnem go voru, kako je med malimi kolonisti po komaj enomesečnem skupnem .rajanju in krepitvi zavladalo pravo bratsko sožitje. Tako bi moralo biti tudi med našim maloštevilnim narodom. Himna »Mi se i-mamo radi« je hkra-tu kažipot v lepšo prihodnost, a delo, ki .ga je opravilo vodstvo kolonije z vsem nadzornim osebjem, je govornik pravilno ocenil, ko je dejal, da je bilo treba v koloniji nadomestiti sto zlatih maminih src in vso skrb ter nežno ljubezen do vsakega posameznika, kakor jo je deležen o-trok v krogu svojih staršev. Morda je res pripisati prav tej pozornosti, tej vsakdanji ljubezni do vsakega otroka brez izjeme, če se je kolonija tako vzorno obnesla. Ze zarana 13. avgusta je zvenela po Devinu slovenska pesem iz nedolžnih grl naše tržaške mladine. Sto tako srečnih mladih obrazov ne srečaš vsak dan! kazujejo tudi velik kuhinjski od-beljakovin (vegetabilia: 2,62 odst., animalia: 18,54 odst.) in manj maščobe (vegetabilia: 0,14 odst., animalia: 13,84 odst.). Vegetabilia iz-kazujeo tudi velilk kuhinjski odpadek, kakor tudi velik prebavni odpadek. Slednji se pri vegetabi-tijah suče med 10 in 30 odst., medtem ko je pri animali-jah komaj 5-8 odst. Cene vegetabilijam so navidezno nizke, kajti v primeri s tem, kar nam nudijo (v kal.), se izkažejo za draga. Kljub temu jih moramo smatrati za nenadomestljiva: 1) ker prinašajo s hrano mnogo spremembe, 2) ker dajejo Radio Trst II 306,1 m ali 9S0 kc-sek NEDELJA, 19. avg.: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. 12.00 Od melodije do melodije. 13.00 Glasba po željah. — 21.00 .Z domače knjižne police. — 21.30 Slovenske' pesmi. PONEDELJEK, 20. avg.: 18.15 Čajkovski: Koncert Sit. 1. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 21.00 Folklorna glasba raznih narodov. — 22.00 Beethoven: Simfonija št. 1, TOREK, 21. avg.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Vzori mladini. — 21.30 Franck: Simfonične variacije. 23.00 Rapsodije. SREDA, 22. avg.: 18.15 Mendelssohn Koncert za violino in orkester. — 19.00 Zdravniški vedež. 20.30 Naša šola. — 21.00 Vokalni kvartet 22.00 Brahms: Simfonija št. 2. ČETRTEK, 23. avg.: 13.00 Sloven; ■ske narodne poje pevski duet, na harmoniko spremlja M. Sancin Sancin. — 18.15 Glasbeno predavanje. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.00 Radijski oder 'Heyermans: DOBRA NADA, dra ma v štirih dejanjih. PETEK, 24. avg.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z žeg. 20.30 Koncert baritonista Marijana Kosa. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede John Galsworthy. SOBOTA, 25. avg.: Šramel kvintet in pevski! duet. — 19.00 Oddaja za najmlajše. — 20.30 Komentar vojnega položaja na Koreji. — 22.00 'Sobotni rariete. ■ VTir pbčtetr zasedba kolonije popolna. Ravnateljstvo kolonije sporoča staršem, da je obisk v koloniji dovoljen samo ob nedeljah in praznikih od 15. do 18. ure, in jih na proša, -naj ne nosijo letovalcem-hrane ali sladkarij, ker bi la-hk' povzročili s tem pri .svojih otrocih le motnje v prebavi in nevšečne posledice v zdravstvenem stanja DAROVI Gospa Pavla Zeleznik-Sancin daruje S.D.D. v Trstu L 1000 mesto cvetja na grob Karlu Sancinu, po domače Nane-:tu. 'Zgovorni urednik: dr. Janko Jei T i t k a : ■*k»rna »ADRIA«, d. d. y Tr»tu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9-12 in od 17 - 19 TRST, VIA COMMERCIAjLE 10-11., TEL. 25597 Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in parke te nudi najugodneje Mizarji | kmetovalci V podjetniki • TEL. 90441 CALEA TRST Vial* Sonnino, 2 4 URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CEN AH/ LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE Hlače in letne obleke iz mako bombaža in volnene fresko B b linnati izberi - po najnižilii Eenali B MAGAZZBNI DEL CORSO TRST, Corso I - Borzni trg (Piazza della Borsa) PETE! 17 ■ AVGUSTA se nadaljuje v Trstu, na trgu Barriera VeccHia 61 5 izredna poletna razprodaja v trgovini čevljev ona<* TRIESTE - LARGO BARRIERA VECCHIA 5