METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JULIJU 2016 Climate in July 2016 Tanja Cegnar ulij je osrednji mesec meteorološkega poletja. Č eprav se dan že poč asi krajša, temperatura in trajanje sonč nega obsevanja navadno prav julija dosežeta višek. V svetovnem povpreč ju je bil julij najtoplejši mesec, odkar rač unajo povpreč no svetovno temperaturno. Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka julija 2016 od povpreč ja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, July 2016 Julij je bil 1 do 2 °C toplejši kot obič ajno, le na Krasu in v Beli krajini je bil temperaturni odklon od 2 do 3 °C. Temperatura se nikjer ni dvignila nad 35 °C, število toplih in vroč ih dni pa je preseglo dolgoletno povpreč je. Najbolj izrazita je bila ohladitev sredi meseca. -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) KREDARICA -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) LJUBLJANA -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) NOVO MESTO -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) MURSKA SOBOTA -4 -2 0 2 4 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) BILJE -4 -2 0 2 4 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) PORTOROŽ J Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4 Na severozahodu Slovenije so padavine presegle 150 mm, na jugozahodu Slovenije in na Bizeljskem pa ni padlo niti 50 mm dežja. V veliki več ini krajev padavine niso dosegle dolgoletnega povpreč ja, presegle so ga le v Sevnem, Rateč ah in Lendavi. Na Obali, v Postojni, na povodju Idrijce, v Kneških Ravnah in na Bizeljskem ni padla niti polovica dolgoletnega povpreč ja padavin. Največ ji primanjkljaj je bil na Obali, v Portorožu je bilo dežja le za 29 % dolgoletnega povpreč ja. Julij si bomo zapomnili po krajevnih neurjih, ki so pustošila 13. julija. V visokogorju so bila tla julija kopna. Na dobri polovici ozemlja je bilo več sonč nega vremena kot obič ajno. Za dolgoletnim povpreč jem so najbolj zaostajali v visokogorju, kjer je bil primanjkljaj več ji od desetine, na Kredarici je sonce sijalo le 88 % toliko č asa kot v povpreč ju obdobja 1981–2010. Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1981–2010 v Ljubljani in na Kredarici v juliju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in July and the corresponding means of the period 1981–2010 V Ljubljani je bila povpreč na julijska temperatura 23,2 °C, kar je 1,9 °C nad dolgoletnim povpreč jem in č etrta najvišja vrednost. Doslej je bil najbolj vroč julij 2015 s povpreč no temperaturo 24,3 °C, druga najvišja julijska temperatura je bila leta 2006, znašala je 23,6 °C, tretja pa julija 2013 s 23,5 °C. Povpreč na temperatura zraka zadnja desetletja kaže izrazit trend narašč anja, pri č emer je lepo vidna tudi naravna spremenljivost. Č e upoštevamo le podatke s sedanjega merilnega mesta je bil najhladnejši julij 1948 s 17,6 °C, s 17,7 °C mu je sledil julij 1954 in nato s 17,8 °C julij 1978. Pol °C višja je bila povpreč na julijska temperatura v letu 1960 (18,2 °C), 1962 in 1980 (18,3 °C). Povpreč na najnižja dnevna temperatura v Ljubljani je znašala 17,7 °C, kar je 2,4 °C nad dolgoletnim povpreč jem in druga najvišja vrednost, toplejša kot tokrat so bila jutra julija 2015 s povpreč no temperaturo 18,7 °C. Le nekoliko nižja kot letos je bila povpreč na julijska jutranja temperatura v letih 2010 in 2012 s 17,3 °C, julija 2006 pa je bila povpreč na jutranja temperatura 17,2 °C. Najhladnejša so bila jutra julija 1978 z 12,2 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je znašala 29,1 °C, kar je 1,8 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Julijski popoldnevi so bili najtoplejši julija 2006, 1983 in 2015, ko je bila povpreč na najvišja dnevna temperatura 30,2 °C, najhladnejši pa v juliju 1954 s 23,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja in najvišja dnevna julijska temperatura zraka na Kredarici, kjer je bila povpreč na temperatura zraka 8,1 °C, dolgoletno povpreč je pa je bilo preseženo za 1,2 °C. Doslej najhladnejši je bil julij 1978 s 4,1 °C, 4,3 °C so izmerili v juliju 1961; v julijih 1966, 1979, 1980 in 2000 je bila povpreč na temperatura 4,4 °C, 4,5 °C pa leta 1960. Najtoplejši je bil julij 2015 (18,7 °C), sledijo juliji 1983 (9,8 °C) 2006 (9,1 °C) in 1995 (8,5 °C), v letih 2010 in 2013 pa je bilo julijsko povpreč je 8,2 °C. 10 15 20 25 30 35 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 0 5 10 15 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5 Slika 3. Reka Kolpa pri Dolu, 9. julij 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 3. River Kolpa near Dol, 9 July 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Takih dni v juliju po nižinah ni bilo, na Kredarici pa so zabeležili 3. Slika 4. Število vroč ih dni v juliju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 4. Number of days with maximum daily tempe- rature at least 30 °C in July and the corresponding mean of the period 1981–2010 Slika 5. Število toplih dni v juliju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 5. Number of days with maximum daily tempe- rature above 25 °C in July and the corresponding mean of the period 1981–2010 Vroč i so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Julija so taki dnevi pogosti, zabeležili so jih povsod v nižinskem svetu. V Rateč ah je najvišja dnevna temperatura enkrat dosegla 30,0 °C, drugod je bilo bolj vroč e, v Č rnomlju so dosegli 35,0 °C. V Mariboru je bilo 7 vroč ih dni, v Murski Soboti 10, v Celju in Novem mestu 11, v Biljah in Portorožu 24. 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 10 20 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 V Ljubljani so zabeležili kar 13 vroč ih dni (slika 4), kar je pet dni več od dolgoletnega povpreč ja. Največ takih dni je bilo julija 2015, in sicer 21. Leta 2006 jih je bilo 18, ter julija 1983 in 2010 po 15 vroč imi dnevi, v letih 2012, 2007 in 1994 po 14, toliko kot letos pa v letih 2013, 2003, 1995 in 1952. Brez vroč ih dni je bilo od sredine minulega stoletja 7 julijev, vsi pred letom 1997. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več . Največ toplih dni je bilo na Obali, kjer jih je bilo 30, dan manj je bil topel v Biljah. V Rateč ah je bilo 22 takih dni. Več ina krajev je poroč ala o 25 do 28 takih dnevih. V Ljubljani je bilo 28 toplih dni, po 30 jih je bilo v julijih 1983 in 2013, le dan manj pa julija 2006. V Ljubljani še ni bilo julija brez toplih dni, najmanj pa so jih zabeležili julija leta 1954, le 9. Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) julijska temperatura in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in July and the 1981–2010normals Že 4. in 5. julija se je najbolj ohladilo v Koč evju (9,7 °C), na Bizeljskem (12,5 °C), v Č rnomlju (12,0 °C), Celju (11,1 °C) in Murski Soboti (11,9 °C). Več ina krajev je najnižjo temperaturo izmerila v dneh od 15. do 18. julija. Na Kredarici so izmerili −2,1 °C. Tam so v preteklosti že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1962 je termometer pokazal −6,1 °C, sledil mu je julij 1971 z −5,4 °C, temperaturni minimum julija 1970 je bil −5,0 °C, leta 1962 pa −4,6 °C. V Slovenj Gradcu se je ohladilo na 10,4 °C, v Rateč ah na 4,4 °C. V Portorožu se je ohladilo na 13,7 °C, v Biljah pa na 9,9 °C. Temperaturni minimum je v Ljubljani znašal 13,6 °C, kar je č etrta najvišja minimalna temperatura v juliju od sredine minulega stoletja. Nizko se je temperatura spustila v julijih 1948 (5,1 °C), 1962 (5,8 °C), 1969 (7,0 °C) in 1960 (7,2 °C). Slika 7. Pred žetvijo, Aj- dovšč ina, 4. julij 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Before harvest, Ajdovšč ina, 4 July 2016 (Photo: Iztok Sinjur) 5 8 11 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 28 30 32 34 36 38 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 Slika 8. Potek povpreč ne temperature zraka v juliju Figure 8. Mean air temperature in July Najvišjo julijsko temperaturo so v več ini krajev izmerili v dneh od 10. do 12. julija. V Č rnomlju se je ogrelo na 35,0 °C, v Novem mestu so dosegli 34,0 °C, v Biljah 33,9 °C. Veliko krajev je imelo temperaturni maksimum med 33 in 34 °C, tudi Ljubljana, kjer se je ogrelo na 33,7 °C. V preteklosti je bilo julija v Ljubljani že velikokrat bolj vroč e, v juliju 1950 je bilo 38,8 °C, v letih 1957 in 1983 je temperatura julija dosegla 37,1 °C, julija 2007 pa 37,0 °C. Na Kredarici so 20. julija izmerili 15,5 °C, najtopleje je bilo julija 1983 (21,6 °C). Na Obali je bilo najbolj vroč e 26. julija, ogrelo se je na 34,5 °C. 2 4 6 8 10 12 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (°C) KREDARICA 16 18 20 22 24 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 16 18 20 22 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (°C) MURSKA SOBOTA 20 21 22 23 24 25 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) PORTOROŽ 16 18 20 22 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) NOVO MESTO 16 18 20 22 24 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 Slika 9. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), julij 2016 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), July 2016 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) BILJE -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) KREDARICA c 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) LJUBLJANA 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) NOVO MESTO 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) CELJE 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) MARIBOR 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) MURSKA SOBOTA 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9 Slika 10. Na Pohorju so rasle gobe, 28. julij 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 10. Mushrooms on Pohorje, 28 July 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Povpreč na julijska temperatura je bila nad dolgoletnim povpreč jem, vendar nižja kot julija 2015, ko je bil julij rekordno topel. Temperaturni odklon je bil v pretežnem delu Slovenije od 1 do 2 °C, več ji, in sicer od 2 do 3 °C, je bil na Krasu in v Beli krajini. Slika 11. Odklon povpreč ne temperature zraka julija 2016 od povpreč ja 1981–2010 Figure 11. Mean air temperature anomaly, July 2016 Višina julijskih padavin je prikazana na sliki 12. Največ padavin je bilo na severozahodu Slovenije, kjer je padlo nad 150 mm dežja. Na jugo- zahodu Slovenije in na Bizeljskem padavine niso dosegle 50 mm. Slika 12. Prikaz porazdelitve padavin, julij 2016 Figure 12. Precipitation amount, July 2016 1°C 2°C 0 mm 50 mm 100 mm 150 mm Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 Slika 13. Delež padavin julija 2016 v primer- javi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 13. Precipitation in July 2016 com- pared with 1981–2010 normals Padavin je bilo več od dolgoletnega povpreč ja na skrajnem severozahodu, v Sevnem in v Lendavi. Na Kredarici so namerili 199 mm, v Rateč ah 169 mm, v Soč i 162 mm padavin. Povsem drugač e je bilo na Obali, na letališč u Portorož je padlo le 16 mm, v Postojni 36 mm in na Bizeljskem 39 mm. V pretežnem delu države je bilo manj padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. Na Obali, v Postojni, povodju Idrijce, v Kneških Ravnah in na Bizeljskem ni padla niti polovica dolgoletnega povpreč ja, v Portorožu so namerili le 29 % dolgoletnega povpreč ja. Slika 14. Padavine v juliju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 14. Precipitation in July and the mean value of the period 1981–2010 Julija je v Ljubljani padlo le 86 mm dežja, kar je 75 % dolgoletnega povpreč ja. Odkar potekajo meritve na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin julija 2013, ko je padlo le 22 mm. Le za spoznanje več dežja je bilo v juliju 1971, namerili so 23 mm, sledijo juliji 1983 (31 mm), 1995 (39 mm) in 1982 (44 mm). Najobilnejše padavine so bile julija 1961 (259 mm), 252 mm je padlo julija 1975, 232 mm so namerili julija 1998, dva mm manj julija 1957, julija 1999 pa so namerili 204 mm. 25% 50% 75% 100% 0 100 200 300 400 500 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 50 100 150 200 250 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 50 100 150 200 250 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 50 100 150 200 250 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) NOVO MESTO Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 13, je bilo na Kredarici. Po 12 takih dni je bilo v Soč i in Kneških Ravnah. Le dva taka dneva sta bila na Obali. Slika 15. Meseč na višina padavin v mm julija 2016 in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 15. Monthly precipitation amount in July 2016 and the 1981–2010 normals Slika 16. Število padavinskih dni v juliju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s pada- vinami pod 1 mm Figure 16. Number of days in July with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasič en nač in merijo le padavine in beležijo meteorološke pojave. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo, a tam ni klasič ne klimatološke postaje. 0 50 100 150 200 250 Brnik Zg. Jezersko Podljubelj Kredarica Rateč e Log pod Mang. Soč a Kobarid Kneške Ravne Bilje Godnje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Novo mesto Č rnomelj-Doblič e Celje Sevno Bizeljsko Slovenske Konjice Maribor Slovenj Gradec Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci julij 2016 povpreč je 1981 - 2010 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 Slika 17. Padavine v juliju in povpreč je obdobja 1981- 2010 Figure 17. Precipitation in July and the mean value of the period 1981–2010 Slika 18. Poletni utrip na Rogli, 2. julij 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 18. Summer on Rogla, 2 July 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki, julij 2016 Table 1. Monthly meteorological data, July 2016 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Kamniška Bistrica 601 112 63 10 Brnik 384 91 74 8 Jezersko 740 107 70 11 Log pod Mangartom 650 134 70 11 Soč a 487 162 83 12 Kobarid 263 112 64 10 Kneške Ravne 752 67 38 12 Nova vas 722 98 95 10 Sevno 515 144 126 11 Slovenske Konjice 730 61 54 7 Lendava 345 83 106 7 Veliki Dolenci 195 68 82 6 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja RP − precipitation compared to the normals SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation NV − nadmorska višina (m) NV − altitude (m) 0 50 100 150 200 250 300 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 Slika 19. Trajanje sonč nega obsevanja julija 2016 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 19. Bright sunshine duration in July 2016 compared with 1981–2010 normals Na sliki 19 je shematsko prikazano julijsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Na dobri polovici ozemlja je trajanje sonč nega obsevanja nekoliko preseglo dolgoletno povpreč je. O največ jem primanjkljaju osonč enosti v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 so poroč ali v visokogorju, kjer je bil primanjkljaj več ji od desetine. Slika 20. Število ur sonč nega obsevanja v juliju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 20. Bright sunshine du- ration in hours in July and the mean value of the period 1981–2010 V Ljubljani je sonce sijalo 291 ur, kar je 3 % več kot v dolgoletnem povpreč ju. Največ sonč nega vremena je bilo julija 2013, ko je sonce sijalo 350 ur. Pred tem je bilo največ sonč nega vremena julija 2007 s 322 sonč nimi urami, sledi julij 1987 (312 ur), med bolj sonč ne spadajo še juliji 1983 in 1994 (obakrat po 310 ur) ter 1952 (307 ur). Najbolj sivi so bili juliji 1950 s 136 urami, 1972 s 190 urami, 199 ur je sonce sijalo julija 1954, julija 2014 je bilo 211 ur sonč nega vremena, julija leta 1977 pa 213 ur. Na Kredarici je sonce sijalo 180 ur, kar je 12 % manj od dolgoletnega povpreč ja. V preteklosti je bil julij najbolj sonč en leta 2007 z 279 urami sonč nega vremena, julija 1973 pa je sonce sijalo le 115 ur. V Portorožu je sonce sijalo 342 ur, kar je med vsemi postajami v letošnjem juliju najdlje, dolgoletno povpreč je so presegli za 4 %, v preteklosti je bilo že nekajkrat več sonč nega vremena. V Murski Soboti je sonce sijalo 272 ur, kar je 2 % manj od dolgoletnega povpreč ja. V Prekmurju je bil najbolj sonč en julij 2013 s 353 urami, julija 1972 pa je sonce sijalo le 184 ur. V Novem mestu je bilo 279 ur sonč nega vremena, kar je odstotek manj kot obič ajno. Leta 2007 je julija sonce sijalo 331 ur, julija 1988 in 2013 pa po 328 ur. Najbolj siv je bil julij 1972 s komaj 177 urami sonč nega vremena. Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Obali in Krasu, in sicer 14, 10 jih je bilo v Č rnomlju, 8 v Novem mestu, 7 na Bizeljskem. Na Kredarici noben dan v juliju ni izpolnil strogega kriterija za jasen dan. V prestolnici, kjer dolgoletno povpreč je znaša 5 dni, je bil 80% 90% 100% 0 100 200 300 400 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število ur LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 tokrat le en tak dan. Največ takih dni je bilo v Ljubljani julija 2007 (13), brez jasnih dni pa so bili juliji 1954, 1973 in 1982. Slika 21. Trajanje sonč nega obsevanja v juliju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 21. Sunshine duration in July and 1981–2010 normals Oblač en je dan s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Največ oblač nih dni je bilo v Koč evju, in sicer 6, na Kredarici, Novem mestu, Č rnomlju, Celju in Mariboru jih je bilo po 5. Na Obali in Krasu oblač nih dni ni bilo. V Ljubljani so bili 3 taki dnevi (slika 23), kar je dan manj od dolgoletnega povpreč ja. Julija 1954 je bilo kar 14 oblač nih dni, dvakrat pa je julij minil brez enega samega oblač nega dneva. Slika 22. Število jasnih dni v juliju in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 22. Number of clear days in July and the mean value of the period 1981–2010 Slika 23. Število oblač nih dni v juliju in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 23. Number of cloudy days in July and the mean value of the period 1981–2010 Povpreč na oblač nost je bila v več ini Slovenije od 4 do 6 desetin. Največ ja povpreč na oblač nost je bila na Kredarici (6,2 desetin), najmanjša pa na Obali in Krasu, kjer so oblaki v povpreč ju prekrivali manj kot 3 desetine neba. 0 100 200 300 400 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 število ur KREDARICA 0 100 200 300 400 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 število ur NOVO MESTO 0 100 200 300 400 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število ur MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 400 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 število ur PORTOROŽ 0 3 6 9 12 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 Slika 24. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) julija 2016 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 24. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, July 2016 0 20 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) CELJE 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 20 40 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 5 10 15 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 10 20 30 40 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 sonč no obs. (ure) MARIBOR 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) BILJE Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki, julij 2016 Table 2. Monthly meteorological data, July 2016 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Kredarica 2514 8,1 1,2 11,1 5,7 15,5 20 −2,1 15 3 0 361 180 88 6,2 5 0 199 93 12 12 14 0 0 0 756,1 8,8 Rateč e–Planica 864 18,1 1,1 25,2 11,7 30,0 11 4,4 15 0 22 8 224 91 5,1 4 3 169 117 13 7 3 0 0 0 921,2 15,2 Bilje 55 23,9 1,5 31,0 17,3 33,9 10 9,9 16 0 29 0 314 107 4,3 4 6 68 70 8 11 0 0 0 0 1008,9 19,7 Letališč e Portorož 2 24,5 1,6 30,9 18,2 34,5 26 13,7 16 0 30 0 342 104 2,8 0 14 16 29 2 8 0 0 0 0 1014,7 19,6 Godnje 295 23,1 2,3 29,8 16,8 33,0 10 13,0 16 0 28 0 315 2,6 0 14 76 92 7 2 0 0 0 0 Postojna 533 20,9 1,9 27,5 14,4 31,1 10 9,0 18 0 27 0 296 109 4,2 3 5 36 41 7 8 3 0 0 0 Koč evje 468 20,2 1,8 27,8 13,6 33,4 11 9,7 5 0 25 0 5,3 6 1 101 96 8 5 5 0 0 0 Ljubljana 299 23,2 1,9 29,1 17,7 33,7 11 13,6 16 0 28 0 291 103 4,8 3 1 86 75 7 10 1 0 0 0 981,9 18,7 Bizeljsko 170 22,4 1,7 28,7 16,7 33,5 12 12,5 5 0 27 0 4,0 2 7 39 44 5 7 5 0 0 0 18,0 Novo mesto 220 22,5 1,8 28,4 16,7 34,0 12 12,7 17 0 27 0 279 99 4,6 5 8 74 75 9 13 2 0 0 0 990,8 20,0 Č rnomelj 196 23,3 2,1 29,4 16,2 35,0 12 12,0 5 0 28 0 4,2 5 10 80 85 8 9 1 0 0 0 20,3 Celje 240 21,5 1,6 28,3 15,6 33,4 12 11,1 5 0 27 0 254 98 5,1 5 2 68 55 9 15 0 0 0 0 988,2 20,1 Maribor 275 22,3 1,3 27,9 17,1 33,3 11 12,5 17 0 27 0 275 102 5,9 5 1 63 60 8 13 0 0 0 0 Slovenj Gradec 452 20,6 1,9 27,1 14,6 31,5 11 10,4 15 0 24 0 266 104 4,9 3 1 86 59 9 13 1 0 0 0 18,7 Murska Sobota 188 22,0 1,4 28,1 16,2 32,6 11 11,9 4 0 26 0 272 98 4,8 2 5 80 93 6 7 0 0 0 0 994,7 19,4 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi £ 12 °C). ∑ = - = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS £ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka, julij 2016 