ШКШКО ŽIVLJENJE evojéinu smotru, ka hfi sedaj zaradi fleâri'ét šfiUhttila jeffyjeva pHljublje-ttošt. Pti pfVerti znaku nesreče. je zakričal t drugimi vred. na m pti brž /drvel pO lesenih stojnicah i t š«>tnra. Kljub vsej hudobnosti mu nI hilfi do teya, da bi gledal dtJzdeviW hcodvfttlji-fi potek nesreče do kottcâ. Krik groze se je iz vil navzočim. Ko so videli, da pada motorno kolo proti dnu, so bili prepričani o nesrečnem koncu drznega vozača. Toda Jctty, ki je ves čas vožr.je čutil, da z motoci-klom nekaj ni v redu, se Je v Zadnjem trenutku z naporom vseh svojih sil pognal kvišku in se poskusil ujeti za Ograjo okoli gornjega roba kadi: Toda nevarnost je dala že marsikomu hesluteho moč. Medtem ko je puhajoči stroj z oglušujočim truščem žgrinel na tla, je Jerrvju uspelo, doseči ograjo. Nekaj trenutkov je tako obvi-sel, da se je popolnoma osvestil; nato se je v lepem loku Zavihtel preko ograje irt bil je rtied gledalci, ki so inu vsi srečni navdušeno ploskali. Pri tem je bil Jerry tako miren, da so bili nekateri pripravljeni verjeti, da je bil ves ta razburljivi prizor le del vratolomne Jerryjeve umetnije, (Daije pnhodujič) Mamca: K a č i i V letošnjih počitnicah sem se mudila ч Dobrni To lepo in prijazno zdra vilišče se nahaja približno štiri ure od Celja. V bližini Dobrne na strmem hribu Štrlijo proti nebu razvaline kačjega gradu O teh pod'tinah mi je neka tamkajšnja stara mamica povedala tole: Pred sto in sto leti se je tu gori ko-šatil lep in mogočen grad (Jospodar tega gradu je bil ljudomil človek Prav tako blaga in dobra je bila njegova gospa soproga Imela sta otroka, malo ljubeznivo hčerkico, ki je bila precej bolchna Prav zato sta jo še bolj čuvala in dan in noč skrbela za njeno dubro Deklica jima je bila največji Zaklad na svetu. Pa je že tako. da ni nič stalnega pod božjim soncem Tudi nebogljenemu in negovanemu otročiču se je naenkrat zaobrnilo Nenadoma ji je umrla ljubeča mamica. Leto pozneje se je graščak spet poročil Deklica je dobila novo mater, ki pa je bila pravo nasprotje njene prave pokojne mamice. Otroka je sovražila in mu ni privoščila lepe besede. Toda vse je še šlo za silo. dokler je bil doma oče. Ko pa je moral gospod oditi na vojsko proti Turkom, je neusmiljena ženska zagospodovala na gradu, da je bilo joj. Posli so kmalu drug za drugim zapustili službo. Ni si pa mogla pomagati mala grajska hčerka ki je izmed vseh največ prestala od krute ženske. Nekoč jo je hudnbnica zaprla v globoko in temno klet. Dekletce je v obupu in strahu klicalo na pomoč Seveda zaman Cule so jo le mrtve stene. Vse to mučenje je bilo za s'ahotno in bolehno siroto pre\eč. Počilo ji je drobno srčece Zjutraj so jo našli v kk'ti mrtvo Ko se je potem graščak povrni' mu je gospa vso resnico hinavsko nrikrila in (ja prepričala, da ie hčerka kljub veli' I negi umrla naravne smrti. Dobrega graisl-etfa gospoda ie hčerkina smrt ta V-o užalostila. da ji je kmalu s'edil v večnost Zda i je bi'a hud^na /pna neomejena gospodarica ohširneca posestva Toda prav malo časa Rožja kazen ji grad je b.la za petami Le par tednov po m( ževi smrti se ji je spodtakinlo na strni'h stopnicah Padla je v globino in se ubila Komaj so njene grešne kosti zaereb-li v zemljo, že se je začela širiti govorica. da v gradu straši V grad si no-slej nt upal nihče več Se celo sosedje so se tako'p nV> v^rerih plašno ozirali v sive grajske zidove. Nekega dne je gnal pastirček svojo čredo mimo grajske kleti. Tedaj je za-čul jokajoč glas: »Deklica mala. pastorka moja, odpusti! Daj mi mirno spati hu-huu —!" Deček je imel toliko poguma, da je pogledal skozi okno v klet. Videl ie veliko in ostudno kačo. Ves prestrašen je zbežal od nesrečnega kraja Te strašne kačje klice so potem ču-li tudi sosedje Zaprosili so celjsko duhovščino za pomoč. Res je prišel iz Celja neki zelo pobožen duhovnik in blagoslovil ves emd Od tcdfli so imeli grajski sosedje mir pred kačo. Vrnitev izseljencev Jesenske so sapice vele čez polje, v meglo zavijala se ie ravan; Po ulicah mrke hitele so trume, Na nebu začel se je delati dan. »Popotniki trudni od kod mi h;t!te? Zakaj vam ie tožen, zamrl ид« glas?« »»Od daleč k vem vodijo bele te ceste. Pred nami še daleč leži naša vus. Prispeli iz mračne smo mrzle tu Une. Pustili smo tamkai vso našo m'adost. Domače spet vidimo ljube ravrvne srca naša zopet nam polni radost. Tu Uni smo dali mi svoie živi i en n àahovske figure. Jaz sem jih že napravil, ampak na žalost še ne znam Igrati šaha. Hotel sem s kupiti knjižioo z navodrtli za Igranje, pa so vse te knjižice za ubogega štum živc!3 tam, potem ?em se na ločila od svoie stare name ip prišla sem v belo LJubljano. Lepo te pozdravljam černlgoj ImiB, dljtkinia H. drž. real. gimn. v Ljubljani. L Dragi sMr M»Mc! ?,e ^go Je o3 tega. ko sem Ti zadnjikrat p'sala Tvoj novi natečai mi je bil tako všeč. da Kom se tnkoi pripravila k pisan'u. Op'sat.i ci hn'cm, kateri učni predmet m' ie najljubši. NailiuMa mi ie sVivrn^'na. To je matorn jezik in sa zato najh-Mi ljubim Ce se mi bo Jelia izpo'n'ia da bom nofrfala profrxsnnfa hnm učila slovenščina Srčno Te po7d>-avlia R"*'rai .î^'Un. dii*'':~®n TT. r. dr?., renl. г>тп. v Ге|јц. Janez Zavr' dilak: Jab'ana N= bregu. med postim «»ттп^Матц, jP 7n*rl„ rasti jnli'ina »Ne та(1ч*'*е me' Daj'e m' malo zrn.Va'* i» m;lo pršila »Vedno vam hnm hvaWna'« Grmovle se ie usm'l'lo in ra7f»-ni-]o svoie veie da se ie v;1ka JahVo rfv'fTn"a v zrak С.гг п^к-и let je h'ia višja r»d roju grmovia pitala ie ponosna in oblastna Kadar io ie boJal lahni sr»omladan=ki ve*er In io jt> polinhovalo solnre s svojim' tonli-ini Jarki ie govorila takole- »K'i ste vsi drugi v pnmeri z menoi' Prvi So'n'ni Jarki obsevajo ?elo in nrva rosa onda na moja 'ista Ptiee eed°io na moie veie. po vas pa se kvečjemu plazilo kače'« Nekega nole'noirq dne le b'1o hudo Soparno Temni oblaki so se podili no nebu in narnaniali nevihto Grmovje je pon;*no nnvnt'ln veie k »emlji Jablana pa je oholo dvignila g'avo Trdai se ie 'jlila ploha in ^mahi ie začelo tudi hl«kati ip grmeti Kra«ek blisk in strahovit pok' — in jab'ana se je preklala nn dvoie Grmovje pa je Še boli povesilo veje Ko se ;e spet zjasnilo se 'e prmevje veselo 'n posvečeno od de*ia ra'p'edalo okoli sebe. Ponosna jablana je ležala na tleh. U G ANK E 1 Križanka „Srnjak" Vodoravno: 1 pasje ime, 2 odmerjen čas. 3 gi7dna žival, 4. kdor krade, 5 grmičasto dievo. Navpično: 1 pridevn'k 2 načrt obleke, 3 glagol. 4 zelo običajna pijača, 5. ka7aini zaimek. Rešitev magičnega lika Vodoravno: 1 R m, 2. miren, 3. las, 4 tir S karat, 6 Ren NBvp:*no: 1. risar. 2 mak, 7. mir, 8. metan, 9 kit. 10 rep. Rešitev rebusa Zve7de 7late lete čez trate. Rešitev rkresnice. BRZGNOŽEC IN PUŠČICA Povest iz •'ohe, ko ie Tfkutfre štel 12 let Napisal Fric Steuben i— Vi hočete biti Snvanski otroci in Kornstalk od otrok k čemur koli prlsi- se drznete ravnati zoper svoj rod? liti? Mlmlinn nas hoče prisiliti, nuj dehimo Toda Tektimze se ie spet znašel in po njeni volji' Mar verjameš ti. Te- se ni dal zmesti čeprav on ie snreme- kumze. mar menite vi drugi, du se da njeno zadržanje vrhovnega poglavarja prešli.^ svojim resnim „i'asom je dejal. — Izgubljen in pogubljen je. kdor ravna zoper odločitve svojega naroila. Toda nihče nam ne more braniti, da ne bi bili zvesti svojemu bratu Brzo nožcu Rod mladih gorskih levov je pil krvno bratovščino z Brzonožeem in z Belo bojevniško puščico C.e je v nevarnosti eden. so v nevarnosti tudi vsi drugi Zmaga enega je tudi zmaga ostalih in če je eden zapisan smrti, hočejo umreti tudi diugi. Tako smo sklenili in tuko bodil Tekumze je izpregovori' zlasti potrditev krvne bratovščine posebno krepki» V zadnjem stavku je zvenela nenavadna odločnost. Nekohko se je oddahnil. Potem je rekel glasno, bolj kakor je bilo potrebno: — Narod lahko sklepa o smrti in življenju Rrzonožca in Bele bojevniške puščice. Mi tega ne moremo, toda njuna smrt in življenje je tudi nain smrt ali življenje. Kornstalk je mo'čal V napeti tišini je bilo čuti le divje pretnje ki jih je tiho mrmral predse Usnjena ustnica Ta se ie pač zavedal, da je njegova igra izgub'jena Saj tega par ne more za nobeno ceno terjati da bi žrtvovali kar sedem dečkov z obema sveflo-lascema vred IJsniena ustnica ie z zamolklim glasom sikni svniim nosačem, naj ga odnesejo odtod To se je zgo-dt'o Kornstalk ie mirno g'edal. Ost-q-li pa so mirno dalje sede1! na svniih prostorih 1'snienn ustnica še ni Ml daleč ko ie Kornsti'k z grmečim g'flvm znvpi' da ie tudi Psniena ustnica 'ah-ko razume' besedo za besedo, ne da M mogel ugovarjati zoper tako razsodbo: — Brzonožec in Г?е'а hoievm'Va nu-Ščiea sta kri šavnnske krvi. Nilo'i ne bi moge' šavanski narod privoliti v niuno usmrtitev Tekumze in m'ndi gn^l-i levi so rešili svoip h"^ ^avtin-ski narod ie "onosen da rodijo njegove matere take sinove. Velikansko navdušenie se ie snro-sti'o nastql ie vihar odohrqvqniq in vMtiq Hašper in T rnl-q sta Wq zdajci obkrožena od svoiib sflp>ih tovarišev Množir-q ?епл in mo?Mh ie «ko-rai d" smrti zgnetla ves P "d m'qdih pn-ct-iV, 1 pvov vsql-do si iih ie Hotel 0<^ H'Ï7u ocflpdati tfovoriti 7 piimi in jim r>ože'eti junaško srečo v bodoč- nosti Tako jc zmagal Tekumze s svojim Kodoiu imadih goiskih levov. ★ .. . Dva dni po velikih tekmovanjih je Kornstaik obiskal Sinu Bobnečega ptiča v njegovem šotoru in ga je suho poprosil, naj vzame oba bela otroka s seboj na pot k velikemu poglavarju belili ljudi in naj ju izroči njunim staršem Sin Bobnečega ptiča je bil že sam hotel poprositi kornstalka. naj mu da oba otroka s seboj na pot Kakor da je osupel, se je prijazno nasmejal. Kornstalk je bil tega vesel in je rekel: — Želim, rned svojim narodom mir. Zato ne maram, da bi Usniena ustnica dan za dnem videl pred seboj svoj poraz. Ta dva bela otroka ga bodeta v oči. Pa tudi ni dobro imeti svetlolasce med našim narodom Otroci našega rodu so postali krvni bratje bledih lic. Rdeča polt je rdeča polt. a bledo lice naj ostane bledo lice Svctlolasca naj zapustita šotore in deželo Savanov, taka je moja volja! Sin Bobnečega ptiča ni da'je povpraševal vrhovnega poglavarja po vzrokih. Bilo mu ie dovolj v veselje, da lahko vzame Cašper.ja in l.enko s seboj. Komaj je Kornstalk zapustil njegov šotor, je Sin Bobnečega ptiča že dal poklicati bratca in sestrico, da jima sporoči znamenito novico Se pred nekaj dnevi hi bi'a m'ada svctlolasca oh taki novici enako osupla kakor vesela. Doživljaj z Usnjeno ustnico ju ie prepričal, kako tuja sta temu narodu. Orozovita usoda, katere ju ie v posledniem trenutku re'i'o Tckumzeicvo pinaštvo. jima je hi'a strašna pretnja. Le malo je manjka'o da nista zdaj p