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, July 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 24,5 30,7 33,4 18,0 15,5 15,0 13,1 23,9 29,7 34,3 17,5 13,7 14,4 9,4 25,1 32,1 34,5 19,0 17,5 16,3 14,7 Bilje 24,0 30,5 33,9 17,5 14,2 16,7 13,4 23,3 29,9 33,8 15,9 9,9 15,4 8,5 24,4 32,4 33,7 18,3 16,7 17,9 16,4 Postojna 20,9 27,5 31,1 14,4 12,7 13,6 11,8 19,6 25,8 31,0 13,3 9,0 12,0 8,5 22,0 29,1 30,5 15,3 11,8 14,1 11,0 Koč evje 19,9 27,1 30,5 13,1 9,7 10,4 7,0 19,4 26,8 33,4 12,7 10,2 9,8 8,0 21,2 29,4 32,2 14,9 12,7 12,0 9,5 Rateč e 18,2 25,0 28,5 11,8 9,2 9,6 5,6 17,1 24,2 30,0 9,8 4,4 7,7 1,6 18,9 26,3 28,0 13,4 11,7 11,1 8,5 Slovenj Gradec 20,3 26,8 29,6 13,9 10,7 13,1 9,7 19,5 25,4 31,5 13,3 10,4 12,1 9,3 21,8 28,9 31,3 16,3 14,2 15,3 12,7 Brnik 21,2 27,4 30,8 14,7 11,2 20,4 26,4 32,3 14,1 10,6 22,1 29,7 32,1 16,5 15,1 Ljubljana 23,2 28,6 32,2 17,2 14,4 15,0 12,0 22,0 27,9 33,7 16,6 13,6 13,8 9,5 24,3 30,6 32,9 19,2 17,6 16,1 14,0 Novo mesto 22,2 27,7 31,3 16,2 13,1 15,3 12,0 21,5 27,5 34,0 15,8 12,7 14,9 12,7 23,8 29,8 32,7 18,0 16,9 17,2 15,8 Č rnomelj 23,0 28,7 31,8 15,9 12,0 14,2 10,5 22,1 28,2 35,0 15,3 13,0 13,8 12,0 24,6 31,0 33,6 17,2 16,0 15,9 14,5 Bizeljsko 21,7 27,9 31,3 15,8 12,5 21,3 27,6 33,5 15,8 12,8 24,0 30,4 32,7 18,3 16,8 Celje 21,1 27,7 30,9 15,1 11,1 13,7 9,4 20,5 26,7 33,4 14,7 11,9 13,1 10,3 22,9 30,1 32,8 16,9 13,8 15,4 13,9 Starše 22,7 29,0 32,1 15,9 13,0 13,6 10,3 21,6 27,1 34,0 16,1 13,3 14,0 10,4 24,2 30,3 32,6 18,7 17,0 15,8 13,0 Maribor 22,2 27,8 31,3 16,3 12,8 20,9 26,3 33,3 16,0 12,5 23,6 29,4 32,9 18,9 17,1 Murska Sobota 21,7 28,0 31,1 15,0 11,9 13,5 9,7 20,9 26,8 32,6 15,5 12,6 14,0 11,7 23,4 29,5 31,5 18,0 15,7 16,0 12,0 Veliki Dolenci 21,9 26,9 29,5 15,9 13,0 14,6 11,0 20,7 25,2 31,6 15,7 12,0 14,6 12,0 22,8 27,9 30,5 18,2 17,0 17,2 15,2 LEGENDA: LEGEND: T povp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) T povp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, julij 2016 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, July 2016 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M od 1. 1. 2016 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 0,5 1 10,1 1 5,6 1 16,2 3 597 Bilje 32,7 4 7,9 3 27,2 3 67,8 10 860 Postojna 16,1 3 15,1 3 4,6 2 35,8 8 981 Koč evje 17,1 3 25,4 5 58,0 5 100,5 13 904 Rateč e 40,7 5 95,6 2 32,5 7 168,8 14 1015 Lesce — — — — — — — — — Slovenj Gradec 19,9 5 54,5 4 11,2 5 85,6 14 748 Brnik 25,5 3 31,2 2 34,0 5 90,7 10 802 Ljubljana 42,7 3 32,2 5 11,0 4 85,9 12 867 Sevno 16,5 2 45,3 5 82,2 6 144,0 13 771 Novo mesto 28,6 4 20,4 4 24,8 4 73,8 12 698 Č rnomelj 2,0 3 31,9 5 45,7 4 79,6 12 823 Bizeljsko 4,8 3 32,2 3 1,7 5 38,7 11 641 Celje 16,6 4 21,2 3 29,9 5 67,7 12 692 Starše 2,9 6 64,1 2 21,4 5 88,4 13 632 Maribor 2,9 5 49,8 4 10,7 5 63,4 14 570 Murska Sobota 4,7 1 59,0 4 16,2 3 79,9 8 532 Veliki Dolenci 2,2 2 49,4 2 15,9 3 67,5 7 513 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. julija 2016 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2016 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2016 − total precipitation from the beginning of this year (mm) 0 200 400 600 800 1000 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19 Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Bilje Slika 25. Vetrovne rože, julij 2016 Figure 25. Wind roses, July 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodnik, skupaj z jugovzhodnikom jima je pripadlo 46 % vseh terminov. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 55 % vseh terminov. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema je pihal v 30 % vseh terminov, jugozahodnik s so- sednjima smerema pa v 19 % terminov. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 54 %, jugovzhodniku z vzhodjugovzhodnikom pa 26 %. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 45 % vseh primerov, jugjugovzhodnemu vetru s sosednjima smerema pa skupno 26 % vseh terminov. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugo- zahodnik, jugjugozahodnik, južni in jugjugovzhodni veter, skupno v 45 % vseh primerov, severo- vzhodni veter s sosednjima smerema pa v 22 %. Prva tretjina julija je bila več inoma 1,5 do 2,5 °C toplejša kot obič ajno, nekoliko manjši odklon je bil v Celju (1,3 °C), nekoliko več ji pa v Postojni (2,7 °C). Povsod po državi so padavine zaostajale za dolgoletnim povpreč jem, najbolj so se mu približali s 93 % v Ljubljani, najbolj pa so zaostajali v Portorožu z 2 %. Sonč nega vremena je bilo povsod več kot obič ajno, v Novem mestu je bil presežek 8 %, v Postojni pa kar 28 %. Slika 26 Reka Sava pri Tacnu, 6. julij 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. River Sava, 6 July 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Z izjemo Maribora, kjer so nekoliko zaostajali za dolgoletnim povpreč jem, je bila druga tretjina meseca nekoliko toplejša kot obič ajno, odkloni niso presegli 1,0 °C. Padavine so bile zaradi konvektivnega znač aja razporejene izrazito neenakomerno. V Biljah je padlo le 26 % dolgoletnega povpreč ja, v Murski Soboti, Velikih Dolencih in Staršah so dolgoletno povpreč je presegli za 90 %. Le na Primorskem je bilo dolgoletno povpreč je trajanja sonč nega obsevanja nekoliko preseženo, drugod po državi je sonč nega vremena primanjkovalo, najbolj v Celju, kjer je sonce sijalo le 78 % toliko č asa kot obič ajno. V zadnji tretjini je bil temperaturni odklon največ ji v Staršah, kjer je bilo 3,1 °C topleje kot obič ajno, več ina krajev je poroč ala o odklonu med 1,6 do 3,0 °C. Padavin je bilo v veliki več ini krajev manj kot v dolgoletnem povpreč ju, na Bizeljskem je padlo le 6 % dolgoletnega povpreč ja. Ker so poleti padavine razporejene zelo neenakomerno in so razlike v padavinah lahko velike. V Koč evju je padlo kar 172 % dolgoletnega povpreč ja, v Č rnomlju pa 139 %. Osonč enost je najbolj odstopala od dolgoletnega Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 21 povpreč ja v Rateč ah, kjer je sonce sijalo le 83 % toliko č asa kot obič ajno. Drugod je bila osonč enost malo pod ali malo nad obič ajno, odkloni so bili v mejah ±10 %. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti povpreč ne temperature, padavin in trajanja sonč - nega obsevanja od povpreč ja 1981–2010, julij 2016 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, July 2016 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 1,9 1,0 1,6 1,6 2 58 40 29 115 103 97 104 Bilje 2,2 1,0 1,6 1,5 82 26 96 70 123 106 94 107 Postojna 2,7 0,8 2,7 1,9 48 49 18 41 128 94 106 109 Koč evje 1,6 0,8 2,1 1,8 47 72 172 96 Rateč e 1,8 0,2 1,6 1,1 77 186 81 117 112 80 83 91 Slovenj Gradec 2,1 0,8 2,6 1,9 41 127 23 59 124 85 104 104 Brnik 2,2 0,8 1,8 1,9 56 76 96 74 Ljubljana 2,6 0,7 2,5 1,9 93 100 30 75 115 92 102 103 Novo mesto 2,0 0,8 2,7 1,8 82 63 77 75 108 92 98 99 Č rnomelj 2,1 0,6 2,9 2,1 5 117 139 85 Bizeljsko 1,6 0,7 3,0 1,7 14 104 6 44 Celje 1,3 0,1 2,1 1,6 38 48 84 55 116 78 102 98 Starše 2,4 0,9 3,1 2,2 8 189 62 85 Maribor 1,7 −0,1 2,1 1,3 8 138 30 60 120 85 102 102 Murska Sobota 1,6 0,3 2,4 1,4 16 190 58 93 110 88 96 98 Veliki Dolenci 2,2 0,5 2,0 1,6 8 189 53 82 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1981–2010 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) Sonč no obsevanje − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) Sonč no obsevanje − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Slika 27. Število dni s snežno odejo v juliju Figure 27. Number of days with snow cover in July Slika 28 Kredarica s poti na Triglav, 23. julij 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 28. Kredarica, 23 July 2016 (Photo: Iztok Sinjur) 0 5 10 15 20 25 30 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 število dni KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22 Na Kredarici julija 2016 ni bilo snežne odeje, prav tako je brez nje minil lanski julij. Julija 1978 so namerili 238 cm, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juliju odkar potekajo meritve. Med bolj zasnežene julije v visokogorju spadajo tudi juliji 1985 (150 cm), 2001 (140 cm) in 1984 (130 cm). Od zač etka meritev je bila Kredarica 21 julijev brez snežne odeje, sneg pa je največ dni obležal v juliju 1978 (25 dni). Julija so nevihte pogoste. Dolgoletno povpreč je je bilo med prikazanimi postajami nekoliko preseženo na Dolenjskem, v Novem mestu, kjer je bilo 13 dni z nevihto ali grmenjem, prav toliko takih dni je bilo tudi v Mariboru in Slovenj Gradcu. Še več takih dni je bilo v Celju, našteli so jih 15. 12 dni z grmenjem ali nevihto je bilo na Kredarici, 11 pa v Biljah. Slika 29. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juliju Figure 29. Number of days with thunderstorms in July V juliju se temperatura ni povzpela izjemno visoko, so pa mesec zaznamovala krajevna neurja 13. julija, naslednji dan je bilo znatno hladneje. Več o neurjih si lahko preberete v poroč ilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather _events/neurja_13jul2016.pdf. Na Kredarici so zabeležili 14 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. Tudi ponekod po nižinah se je za krajši č as pojavila megla, na Bizeljskem in v Koč evju je bilo 5 takih dni, v Postojni in Rateč ah trije, v Novem mestu dva. Drugod v nižini megle ni bilo ali pa so jo opazili le en dan v mesecu. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremen- ljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manj- šemu številu dni z opaženo meglo. Od sredine minulega stoletja je bilo pet julijev brez megle, letos je bil le en dan z opaženo meglo, v preteklosti je bilo poleg letošnjega še 8 julijev s po enim dnevom z meglo. Julija 1953 je bilo kar 17 dni z meglo. 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni NOVO MESTO 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni RATEČ E Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23 Slika 30. Meglice, Bloke, 8. julij 2016 (foto: Gregor Vertač nik) Figure 30. Mist, Bloke, 8 July 2016 (Photo: Gregor Vertač nik) Slika 31. Število dni z meglo v juliju in pov- preč je obdobja 1981–2010 Figure 31. Number of foggy days in July and the mean value of the period 1981–2010 Na sliki 32 levo je prikazan potek povpreč nega dnevnega zrač nega tlaka v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. 4. julija je bilo dnevno povpreč je 986,5 mb, kar je tudi najvišja vrednost meseca. Visok je bil zrač ni tlak tudi 7. julja z 985,7 mb in 19. dne z 985,8 mb. Najnižje je bilo dnevno povpreč je zrač nega tlaka 13. julija, znašalo je 974,4 mb. Na sliki 32 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Povpreč ni dnevni tlak vodne pare se je prvič spustil nizko 4. julija (15,6 mb), drugič pa 7. dne (15,3 mb), najnižjo vrednost meseca pa je dosegel 15. julija (12,5 mb). Največ vlage je bilo v zraku 13. julija (22,6 mb). 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24 Slika 32. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare, julij 2016 Figure 32. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, July 2016 Slika 33. Strele, Smledniški grad, 5. julij 2016 (foto: Blaž Šter) Figure 33. Lightening, 5 July 2016 (Photo: Blaž Šter) SUMMARY July was 1 to 2 ° C warmer than on average in the reference period, temperature anomaly from 2 to 3 °C was observed only on Kras and in Bela krajina. Number of warm and hot days has exceeded the long-term average. The most pronounced temperature drop was observed after the passage of the cold front in the middle of the month. The temperature in July 2016 didn't exceed 35 °C. In the northwest of Slovenia precipitation exceeded 150 mm, but in the southwest of Slovenia and Bizeljsko less than 50 mm of rain fell. In the vast majority of places was precipitation below the normal, only in Sevno, Rateč e and Lendava precipitation exceeded the normals. On the Coast, in Postojna, Idrijca watershed, Kneške Ravne and Bizeljsko less than half of the long-term average was reported, the largest deficit was on the Coast, in Portorož, they reported only 29 % of the long-term average. July 970 975 980 985 990 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 12 16 20 24 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 will be remembered by local storms on 13 July. Even in the high mountains were without snow cover in July. More than half of Slovenia reported more sunshine than usual. Compared to the long-term average the negative anomaly was the most pronounced in the mountains, where the deficit was larger than one tenth, on Kredarica the sunshine duration was only 88 % of the normals. Slika 34. Gamsa, Raduha, 30. julij 2016 (foto: Aljoša Beloševič ) Figure 34. Chamois, Raduha, 30 July 2016 (Photo: Aljoša Beloševič ) Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration