GLASILO OS V O B O D I L N E FRONTE OKRAJA TRBO VIJ E
Leto ii.
TRBOVLJE, 30. septembra 1949.
Štev. 38.
S tekmovanjem za več,o storilnost, so trboveljski kolektivi pozdravil# okrajno partijsko konferenco
K čast partijski konferenci okraja Trbovlje so izvršili delovni kolektivi ogromno prostovoljnih ur in poklonili *a dom Komunistične partije v Trbovljah veliko vsoto denarja
7,	delovnimi uspehi in s tekmovanjem za večjo storilnost se je pripravljal trbovlejskl okraj na Okrajno partijsko konferenco, na kateri so izvolili navzoči delegati osnovnih partijskih organizacij novi Okrajni komitet in delegate za Oblastno partijsko konferenco. Zastave in številni prostovoljci na različnih gradbiščih so pozdravili (Megate, ki so prihajali 25. septembra v Trbovlje. Že pred 9. uro so se zbirali pred Delavskim domom delegati, ki so prišli iz celega okraja na konferenco, katera naj bi jim prikazala dosedanje delo in naloge za bodoče.
V počastitev okrajne partijske konference so v Trbovljah organizirali v rudniku tekmovanje za večjo storilnost delu ter dosegli naslednje uspehe: Ves čas tekmovanja je vodila Petkova brigada »Mihe Marinka«, ki je izšla iz tekmovanja kot zmagovalka. Nakopala je 241,6 tone premoga, na moža 60 ton, kar pomeni, da je v tekmovanju v počastitev Okrajne partijske konference Petkova brigada za tri tone presegla prejšnjo storilnost na moža. Brigada, v kateri so delali rudarji iz Kaknja, Golubovca in Alek-sinca in ki jo je vodil Salija Island, je dosegla 54.2 tone na moža, skupaj 325,5 tone. Na tretjem mestu je bila brigada Magistra Franca iz Trbovelj z 260 tonami, 37 tonami na moža. Za-goriškova brigada, ki je imela pri tem tekmovanju izredno težke delovne pogoje, je beležila 389 ton, to je 32,4 tone na moža.
Tekmovali so v pačastitev konference tudi v rudniku Zagorje, kjer so se obvezali, da nakopljejo 1500 ton premoga. To obvezo so rudarji rudnika Zagorje tudi izvršili.
Svoji ljubezni do Partije in tov. Tita pa so dali izraza tudi ostali delovni kolektivi Cementarne, steklarne, kemične, papirnice, člani OF in kmetijsko! obdelovalnih zadrug, ki so s prostovoljnim delom počastili Okrajno partijsko konferenco.
Dušan Povis, predsednik IO OLO
Drugo partijsko konferenco, ki se ije vršila po zgodovinskem V. kongresu komunistične partije Jugoslavije, jie olvoril sekretar Okrajnega komiteja KPS Trbovlje tov. Povše Dušan, ki je pozdravil prisotne delegate ter med njimi člania CKS tov. Sergej Krajger-
ja, lov. Kimovca Franca in tov. Gan-z.itija Rudolfa, ki je govorit v imenu oblastnega komiteja za ljubljansko oblast. Konferenco so pozdravili tudi pionirji trboveljskega okraja, ki so med velikanskim navdušenjem navzočih delegatov prikorakali z zastavo na čelu v dvorano. Komandir odreda pionirjev je pozdravil konferenco ter obljubil v imenu vseh pionirjev trboveljskega okraja, da se bodo pridno učili v Srdi ter tako postali novi državljani nove socialistične Jugoslavije. »Naš odgovor klevetnikom infomi-biroja je ta, d« se bomo še vztrajneje učili, da bruno lahko izpopolnili vrste naših najboljših borcev za izgradnjo socializmu,« je zaključil komandir odreda svojo obljubo med viharnim vzklikanjem tovarišu Titu in Partiji.
V imenu vseh naprednih žena trboveljskega okraja je pozdravila konferenco 71 let stara članica AFZ Flisek Janja, ki je v imenu žena želela konferenci obilo uspeha in poudarila, da žene trboveljskega okraju sloje čvrsto ob strani Partije in tov. Tita; svojo predanost dokazujejo s prostovoljnim delom, saj so izvršile samo v zadnjih mesecih žene trboveljskega okraja preko 15.000 prostovoljnih ur.
Tov. Avsec iz Radeč, ki je izvršil že 450 prostovoljnih ur pri raznih delih, je pozdravil konferenco v imenu Okrajnega odbora OF ter naglasil važnost prostovoljnega dčla pri izvrševanju planskih nalog.
Nadalje so pozdravili kongres mladinska rudarska delegacija iz Trbovelj in mladinska delegacija iz Hrastnika, kateri sta prišli na konferenco naravnost iz delovišča.
Naša perspektiva je jasna. Vztrajali moramo na svoji poli do izgradnje socializma v svoji državi in izgradili ga bomo kljub vsem oviram
Ob viharnem odobravanju delegatov je podal analizo in zgodovino partijskega dela v revirjih ler naloge za bodoče sekretar Okrajnega komiteja tov. Povše Dušan. V svojem referatu se je dotaknil zgodovine revirjev ter seznanil delegate z borbenimi tradicijami, ki so spremljale revirske partije v času njenih najtežjih borb. Omenil je delo trboveljske premogokopne družbe, takratne borbe rudarjev in Partije za zboljšanje položaja, posebno borbo Partije, ki se je borila proti social-demokraškim tendencam, ki so bile glavna ovira delavskega gibanja v revirjih za časa stare Jugoslavije.
Komunistična partija in delovno ljudstvo revirjev je pod vodstvom Komunistične Partije doseglo pomembne uspehe pri obnovi naše zemlje in pri doseganju planskih nalog. Lepo in raz-veseljivb sliko pri izvajanju planskih nalog nam dajejo naši rudniki, ki so zlasti v letošnjem letu dosegli pomembne uspehe, uvajajoč metode dela večkratnega udarnika Sirotanoviča, to je gibanja za večjo storilnost dela v naših rudnikih. Tako so rudarske brigade v revirjih dosegle naslednje uspehe:
Brigada Alojza Petka, 12 članska brigada je 28. VIII. v 8 urah nakopala 579 ton premoga, t, j. 48 ton na rudarja. Brigada Antona Zagonska, katera šteje 13 članov, je dne 4. septembra nakopala 966 ton premoga, storilnost na rudarja znaša torej 74.30 ton.
S tem uspehom si je ta brigada priborila preimenovanje v brigado »Svetozarja Vukmanoviča-Tempa«.
Ce pomislimo, da jr1 bila po starem načinu dela kopaš k a storilnost največ 12 ton na moža, lahko sklepamo, kakšne prednosti ima pri naši proizvodnji brigadni sistem dela in njega pravilna organizacija. Brigada Antona Zagoriška je t tem svojim ogromnim uspehom presegla vse dosedanje rekorde. V tem rudniku so pa še druge brigade:	Erjavčeva, magistrova in
druge, ki tudi žanjejo prav lepe uspehe in dosegajo najlepše delovne učinke.
Petek Alojz, vodja brigade
V	Zagorskem rudniku se je izkazala osemčlanska brigada Franceta Drnovška, ki je v noči od 28.-29. avgusta nakopala 247,4 ton premoga, t. j. 30.9 ton premoga na moža.
Dne 4. septembra 1949 so v tem rudniku tekmovale kar tri brigade:
1.	Feliks Stancarjeva 10-članska brigada je nakopala tega dne 493 ton, t. j. 49.3 ton na moža.
2.	Ferdo Burkelčeva 8-članska brigada je nakopala 325 ton, t. j. 40,62 Ion na moža.
3.	Čretnikova 6-člunska je nakopala 240 ton, t. j. 40 ton premoga na moža.
V	Hrastniškem rudniku je dne 4. septembra 3 članska brigada Jožeta Zoreta nakopala toliko premoga, da je znašala storilnost na moža 57.6 ton premoga.
K našim velikim uspehom v industriji so doprinesli brez dvoma največ naši udarniki, v katerih moramo gledati cvet našega delavskega razreda, za katere pa smo doslej še vse premalo storili. Zlasti se nismo še potrudili, da bi narod seznanili s njihovimi imeni, kajti ljudje, ki dajejo vse svoje sile, vso svojo skrb za čim boljšo storilnost zaslužijo v polni meri, da jih narod dobro pozna, da mu služijo za vzgled in da jih posnema.
Vsa naša podjetja beležijo te vzor-delavce, katerih število je zelo visoko. Statistika nam daje v tem pogledu tele slike:
1.	Rudnik Trbovlje beleži doslej 266 udarnikov, med katerimi je eden 8-kratni, 2 sedemkratna, 27 šestkratnih, nih.
2.	Rudnik Zagorje ima 210 udarnikov, med temi dva 8-kratna, 4 sedemkratne, 3 šestkratne.
3.	Rudnik Hrastnik jih ima 70, med temi so trije 8-kratni, 4 sedemkratni in dva šestkratna.
4.	Cementarna Trbovlje ima v evidenci 29 udarnikov, od teh 2 petkratna, in 5 štirikratnih.
5.	Steklarn* Hrastnik inv« 41 udarni« kov, med njimi 2 K-kratna in štiri petkratne. Ostala podjetja v okraju hna-i jo samo enkratne udar tujce, razen' Elektrarna Trbovlje, ki bqal hudi 8 dvakratna.
Za vse te uspehe, M jih žanje de^ lavstvo v zadnjem času s tekmovanjem, kakor tudi za pojav številnih udarnikov, novatorjev in racionuliza-. torjev ima na j večjo zasluga naša Perv tija, ki i svojim delom, z idejno tično vzgojo in za brigo za boljšo! oskrbo Ivšega delavstva vzgaja nafce delaratvo V požrtvovalne borce *Af socializem.
Poleg uspehov, ki so biit doseženi za večjo storilnost v rudarstvu, pa je lov. sekretar omenil tudi Izvršite^ prvo polovice petletnega plana v. »#-šem okraju, ki je bil dosežen s 106,ity kljub temu, da so glavua investicijski dela v okraju predvidena Sele v leti 1950-51.
Premalo pa se je posvečalo pozornosti ustanavljanju kmetijsko obdelovalnih zadrug
V	nadaljnjem izvajanju je tovariS sekretar nakazal slike rekonstrukcije kmetijstvu v trboveljskem okraju tek-poudaril, da delo na tem polju v trboveljskem okraju ni zadovoljivo. Za' boljšo preskrbo našega delavstva imajo industrijska podjetja v okraju ekonomije in to: Papirnica v Radečah, rudnik Hrastnik, rudnik Trbovlje, rudnik Zagorje, steklarna v Hrastniku, kemična tovarna v Hrastniku in CRD v Trbovljuh. Krajevni in mestni ljudski odbori pa imajo sledeče ekonomije, Okrajni ljudski odbor v Sirju, MLO Trbovlje v Trbovljah in KLO Hrastnik v Hrastniku.
V	okviru kmetijskih zadrug pa obstoja še 9 zadružnih ekonomij ter 3 kmetijsko obdelovalne zadruge.
Pri delu za rekonstrukcijo kmetijstva na vasi je bilo storjeno vse premalo, ugotovljena pa je bila tudi velika brezbrižnost zlasti OZKZ in pb-
Zagorišek Anton, vodja brigade
verjeništva za kmetijstvo, ki doslej nista pokrenila ničesar, da bi sc izvršili ustanovni občni zbori kmetijsko obdelovalnih zadrug v Trojanah, Podkumu in Vrti«vem kljub temu, da je bil«
zadostno Število kmetov, ki so že podpisali svoj pristanek za vstop v zadrugo.
Partija revirjev mora v bodoče nuditi več pomoči Osvobodilni fronti in
ostalim množičnim organizacijam
Frontna organizacija v trboveljskem okraju beleži, svoje uspehe edino pri organiziranju frontnih gozdarskih brigad, izmed katerih se je zlasti odlikovala brigada »Lojzeta Hohkrauta«, ki si je 4-krat priborila prehodno zastavico IOOF za Slovenijo, je prejela v trajno last in si priborila naslov udarne brigade. Premalo pa je OF posvečala pažnjo prostovoljnemu delu in kar je glavno, da se vkljub požrtvovalnosti članov OF ni vodilo točne evidence.
mogoče hoteli več zaslužiti? Nikakor ne. Tekmovali smo zato, do dokažemo vsemu svetu, kako se delovne množice Jugoslavije čvrsto strnjene okrog svoje Partije in svojega vodstva, okrog tiste Partije, ki je vedno delala za interese delovnega človeka, okrog tiste Partije, ki je vodila naše delovne množice v času nasilja in ki jim Je pokazala leta 1941. pravilno pot za osamosvojitev in rešite^ izpod kapitalističnega jarma. Tekmovali pa smo tudi zato, da dokažemo tistim ljudem, ki danes zavirajo našo graditev socializma, to je ljudem, ki si tolmačijo linijo velikih mislecev Marksa, Engelsa in Lenina po svoje, ki hočejo biti diktatorji, a nam očitajo pristopitev k imperializmu, da so vse te njihove klevete izmišljene in jih ne bomo in no-
Mtadina na prostovoljnem dela
Ocenil je nato kritičen pregled po- lemo drugače zavračati, kakor z de moči AF2 in Zvezi borcev NOV, ka- , lom, ki bo pokazalo, kdo je napravll-te*ra je nezadostna ‘	‘ “	‘
Ne bi našteval več uspehov, omenil bi samo še, da smo na dan t<¥-movanja, t. j. od včeraj zjutraj od pete ure do danes zjutraj do pete ure dosegli 182,4"/» dvadnevnega plana ter tem dokazali, kaj zmore delovni kolektiv, ki je predan svojemu vodstvu in Partiji.
Ves delovni kolektiv obljublja, da bo še naprej z vso vnemo gradil socializem ter tako dokazal, da ga do
danes še ni nobena kleveta in ga tudi ne bo odvrnila od tega, da ne bi strnjeno korakal pod zastavo Komunistične partije Jugoslavije na čelu s tov. Titom v boljše in lepše življenje, v socializem.
Kolektiv kemične tovarne obljublja, da bo še povečal svoje napore
Okrajno partijsko konferenco je s ponosom pozdravila tudi I. ženska udarna proizvodna brigada Kemične tovarne v Hrastniku in ji sporočila, da je v tekmovanju v počastitev Okrajne partijske konference dosegla dnevno normo z 206"/». Celoten kolektiv je izpolnil dnevni plan z 210*/». Brigada tovarne zdravil »Lek« pa z 280%. Ko so poročali o svojih uspehih, so tudi obljubili, da bodo še povečali svoje napore in se še tesneje strnili okrog Partije na čelu s tov. Titom.
Organizacijski sekretar tov. Jamnikar Ivan, je med drugim orisal delo Partije revirjev od ustanovitve in njeno vodilno vlogo v štiriletni osvobodilni borbi, ko je v zasavskih revirjih mobilizirala za borbo proti fašizmu nad 5000 borcev. Nato je prešel na delo Partije po osvoboditvi, ko je pristopila k mobilizaciji vseh sil za takojšnjo vzpostavitev proizvodnje v rudnikih in industrijskih podjetjih. To ji je povsem uspelo in ob sprejetju petletnega plana so bili naši rudniki in industrijska podjetja po zaslugi vnetega dela Partije trboveljskega okraja
s strani osnovnih
partijskih organizacij.
V svojem govoru pa je poudaril mladinsko organizacijo, ki je v počastitev 30-obletnice SKOJ-a v tekmovanju dosegla pomembne uspehe in je izvršila v letošnjem letu 150.000 prostovoljnih delovnih ur. Kakor je bila uspešna delavska mladina v svoji iniciativi v izvrševanju planskih nalog, tako za delavsko mladino ne zaostaja Vaška mladina, kateri prednjači aktiv mladine Čeče, kateremu je z vztrajnim delom uspelo ustanoviti zadružno ekonomijo.
Ob zaključku svojega govora je tov. Sekretar omenil Informbirojevsko kle-vetniška kampanjo ter analiziral odnos, katerega ima naša Partija, naše vodstvo in naše delovno ljudstvo do klevetniške kampanje, kateri odgovarja s tem, da naši revirji ustvarjajo nove udarnike, nove novatorje in doseganje novih rekordov v gibanju za večjo storilnost dela, odgovor vsem klevetnikom pa je tudi, da bomo pri nas zgradili socializem vkljub vsem obtožbam, tedaj pa bo jasno vsem, kaj zmore naša Partija, ki je enotna, kaj zmorejo naši narodi, četudi so majhni če so enotni in verujejo v Partijo,
nas
privedla v boljše življenje, v socializem, v kar smo globoko in trdno prepričani.
Zastopniki delovnih kolektivov so pozdravili konferenco
Po zaključku referata tov. sekretarja je prispela na konferenco 5-članska delegacija kolektiva steklarne, ki jc prinesla konferenci v darilo svoje uspehe in lepo brušene vaze. Tovariš Rajh je v imenu kolektiva steklarne Hrastnik izrekel sledeče besede: »Sicer ne prihajamo sedaj naravnost iz delovnega mesta, ker se je naše delo končalo danes zjutraj ob 5. uri, vendar prihaja naša brigada po uspešno izvedenem tekmovanju v čast Partijski organizaciji, da pozdravi v svojem imenu in v imenu vsega delovnega kolektiva Vašo konferenco, da prinese konferenci svoje borbene pozdrave in da objavi rezultat tekmovanja, ka-tčro je bilo izvedeno tako uspešno, kakor ne pomeni zgodovina obstoja naše tovarne. Zakaj smo tekmovali, dosegla mladinska brigada stcklrapihal-tovariši in tovarišice? Ali za to, da bi cev 217°/» dnevnega plana.
sposobni sprejeti odgovorne naloge —j izvedbo prve Titove petletke. To nam najbolje dokazuje letošnje leto, ko je večina industrijskih podjetij predčasno izvršila prvo polovico petletke.
Ko je sredi največjih naporov Partije in delovnega ljudstva Jugoslavije pri graditvi socializma nepričakovano udarila sramotna resolucija Informbi-roja, je v partijskih vrstah in pri delovnih množicah sploh, naletela na neplodna tla, naše delovno ljudstvo pa odgovarja na Informbirojevsko kampanjo posebno v zadnjem času z borbo za višjo storilnost dela, v kateri so prav rudarji tisti, ki rušijo svetovne rekorde pri izkopu premoga. Imena Zagorišek, Petek, Erjavec, Drnovšek, Kmet, Blatinšek in mnogo drugih to dokazujejo.
V diskusiji, v kateri so sodelovali številni elegati, so bili prikazani številni uspehi partijske organizacije v trboveljskem okraju, kakor tudi kritični prikaz nepravilnosti, ki se izražajo v nepravilnem gledanju nekaterih posameznikov.
Po izvolitvi novega Okrajnega ko-miteta in delegatov za oblastno Partijsko konferenco v Ljubljani je sprejela konferenca resolucijo o tekočih nalogah Okrajne partijske konference ter resolucijo CK KPJ v Beogradu, CK KPJ v Ljubljani, sekretarju CK KPS Mihi Marinku in oblastnemu komiteju za ljubljansko oblast.
Ob zaključku uspele Partijske konference okraja Trbovlje se je sekretar okrajnega komiteja v imenu novo izvoljenega komiteja zahvalil za zaupanje ter obljubil, da bo novo izvoljeni komitet s pomočjo vseh ostalih članov in množičnih organizacij v celoti iz-, vršil zadane naloge in tako najlepše izrazil zaupanje našemu vodstvu s tov. Titom na čelu ter dal tako primeren odgovor vsem informbirojevskim klevetnikom.
ni poti in na čigavi strani je pravica. Ali smo uvedli v naši tovarni morda zato v kolektivno tekmovanje, ki ga mogoče zlepa nimajo drugi kolektivi ker smo se podali v imperialistični tabor in ker smo odstopili od linije Marksizma-Leninizma? Ne, je naš odgovor. Mi tekmujemo, ker gradimo socializem, ker si gradimo s tem lepšo in boljšo bodočnost, ker smo na pravilni poti, po kateri nas vodi naša Partija. Ni lahko, tovariši in tovarišice, organizirati takega kolektivnega tekmovanja, kjer bi bili vključeni vsi člani kolektiva, to je od uslužbencev do zadnjega delavca. Toda članom Partije ne sme biti nobeno delo prete-žavno. Tako tudi ni bilo našim partijcem, ki so se zagrizli v delo in prikazovali množici pomen dela, s tem pa dokazali, da stvarno vodi delovne množice Jugoslavije Partija, ne pa kakor nam očitajo, da stopa Partija Jugoslavije v zadnjih vrstah delovnih množic. Kaj nam govorijo uspehi tega tekmovanja, tekmovanja, ki je dovolj jasen odgovor na vse klevete in na gnusni proces v Budimpešti? Ali je dosega dnevnega plana v 12 in pol urah dela prehod k imperializmu? Ali rušenje dnevne norme za 285"/» odsto-pitev od linije Marksa-Lenina? Ne. — To je zavest, predanost in zaupanje v vodstvo. In res, na tekmovanje v čast partijski organizaciji se je podal ves naš delovni kolektiv hoteč z vso srditostjo pokazati s tem svoje zaupanje CK in dati ponoven udarec v obraz obrekovalcem. Toda samo tekmovanje jim še ni bilo dovolj. Vsi člani našega kolektiva so sklenili, da prispevajo za partijsko organizacijo
164.000	din, kar naj bo vsaj delec povrnitve tistih zaslug, ki jih je imela in jih ima naša Partija za vzgojo, prevzgojo in osvoboditev delovnih množic izpod jarma kapitalizma. Mladinske delovne brigade tekmujejo že drugi teden v čast 30. oblet. SKOJ-a, saj so skozi SKOJ šli vsi naši največji voditelji, se tam izgrajevali in pripravljali na to, da povedejo svoje narode v borbo proti vsem sovražnikom, Rezultati tekmovanja teh mladinskih brigad so prekoračitev dnevnih norm za 186*/». Izpod 130*t» ne pride nobena, a tekmuje jih 8. Danes je
Mesina p a rti iška konferenc® v Zagoriu
odgovarja s svojim delom informbirojevskim obrekovalcem
V Zagorski dolini in okolici so se, pretekli teden vršile partijske volitve. Na konferencah, pred volitvami je Partija dajala obračun in pregled svojega dela v minulem volilnem obdobju. Rudniški partijski konferenci, 22. t. m., je sledila dne 23. t. m. Mestna partijska konferenca, ki je manifestirala moč Partije v Zagorju. Kino-dvo-rana je bila nabito polna, mala kratkovalovna postaja pa je prenašala potek konference tako, da so tudi ne-partijci bili obveščeni o delu konference. Pred zvočniki so se zbirali odrasli in mladina in z zanimanjem poslušali. Konferenca je osvojila važne sklepe ter predstavlja prelomnico v delu Partije v Zagorski dolini in okolici.
Ko so člani delavnega predsedstva in člani Mestnega komiteja zavzeli svoja mesta pred tribuno, je prišla v dvorano skupina malih Titovih pionirjev iz Dida. Navzoči partijci so aplav-
dirali malčkom, ki so neglede na to, da so stari komaj 3 do 5 let, pogumno in samozavestno drug za drugim deklamirali pred mikrofonom po eno pesmico ter potem predali vsak svoj šopek cvetlic članu okrajnega politbiroja tov. Burkeljcu Viktorju. S tem so izrazili svojo hvaležnost in privrženost Partiji, ki danes polaga mnogo pažnje na dobro vzgojo in preskrbo mladega naraščaja.
Tov. Burkeljc je podal nato izčrpen politični referat, ki je bil večkrat prekinjen z burnim odobravanjem in ploskanjem. V referatu je na kratko orisal zgodovino naše Partije, njeno delo in borbo pred vojno, med okupacijo in po osvoboditvi. Navajamo glavne misli iz njegovega govora.
V ilegalni borbi prekaljena Partija je znala za časa okupacije organizirati borbo proti okupatorju. Množice so zaupale Partiji, ki se je vedno dosledno borila za pravice in boljše živi je-
Stran S
nje delovnega človeka. NI čudo. da je delovni človek tudi po osvoboditvi smatral Partijo za svojo voditeljico in učiteljico. Ker je Partija imela zaupanje delovnih množic, se je lahko lotila tako težkih nalog, kot je obnova in industrializacija naše države. S pomočjo ljudskih množic je bila naša porušena domovina po nekaj letih obnovljena, kapitalizem je v glavnem odpravljen. Lotili smo se planskega gospodarstva. Partija je dala pobudo za petletni gospodarski načrt, ki ima namen iz gospodarsko zaostale države napraviti napredno državo, ki bo omogočila delovnemu ljudstvu boljše in srečnejše življenje. To pa ni ugajalo voditeljem sosednih držav ljudske demokracije. Pričela se je politična borba proti vodstvu naše Partije in naše države. Sprva tiha in zakulisna, se je ta borba po znani resoluciji Inform-biroja tekom enega leta razplamtela v srdito in besno gonjo proti naši Partiji in našemu državnemu vodstvu in je v zadnjem času dobila obliko odkrite sovražnosti proti naši državi in našim narodom. Vodstvo informbiro-jevskih držav je pokazalo pravo lice. Nismo jim všeč, ker se ne pustimo več izkoriščati, ker hočemo biti tudi na gospodarskem polju neodvisni, ker
nje pomožnih delovnih brigad za izvr-šenje plana gradbenih investicij, delo 1 med mladino, mobilizacija mladine za ] avtoput, kulturno prosvetno delo, pro- j
stovoljno delo itd. Kritizirana je bila nedisciplina članov Partije ter povdar-jena neizprosna borba proti vsem pri- j
Obrat Apnenice v zagorskem rudniku je tekmoval v počastitev Okrajne partijske konference
repnikom Informbiroja, ki hočejo zavirati izgradnjo socializma v naši dr- j žavi. Med delovnim kolektivom je tre- ' ba gojiti čut odgovornosti do dela, * vzgojiti pravilen odnos do dela, razkrinkati vse, ki bi hoteli ovirati tekmovanje naših rudarjev in ostalih delavcev v industriji.
Konferenca je obravnavala tudi izvrševanje plana produkcije. S tem v zvezi je bilo predlagano, da se organizira tekmovanje v večjem obsegu kot do sedaj.
Delo na odkopih je treba mehanizirati, kolikor pač moremo z razpoložljivimi sredstvi.
Konferenca je ostro obsodila sovražno politiko vodstev držav ljudske demokracije proti naši Partiji in naši državi. Izrazila je trdno voljo vztrajati v borbi za oslvarenje socializma v naši deželi, za kar se bomo srdito borili do končne zmage.
Konferenca je sprejela tudi naslednje sklepe:
Na obratu rudniških apnenic so v
nedeljo dne 25. t. m. tekmovale v kamnolomu tri brigade ter dosegle lepe uspehe. Tako je brigada Logarja Pavleta presegla normo za 83%, brigada Pl iško va za 77.7%, nameščenska brigada pa za 88%. Razen tega je obrat naložil 79 ton apna. Deiovn>
kolektiv apnenic je napravil ta dan 60 šihtov za Partijo. t Obrat apnenic je eden od najboljših rudniških obratov. Stalno presega plan ter se bori za večjo storilnost. V avgustu je prekoračil plan proizvodnje! za 11.8%, v septembru mu pa preseganje plana ovira pomanjkanje vago-nov.
Delovni kolektiv radirka Zagorje v borki za plan
V septembru se rudarski kolektiv rudnika Zagorje bori z raznimi težko-čami, ki znatno ovirajo izvrševanje plana. Slabe odkopne prilike v Cem-šeniku ter popravila zavornega jaška v Podslrani imajo za posledico nedoseganje operativnega plana na teh dveh obratih, kar vpliva na doseganje operativnega plana rudnika.
S periodičnimi tekmovanji posameznih brigad se sicer doseže večja storilnost v dneh tekmovanja, vendar pa tako kampanjsko tekmovanje ne more nadomestiti izpada produkcije. Da se plan dosega in presega, moramo pripisati požrtvovalnosti partijcev in frontovcev, ki s prostovoljnim delom, zlasti ob nedeljah, pripomorejo k povečanju produkcije. Uprava rudnika dela neumorno na tem, da bi se dvignila storilnost, da bi se v ta namen mehaniziralo delo, kjer koli je to mogoče s sredstvi, ki so na razpolago; uprava organizira tekmovanja in izboljšuje organizacijo dela. Partijska in sindikalna organizacija pri tem uspešno sodelujeta. Glavni problem je doseganje večje storilnosti, posebno na proizvodnih krajih. Vsakemu rudarju je znano, da se mnogo časa in truda porabi ravno pri ročnem nakladanju premoga v vozičke. Rudar porabi pri polnjenju vozičkov dobršen del svojih telesnih moči. Pri dosedanjem načinu nakladanja je zmogljivost delavca dosegla že svoj maksimum. Potrebno je
torej nuditi rudarju možnost, da bo g istim telesnim naporom dosegel večji delovni učinek. V tem pogledu beležimo že uspehe. Po zamisli glavnega normirca rudnika tov. Podjeda je sestavljen »elevator«, ki je zboljšal storilnost dela na odkopih že za 16V>. Ta priprava se še izpopolnjuje in bo po mnenju strokovnjakov zvišala storilnost dela pri nakladanju za 30—35 Zaenlrr- ■ -ia rudnik samo 4 take »ele-vatorjt., o se bo uvedla uporaba te naprave na vseh odkopih, bo to znati no povečalo storilnost na deloviščih.
V počastitev okrajne partijske konference je bilo izvedeno tekmovanje na odkopih, in sicer v soboto, dne 24. septembra, v drugi izmeni, in v nedeljo, dne 25. septembra, v prvi izmeni. S tekmovanjem se je zvišalo kumulativno preseganje plana od 2,6’/» do 5,2*/».
Da se rudarski kolektiv bori z resnimi težkočami, je razvidno iz razlike doseganja plana v posameznih obratih. Obrat Kotredež je presegel plan dnevne proizvodnje za 19*/», obrat Kisovec pa za 12,6’/«, medtem ko sta obrata Podstrrna in Semnik pod pla* nom, in sicer prvi za 14.6, drugi zai 12,6*/». Pri tekmovanju dne 25. septembra je bila najboljša brigada brigada Ponikvarja Jožeta št. 198 v obratu Kotredež, ki je dosegla učinek 15.25 ton na moža in prekoračila normo za 177’/».
Pogled na udeležence konference
hočemo iz zaostale Jugoslavije ustvariti napredno socialistično državo. — Naša Partija se bori za čisto linijo marksizma - leninizma ter isto tudi dosledno izvajaj medtem ko v ostalem socialističnem svetu vlada idejna kriza in idejna zmeda zaradi fašističnih metod, ki se v teh državah izvajajo. Mi se borimo za pravične ekonomske in politične odnose med socialističnimi državami, borimo se za socialistično enakost. Najboljši dokaz, da gremo po pravi poti, je dejstvo, da smo uspešno dovršili pivo polovico petletke, da uspešno Izvršujemo planske naloge kljub vsem težkočam, ki jih imamo pri nabavi strojev in raznih drugih naprav zaradi kršitve in sabotaže naših trgovskih pogodb s strani Inform-birojevskih držav. Kot odgovor na obrekovanja in napade informbiroja se ugotavlja vedno večji elan našega delovnega ljudstva pri graditvi socializma, posebno pa naših rudarjev, ki rušijo svetovne rekorde glede visoke storilnosti dela, kot je to slučaj ravno pri našem rudniku v Zagorju. Naš* Partija ni in ne bo nikoli izdala interesov delovnega ljudstva. Naš delovni človek to dobro ve in ne naseda več tuji sovražni propagandi, ne zmeni se več za laži, ki jih širi po radiu Informbiroja, temveč neomajno koraka v socializem po poti, ki mu jo kaže naš Centralni komite s tov. Titom na čelu.
Govoru tov. Burkeljca je sledilo organizacijsko poročilo Mestnega komiteja, v katerem se kritično presoja delo Partije v preteklem volilnem obdobju. Po obeh referatih se je razvila živahna diskusija, v kateri so posamezni govorniki še dopolnjevali izvajanja predgovornikov. Pri tem so se obravnavali problemi kot je socialistična preobrazba našega kmetijstva, vklju-čenje delovne sile iz naše vasi v industrijo. delo Partije na vasi, seslavlje-
1.	V počastitev Okrajne partijske konference bomo dne 24. in 25. t. m. organizirali tekmovanje v rudniku ter nakopali 1200 ton premoga preko dnevne norme. V soboto popoldne in v nedeljo dopoldne bomo organizirali masovno udeležbo pri prostovoljnem delu v rudniku, na gradnji ceste Mihe Marinka, na gradnji vodovoda, pri okrajni opekarni, na stadionu in drugod.
2.	Za dom Partije v Trboveljskem okraju bomo dali vsak po eno dnino in pridobili za to tudi ostali delovni
kolektiv.
3.	Izvršili bomo letni plan proizvodnje do 29. novembra.
4.	Očistili bomo Partijo vseh oportunističnih elementov in pripadnikov Informbiroja ter iste razkrinkavali tudi izven naših vrst.
Na konferenci je bilo objavljeno, da se je rudarski delovni kolektiv na sindikalnih sestankih že 96*?» izjavil, da bo dal po eno dnino za dom Partije.
S konference so bile poslane resolucije tov. Titu, sekretarju CK KPJ, tov. Mihi Marinku in Okrajnemu komiteju KPS v Trbovljah.
V soboto in v nedeljo se je udeležilo prostovoljnega dela okoli 700 prostovoljcev, ki so napravili 3600 ur na gradnji ceste Mihe Marinka, na gradnji vodovoda, na stadionu, na ekonomiji Dolsko, pri raznih drugih delili ter pri vseh zveznih, okrajnih in mestnih podjetjih. Rudarski kolektiv je presegel zadano obvezo za 49 ton, — Prav posebno sta se odlikovala obrat Apnenic in Strojni obrat Delovni kolektiv strojnega obrata je napravil v soboto in nedeljo 282 dnevnic, kar pomeni, da je podaril Partiji 36.596 din. Skratka vsi delovni kolektivi so se izvrstno izkazali s svojo pripravljenostjo izvršili sklepe, ki si jih je zadala Mestna partijska konferenca.
Tudi opekarna rudnika Trbovlje odgovarja z delom
Tudi delovni kolektiv opekarne rudnika Trbovlje se je odzval tekmovanju in s lem dal odgovor podlim klevetam Informbiroja. Delali, odnosno tekmovali so z vedrim razpoloženjem, tako da so se pokazali ob zaključku dela nadvse zadovoljivi uspehi. Tekmovale so medsebojno številke pri nakladanju gline, in sicer št. 4, katero so tvorile Dežman Zofija in Klančišar Zofija, št. 2: Maruševec Jakob in Sušnik Steli, ter Qt. 8: Vinček Pran jo in Hanžek Ivan.
Uspehi omenjenih številk so bili sledeči:
Štev. 2 je naložila 53 prekucnikov pa
0.64 m» in s tem prekoračila normo za 241%;
štev. 4 je naložila 54 prekucnikov po 0.8 ms, ter prekoračila normo za 270%;
štev. 8 je naložila 50 prekucnikov po 0.8 m> in prekoračila normo za 225%.
Pri izdelovanju in razvažanju surove opeke je bila norma prekoračena za 129% in to pri zmanjšanem staiežu, ker je bilo na delu le 60% delavcev in nameščencev.
Kapaciteta stroja za izdelovanje opeke je bila izkoriščena s 104%. Tudi delavstvo in nameščenslvo opekarne rudnika Trbovlje se dobro zaveda, d« zavisi od dviga produkcije splošnih dobrin lepša bodočnost delovnega ljudstva.
Nekaj besed ob budim-peštanskem procesu
Dne 16. septembra se je pričel na Madžarskem proces, edinstveni te vrste v zgodovini. Ko je prišel 1933. leta v Nemčiji na oblast Hitler, je po gestapu pričel uporabljati najbrezohzirnejše laži in grožnje proti antifašistom, češ, d* bo preganjal in zasledoval komuniste do zadnjega kotička sveta. Tedanji
komunisti so to grožnjo prav dobrd razumeli, saj so se zavedali, da je bil fašizem najbolj brutalna oblika imperializma in smrtni sovražnik delavskega razreda. Po štirih letih miru pai imamo občutek, da hočejo nekateri zo* pet uvajati take zastraševalne metode in morda še celo hujše, ker so bolj prii krite.
Jugoslovanskim komunistom, še posebej pa jugoslovanskim španskim borcem je namreč sumljivo, da insce-nirajo poh 16 letih procese proti našemu vodstvu KPJ prav tisti ruski in madžarski komunisti, ki so prinesli v KP izkušnje borb iz Španije. Da bi nam bilo to nekoliko jasneje, navajam nekaj dejstev:
Avgusta leta 1940. je prispela po kapitulaciji Francije v francoska taborišča, v katerih so bili španski borci, vest iz Moskve, kako naj se zadrže med francosko okupacijo in vladanjem Daiadier-Petainove vlade tedanji internirani španski borci. Depeša je javljala, da je na vidiku dolga vojna in da bo potrebno organizirali partizanske oddelke v domovinah španskih borcev. Takoj po prejemu depeše so se sestali komiteji industrijskih brigad v taborišču Čampo Vernet Saint Cyricu in drugod, da bi se dogovorili, kaj storiti. Na tem sestanku to se dogovorili Jugoslovani, Madžari, Romuni, Bolgari, Nemci, Italijani in Albanci, da bodo sledili direktivam Moskve. — 16. avgusta 1940 je prišla v taborišče gestapovska komisija, ki je poslala španske borce v Jugoslavijo. To je datum, ki sta ga budimpeštanski radio in obtožnica postavila kar za celo leto naprej, češ, da je gestapo leta 1341. poslal 150 španskih borcev v Jugoslavijo. Od 200 španskih borcev iz Jugoslavije ni bilo l. 1941. nikogar, ki naj bi bil poslan v Jugoslavijo, pač pa jte točno da je tako zvana nemška komisija odposlala okoli 150 borcev iz taborišča v južni Franciji in navedla, da potujejo neznano kam, okoli 40 lova-rišev iz Jugoslavije pa je vztrajalo po medsebojnem dogovoru komitelov vseh
StrahopetneSern, omahljivcem in malodušnežem ni mesta v naših vrstah!
| Tudi Kemična tovarna v Hrastniku vodi teko za izpolnitev proizvodnega
plana
narodnosti in po direktivah Kominterne vse do 1944. leta v Čampo Vernct.
Tako so španski borci jugoslovanske narodnosti točno izpolnili svojo nalogo. Po odhodu iz taborišča se je pretežni večini borcev posrečilo prebili fašistični obroč v sami Nemčiji ter priii v teku let 1940 in 1941 v domovino, kjer so takoj pričeli organizirati oboroženo vstajo naroda proti okupatorju. Država pa, ki je skupno z okupatorjem vdrla na našo zemljo, danes, po osmih letih, zopet organizira nemoralni napad, posebej še na španske borce, ki se tudi danes neumorno trudijo pri graditvi socialistične države in, ki smatrajo ta napad za zločin, storjen nad padlimi žrtvami v Španiji, in
1,700.000	žrtvami v Jugoslaviji.
WafU kolektivi čestitajo rudarjem
Delavstvo tovarne »Elan« je poslalo rudarjem čestitko, ki jo v celoti priobčujemo, ker dokazuje, kako slede drugi kolektivi naporom rudarjev ki Z delom vse krepkeje odgovarjajo na klevete, ki se vsipajo na našo državo, yodstvo in partijo.
Dragi tovariši rudarji!
Z napetostjo vsakodnevno sledimo vašemu delovnemu poletu v borbi za člmvečjo storilnost. Z vašo organizacijo brigadnega sistema rušite stare delovne norme in vsakodnevno dokazujete, da se da tudi pod težjimi pogoji doseči večja storilnost dela, celo za več 100 %.
Čestitamo vam na doseženih uspehih ter kličemo: Z enakimi podvigi naprej v socializem. S tem bomo vsi delovni ljudje FLRJ dokazali, da je politika naše Partije s tov. Titom na čelu pravilna in ovrgli vse laži in klevete držav ljudske demokracije s SZ na čelu. Te klevete nas ne morejo ovirati pri našem velikem delu, ker nam stopa na čelo najboljši sin jugoslovanskih narodov, preizkušen v borbi z največjimi sovražniki delavskega gibanja.
Vse naloge, ki so si jih delovni ljudje Jugoslavije zadali, bodo tudi dosledno izvršili kot zmagovalci.
Naprej, tovariši rudarji, za čimprejšnjo izgraditev socializma!
Naj živi Politbiro CK KPJ s tovarišem Titom na čelul
Naj živi CK KPS in njegov sekretar tov. Miha Marinko!
Delovni kolektiv tovarne »Elanu, Zgoša, septembra 1949,
Zbirajmo jesenske t	sadeže
Kako potrebno je zbiranje jesenskih Sadežev, nam dokazujejo zanimanja Inozemskih kupcev po nekaterih gozdnih sadežih, predvsem po suhih gobah in plodovih raznega grmičevju, kakor je šipek. Zanimajo pa se tudi za razna zdravilna zelišča. Za vse te sadeže nuni pudijo dragocene devize, ki so nam potrebne za uvoz raznih artiklov za izvrševanje planskih nalog.
Ker je plan izvoza teh artiklov v nevarnosti, moramo z vso odločnostjo pristopiti k tej akciji. Oprijeti se moramo predvsem nabiranja gob in šipka. Množične organizacije OF, AF2 in LMS naj se zavežejo ter na rednih sestankih prikažejo, kolikega pomena je ta akcija. Zavedajo naj se, da imamo Sc možnost, da nadoknadimo zaostalo. Organizirajo naj se ekipe za nabiranje na posameznih področjih, ker bo uspeh tako najbolj zadovoljiv. Tudi pionirske organizacije in šolska vodstva naj pravilno tolmačijo, kako pristopiti k nabiranju, saj se od njih pričakuje velik delež pri tej pomembni akciji. Vse kmetijske zadruge odkupujejo jesenske sadeže in ostala zelišča ter imajo točna navodila za zbiranje. Gobe se prevzemajo sufle po prostih In vezanih cenah. Za prvorazredne gobe se piača po vezanih cenah din 55.— za kg. v prostiii cenah pa 180— din za kg. — Ostala navodila za vse gozdne sadež*' ln zelišča imajo kmetijske zadruge.
Da bo akcija uspela, naj vse množične organlzaeje resno pristopijo k delu ter vložijo vse sile za Izvedbo, zavedajoč se potreb za izpolnitev planskih nalog.
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, ki vodi borbo za izpolnitev proizvodnega plana, je takoj v začetku leta naletela na težave zaradi pomanjkanja sirovin, ki so deloma uvoznega značaja. Tako smo n. pr. mogli pričeti s proizvodnjo zelo važnega novo uvedenega artikla, trinatrijevega fosfata, šele v drugi polovici meseca maja. Tudi informbirojevska gonja je ovirala izvoz naših barv v deželo ljudske demokracije. Vse te težave so povzročale doseganje plana kljub uvedbi novih artiklov le ca 75%. Pomanjkanje delovne sile je bilo tolikšno, da je bilo potrebno precej naporov za dosego gornjega odstotka; vendar je delovni kolektiv poleg proizvodnje delal tudi na kapitalni izgradnji tovarne, kjer je dosegel pomembne uspehe. Vse te uspehe je bilo mogoče doseči zaradi tega, ker je sindikalna podružnica z upravo podjetja pristopila k uvedbi delovnih brigad v proizvodnji. 2e po uvedbi teh brigad se je pričelo med-brigadno tekmovanje, ki je prineslo povprečno 25% dvig proizvodnje, ne da bi pri tem trpela kvaliteta proizvodov. Za to tekmovanje smo uvedli tedenski pregled delovnih uspehov, ugotavljanja napak in odpravljanja istih. Kot najboljša delovna brigada velja do danes brigada pri kromovem galunu, ki že dvakrat izboljšano normo še stalno presega, in to do 40%. Ta uspeh je pomemben tudi zato, ker je moško delovno silo pri tem proizvodu zamenjala dekliška mladinska brigada in jo zmanjšala od 9 na 7 članov. Moško delovno silo smo zaposlili na delovnih mestih, ki so za ženske pretežka. Vodja delovne brigade pri kromovem galunu je tov. Preši Karl. ki je bil proglašen za udarnika, kakor tudi večina ostaljh članov brigade. Prav tako velja za odličnega delavca brigadir tov. Kotar Karel, ki dela v proizvodnji Glauberjeve soli.
Tovarna je dala tudi že precejšnje število novatorjev in racionalizatorjev, ki so s svojimi novimi postopki, izboljšanjem prizvodnih procesov in strojnih naprav prihranili podjetju nad
1,200.000	din. Med najboljše spadajo: tov. ravnatelj Grešak Mirko, Stušek Avgust, Klanjšek Jože, Kovač Dani, Fresl Karl, Jazbec Hinko, Pfajfer Tomaž in Gačnik Hinko.
Delovni kolektiv je spoznal važnost vzgoje kadrov po sekcijah ljudske tehnike in pristopil takoj k organizaciji krožkov. Radioamaterji imajo lepo
Strugarski teden Centralnih rudarskih delavnic v Trbovljah se je minulo nedeljo z uspehom zaključil. Tekmovali so strugarski, rezkarski in skoblarski oddelek. Strugarski oddelek s tov. Pajkom in Dolničarjem na čelu je tedenski plan prekoračil za 12P/», tov. Gorenc s 117*/», lov. Lavrič s 115% in tov. Gosak s 113"/«; pri tov. Gosaku je treba pripomniti, da je delal z izredno trdim materialom. Rezkarski oddelek je v tekmovalnem tednu presegel normo za 61%; norma se je prekoračila z vključenjem nočne delovne tretjine (tov. Kosi, Tekavc in Poglajni. -— Skoblarski oddelek je tedenski plan presegel za 147%. Tukaj moramo omeniti, da je tekmoval tov. Kotnik Franc, ki je star že 65 let in ima v CRD 35 let službe.
Zabeležiti je treba nadalje, da se je tov. Forte. Srečko, ki dela drugače kot orodni ključavničar, prostovoljno vključil v tekmovalni teden strugarjev * Izdelavo podložnih ploščic, katerih primanjkuje. Izdelal jih je iz odpadkov pločevine. Tedenski plan je presegel za 60%. S pomočnikom je napravil 282 kg ploščic in z uporabo starih odpadkov prihranil podjetju več tisoč dinarjev.
Vodstvo GRD je z uspehi tega tek-
il rejene prostore, sestoječe Iz predavalnice in delavnice ter v redu izvršujejo postavljeni plan. V mesecu septembru bo zaključen prvi tečaj z izpiti. Prav tako deluje z uspehom kemični krožek, ki dobiva vso podporo od tehničnega vodstva partije. Krožek foto-kinoamaterjev je kot del najboljšega kino-fotoamaterskega društva v državi zelo uspešen v svojem delu. Tudi ta krožek ima svoje prostore s predavalnico in laboratorijem, poleg tega pa predvajajo kino-amaterji članom kolektiva poučne filme.
Za čim boljši razvoj strokovne izobrazbe in kulturnoprosvetnega dela smo pristopili v začetku leta k preureditvi starih prostorov v sindikalnem domu. Tu se nahajajo sedaj že vsi prostori krožkov ljudske tehnike, urejena pa bo še letos tudi velika dvorana, knjižnica, manjša dvorana za seje in tečaje.
Moderni samski dom (s centralno kurjavo, toplo in mrzlo vodo, s sobami z dvema posteljama) je mnogo pripomogel k izboljšanju življenjskih pogojev naših delavcev. Razen tega pa je samo letos bilo zgrajenih 10 novih stanovanj za poročene člane delovnega kolektiva. Tovarna je bila med prvimi, ki je imela sindikalno čevljarsko delavnico. Ekonomija, ki jo imamo, je sicer majhna, vendar preskrbuje ves delovni kolektiv s potrebno zelenjavo in dobavlja mleko delavsko-uslužben-ski restavraciji, katera izborno posluje. Za garantirano preskrbo delovnega kolektiva ima podjetje svoj industrijski magazin.
Sindikalna podružnica ima lepo urejeno knjižnico z nad 1000 knjigami, po katerih naši delovni ljudje pridno segajo. Poleg tega imamo tudi potujočo knjižnico, ki stalno kroži po okoliških vaseh.
Za preobrazbo naših vasi in ostalega dela na terenu deluje stilno okrog 50 članov sindikalne podružnice.
Iz prednjega lahko povzamemo, da sla sindikalna podružnica in uprava tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku pravilno razumeli naloge ir> zahteve, ki jih poslavlja pred nas izgradnja socializma v naši mladi državi. To delo pa naj bo tudi odgovor vsem, ki še danes niso prenehali obrekovati Partijo in njeno vodstvo, češ, da smo zabredli v imperializem. Naše delo, porast blagostanja in visoka kultura, pa bodo dokazali, da smo na pravi poti v socializem.	M. S.
movalnega tedna zadovoljno, saj je to tekmovanje znaten doprinos k dosegi planskih nalog. Temu uspelemu tekmovanju bodo sledila še druga. Upra-
va delavnic upa, da bo letni pian dovršila do 29. novembra. Ovire ji dela ie preskrba jekla. S preskrbo potrebnega jekla imajo CRD izredne težkoče, ki belijo glavo vsem. Podjetje prav tako upa, da bo doseglo predpisano znižanje PLC, kar bi bilo za mlado podjetje izreden uspeh.
To agilno in ambiciozno podjetje, ki se bori z velikimi neprilikami glede preskrbe potrebnega materiala in sirovin, se je v livarskem oddelku že popolnoma osamosvojilo, izvzemši jekleno litino, fosforbron in podobno. V livarni se vlivajo že veliki kosi z nad 1000 kg teče. To je pomemben napredek mladega podjetja.
Omeniti moramo še razstavo, ki so jo priredile CRD za tekmovalni teden v izložbenih oknih Delavskega doma v Trbovljah. Razstava je vzbujala občo pozornost. Na stotine ljudi se je ustavljalo pred Izložbenimi okni. Vi njih so bili mojstrski, pravi tovarniški izdelki, ki so podjetju in Trbovljam lahko v ponos.
Posebno pozornost je vzbujala v izložbenem oknu krasna spominska tabla padlim borcem CRD v zadnji vojni. Spomniska tabla je izdelek mizarne in kovinarne CRD. Ta tabla je v svoji enostavnosti prava umetnina. Cela tabla ni nič drugega kot orehova plošča z intarzijami in okvirom in na njej v lepih črkah iz medenine imena padlih borcev. V svoji enostavnosti je ta z ljubeznijo izdelana spominska tabla tako lep izdelek, da moremo CRD samo čestitati.
2e!eli bi, da bi take vzorne razstave prirejale tudi druga podjetja v Trbovljah, rudnik, cementarna, elektrarna itd.
Mladim in ambicioznim Centralnim rudarskim delavnicam želimo na nadaljnji poti vso srečo in uspeh!
Potek odkupa žita v našem okraju
Letošnji odkup žita v našem okraju je tik pred zaključkom. Z dosedanjim odkupom je dosežen plan 146% ali
307.000	kg. Najboljši KLO-ji so bili Hrastnik, Loke-Kisovec in Zidani most, so razumeli važnost preskrbe delovnega ljudstva s kruhom. Niso pa tega razumeli vsi KLO-ji, kakor n. pr. Pod-kum in Radeče. KLO Podkum je s svojo brezbrižnostjo do preskrbe delovnega ljudstva obremenjeval kmete šablonsko, ne glede na to, da bodo kmetom na ta način še ostale količine žita za prodajo po črnih kanalih. Komisija je odkrila pri kmetih tega KLO-ja še ogromne viške, katere so morali kmetje po ponovni odločbi oddati. Pri takem poslovanju je razumljivo, da je komisija naletela na kmeta, kateri se ji je postavil po robu, češ, jaz sem jo pridelal in jaz jo bom jedel. Ni pa se zavedal, da tudi on ne bo mogel živeti brez trdne povezave z delavcem v industrijskem centru. Pri naknadnem pregledu je bilo najdenega pri tem posestniku Štepcu Francu v Klenovšku št. 2, preko 1000 kg žita. Enak primer je bil pri tov. Felctu Južetu v Bučah, kjer je komisija odkrila z dpskami
Razstava CRD ob priliki »Slrugarsfcega tedna«
Strugarski teden CRD v Trbovljah zaključen
zakrito žito, ni pa bil od KI .O-j a obremenjen za obvezno oddajo. Sličnih primerov,, katerih pa ne bomo podrobno navajali, je bilo v Kl.O Podkumu več. Nujno je omeniti še to, da imamo v našem okraju tudi funkcionarja v K KO Marno tov. Zupana Rudolfa, kateri je v času oddaje vršil dolžnost predsednika KLO Marno. Izrabil je svojo funkcijo ter si na ta način znižal obvezno oddajo pšenice z 88 kg na 25 kg. Tudi tu je komisija napravila red (er je preostalo količino oddal še isti dan.
Sindikalna podružnica pri 01.0 Trbovlje je v letošnjem letu, posebno še zadnje mesece, pokazala zelo lepe uspehe. Ce pogledamo samo izboljšanje upravnega dela, zlasti po nekaterih poverjeništvih, moramo ugotoviti, da uslužbenci, člani sindikatov, zavedajoč se graditve socializma v naši državi, postajajo pravi socialistični uradniki. Tudi kulturno-prosvetno delo je precej oživelo, čeprav še ni tako, kot bi moralo biti. Vsekako je pa tudi mnogo objektivnih težav s strani sodelujočih uslužbencev. Sindikalna podružnica je v mesecu septembru, organizirala izlet na Dole pri Litiji, kjer je sindikalna kulturna ekipa dala kulturno prireditev v dvorani tamkajšnjega KLO-ja, Vsekakor se moramo zelo pohvalno izraziti posebno o gotovih članih, kateri se redno in požrtvovalno udejstvujejo pri vseh prostovoljnih in drugih akcijah.
K izboljšavanju upravnega dela kakor tudi udejstvovanja pri sindikalnem delu, je veliko pripomoglo medsebojno tekmovanje, katero se izvaja že par mesecev. Ob zaključku zadnjega tekmovanja, dne 31. julija, so se pokazali zelo lepi uspehi; posebno so sc izkazali uslužbenci okrajne planske komisije, kateri so prejeli prehodno Zastavico. Tudi tekmovanje, ki je v teku, kaže vidne uspehe. Da pa se bo delo še bolj dvignilo, je sindikalna podružnica napovedala tekmovanje vsem sindikalnim podružnicam pri OLO-jih ljubljanske oblasti pod sledečim gesUmn:
»Prežeti z duhom naših herojskih delovnih brigad — Petka, Zagoriška, ifi drugih, ki so v revirjih črnega diamanta dokazali ne samo nam, ampak vsemu svetu, da narodi Jugoslavije pod vodstvom svoje Partije in tovariša Tita resnično gradijo socializem v odločen odgovor revizionistom VKPb ta njegovim satelitom, hočemo kot uslužbenci in sindikalni člani OLO-ja tfrbovljc v področje našega upravnega deja vnesti socialistični tekmovalni elan, se približati herojem dela ter v ta namen in v počastitev I. kongresa sindikata uslužbencev državnih usta-
Zadružništvo je po zasedanju plenuma CK KPJ zavzelo silen razmah, kar nakazuje, da je politika naše Partije pravilna, da naši delavci in zmelje razumejo gradnjo socializma m s tem v zvezi zboljšanje življenjskega standarda delovnega človeka.
Zaupanje v našo Partijo in ljudsko oblast so potrdili tudi kmetje v Podkumu, ko so ustanovili svojo KOZ »Enakopravnost in pravice« ter s tem začrtali novo pot v skupno in napredno kmetijstvo.
Za ustanovitev omenjene kmetijsko-obdelovaine zadruge je bilo potrebno mnogo truda in prepričevanja okrajnih' aktivistov ter so pri lej akciji naleteli na razne odpore zaradi nezadostne aktivnosti tamkajšnjih množičnih organizacij pri posameznih kmetih.
Z vztrajno borbo in delom aktivistov se je le posrečilo pri najbolj naprednih kmetih doseči njihovo pripravljenost vstopili v KOZ ter s tem pričeti skupno in novo življenje.
Z vsakodnevnim delom in tolmačenjem med kmeti kakor tudi na skupnih sestankih, na katerih se je razpravljalo
Ze ob začetku odkupa je bilo opaziti, da so mali kmetje prvenstveno pripravljeni pomagati k zbližanju delavca in kmeta in je kot prva čakala, da bi oddala svojih par kg, ena najmanjših posestnic Čibej Murija iz Zidanega mosta. Kot primer lahko navedemo tudi, da je najlepše žito pripeljal tov. Kapelar Franc iz istega KLO-ja ter s tem zaslužil vse priznanje, ker je tako dokazal, da sc zaveda današnjih potreb in borbe za izgradnjo socializma.
nov Jugoslavije napovedujemo tekmovanje vsem sindikalnim podružnicam pri OLO-jih ljubljanske oblasti v naslednjih točkah;
1.	Katera podružnica bo nudila večjo pomoč okrajnemu štabu za mobilizacijo delovne sile;
2.	katera podružnica bo; a) nudila več pomoči obstoječim KOZ in KZ (kulturno, politično in materialno); b) zaktivizirala več članov pri izvedbi socializacije vasi;
3.	katera podružnica bo nudila več pomoči poverjeništvu za državne na-bavke in odkupnemu podjetju pri odkupu krompirja ter pripomogla za čimprejšnjo 100'/« izvedbo odkupa;
4.	katera podružnica bo nudila več pomoči k pravilnejšem izražanju narodnega dohodka za leto 1949;
5.	katera podružnica ima, oziroma bo ustanovila največ aktivnih sekcij v okviru kulturno-prosvetnega dela;
6.	katera podružnica bo v te sekcije zajela največ aktivnih članov;
7.	katera podružnica bo imela največ naročnikov strokovnega in političnega tiska;
8.	katera podružnica bo najlepše opremila rdeči kotiček ter zabeležila največji obisk;
9.	katera podružnica bo organizirala najboljši strokovni in politični študij in v tega vključila največ članov;
10.	katera podružnica bo vložila več truda za ideološki dvig članov;
11.	katera podružnica bo boljše In-ventirala potek tekmovanja po prednjih točkah.
Tekmovanje traja od L oktobra do 31. decembra 1949.
Rezultate tekmovanja naj oceni komisija, ki bi se formirala pri Republiškem odboru Sindikata državnih ustanov.
Prvo poročilo naj podružnice pošljejo do L novembra 1949 Republiškemu odboru. Trdno smo prepričani, da se bodo temu tekmovanju odzvale vse podružnice in izvajale pravo socialistično tekmovanje.
O uspehih tekmovanja bomo poročali.	Upravni odbor.
o novem zadružništvu, skupni obdelavi zemlje, pogojih katere nudijo KOZ itd., so kmetje le sprevideli, da je v skupnosti moč ter da je to edina pot, ki vodi v boljše in srečnejše življenje v boljši jutrišnji dan.
Na skupnem sestanku s kmeti se je 15. 9. 1949. določil pripravljalni odbor KOZ Podkum, kateri naj bi s pomočjo naših aktivistov uredil ih pripravil vse potrebno za ustanovni zbor KOZ.
Z vztrajnim delom ter zavestjo nekaterih kmetov, sedaj zadružnikov, se je vključilo 12 kmetov-zadružnikov v KOZ ter s lem potrdilo, da nočejo sodelovati v naši skupnosti, sodelovati v skupni borbi za dosego ciljev, katere nam narekuje socialistična izgradnja naše države. K tem je bila priključena zemlja kmetov Medveda, Gričarja, Prošta in Cilenška, katera je bila imenovanim zaplenjena zaradi njihovega sovražnega zadržanja proti naši skupnosti.
Skupno Je vložene zemlje v KOZ Podkum 343.43 ha, vključenih je 57 družinskih članov. 2ivine je 41 goveje, 15 konj, 13 prašičev. KOZ ima le.po go-
spodarsko podlago; če bodo zadružniki svoje gospodarstvo pravilno in z razumevanjem razvijali, bo imela lahko zadruga sijajne uspehe. Ustanovitev KOZ Podkuma je bila potrjena na ustanovnem občnem zboru dne 25. 9. 1949. v Podkumu s primerno proslavo tega največjega praznika, praznika zmage nad starim življenjem ter pričetkom novega boljšega skupnega življenja.
Poleg dobrih zavednih zadružnikov so se našli še nekateri škodljivci in zavirači zadružništva, zavirači graditve socializma v naši domovini, ki jih ni bilo volja vstopili v KOZ ter so se sovražno izražali proti naši skupnosti.
Zadružniki pa bodo dokazali, da je v zadrugi moč in bodočnost ln kdor več skupnosti daje, lahko od skupnosti več
Eden pomembnih pogojev za hitrejšo in uspešnejšo industrializacijo in elektrifikacijo države in s tem za zgraditev socializma je varčevanje. Varčevati moramo v proizvodnji in v administraciji, če nam je pri srcu napredek države in čimprejšnja zgraditev socializma. Z varčevanjem v proizvodnji, pri upravnih izdatkih in s prihranki slehernega delovnega človeka dobiva država nova sredstva za povečanje proizvodnje, nove vire za razširjeno reprodukcijo, za zgraditev tovarn, železnic in dvig življenjskega standarda delovnih množic.
V rokah ljudi ostajajo nekaj časa denarne rezerve, ki nastajajo predvsem zaradi tega, ker se roki pritoka prejemkov ne ujemajo z roki trošnje. Prebivalstvo troši precej prejemkov dan za dnem, prejemki pa pritekajo tedensko, štirinajstdnevno ali mesečno. Razen takšnih tekočih izdatkov so še pomembnejši enkratni večji izdatki za nakup obleke, obutve itd., za kar je treba zbirati dalj časa prihranke.
Z varčevanjem dela prihrankov se delovno ljudstvo z določeno dobo prostovoljno odpove nakupu potrošnega blaga. Zato se napetost med potrošnim fondom in povpraševanju po blagu zmanjša. Ta smoter doseže prebivalstvo že s tem, da hrani prihranke doma. Vendar pa je to varčevanje redkokdaj uspešno, ker je vedno nevarnost, da porabimo gotovino ob prvi priliki, zlasti še, če ni ostre meje med tekočimi dnevnimi problemi in prihranki.
Zato izdaja država posebne ukrepe za organiziranje varnega, trajnega varčevanja. Ta varnost je omogočena v tem, da ljudje ne hranijo svojih prihrankov doma, ampak v državnem kreditnem aparatu. Za te prihranke jamči država, s čimer je dana popolna varnost. Varčevanje pospešuje tudi z obrestmi (5«/*), dobitki itd. S tem. da delovno ljudstvo povečuje prihranke iz svojih dohodkov in jih vlaga v državni kreditni aparat, dokazuje globoki čut patriotizma ter skuša pomagati državi pri graditvi socializma.
Z vlaganjem prihrankov v državni kreditni aparat zmanjšujemo obtok gotovine in zvišujemo vrednost dinarja, državi pa omogočamo, da uporabi vloženo gotovino kot obratna sredstva v proizvodnji.
Naše delovno ljudstvo je svojo državljansko zavest in zvestobo 'vodstvu potrdilo tudi pri razpisu ljudskega posojila. ko je z visokimi vpisi preseglo razpisano vsoto. Da bi se denarno varčevanje ljudskih množic še bolj razvilo, tako da bi ljudstvo stalno prispevalo za razvoj narodnega gospodarstva, je zvezna vlada izdala uredbo o hranilnih vlogah.
Po novi uredbi je v naši državi urejen način tretjega, varnega varčevanja in je vsakomur omogočeno, da denarne prihranke variio naloži pri državni banki, krajevni hranilnici ali zadrugi, namesto da bi jih brez koristi zadrževal doma; obenem pa prispeva tudi za hitrejšo izgraditev petletk*, za dvig življenjskegan standarda ter zgraditev socializma.
Poslovanje s hranilnimi vlogami vodi in združuje Narodna banka FLRJ tako.
zahteva, ter s svojo zmago potrdili pra* vilhost naše politike, pravilnost naše graditve socializma in s tem odgovorili ne samo zaviračem socializma v Podkumu, »ega tudi vsem hlapcem Inform-biroja, vsem klevetnikom naše Partije in našega heroja Tita, pa naj ti izvirajo z vzhoda ali zahoda.
Zadružniki bodo s svojim delom odgovarjali Čopu, Felctu, Medvejšku, Juvančiču in drugim enakim zaviračem zadružništva, da so nastopili novo pot v 'življenje, pot enakosti in pravice ter s tem izločili iz svojih vrst vse škodljivce in zavirače zadružništva v Podkumu.
KOZ »Enakopravnosti ln pravice« želimo mnogo sreče in uspeha pri nadaljnjem delu.
da je zagotovljena enotnost hranilne službe. Doslej je na področju LRS ustanovljenih že preko 500 hranilnih blagajn po podjetjih, uradih in ustanovah. Potrebno pa je, da se ustanovijo pri vsakem kolektivu, kjer je le mogoče. Denarne vloge kmetov zadružnikov zbirajo predvsem kmetijske zadruge (kreditni odseki). Ne glede na to pa lahko vsakdo brez kakršne koli omejitve vlaga prihranke neposredno pri vsaki podružnici Narodne banke, pri komunalni banki, krajevni hranilnici, na pošti Ud.
Hranilne vloge v novi Titovi Jugoslaviji stalno naraščajo, kar je dokaz, da naši delovni ljudje popolnoma zaupajo v socialistično graditev naše domovine.
Varčevanje mora zajeti slehernega delovnega človeka, zato moramo hranilno omrežje razviti in razširiti do slehernega kolektiva in do sleherne vasi.
Nalagati prihranke pomeni, pomagati delovnim ljudem pri ustvarjanju materialne podlage za splošni družbeni napredek, kulturnejše življenje in hitrejšo dosego blaginje v naši državi.
L.
Skrb ljudske oblaste za člane kmetijsko obdelovalnih zadrug
Prav v času, ko si naši zunanji in notranji sovražniki na vso moč prizadevajo prikazati, da naša ljudska oblast uničuje naše kmete, da jim hoče vzeti zemljo in jih zapreti v kasarno, vidimo, kako naša oblast skrbi za naše -člane KOZ.
Ce sc vprašamo, kdaj so naši kmetje lahko sanjali o svojih dopustih, bomo videli, da zgodovina naših kmetov tega ne pomni. Nasprotno, živeli so vedno trepetajoč pred rubežnijo, propadom itd. Življenje naših kmetov je bilo stalno posuto s trnjem, njih življenj« je bilo skromno, bedno in trudapolpo.
Z našo štiriletno krvavo narodnoosvobodilno borbo, v kateri si je delovno ljudstvo pod vodstvom KP priborilo svojo ljudsko oblast, pa vidimo, da se Je ravno tako, kot se je spremenil položaj našemu delavcu v tovarni. spremenil tudi položaj pri kmetih. Naš! mali in srednji kmetje niso več izkoriščani s strani vaških kulakov. ne živijo v strahu pred njimi; češ, če ga ne bomo ubogali, nas bodo tožili in nam odvzeli še ta košček zemlje* ki jo imamo. Vsi ti časi so minuli enkrat zn vselej. Minuti so zaradi tega, ker se je na potokih prelite krvi naših najboljših sinov rodila nova Jugoslavija. v kateri ima vsh oblast v rokah delovno ljudstvo.'
Danes Imajo člani KOZ vse možnosti v isti meri, kot jih iijto. naše delavstvo. Vsakemu zadružniku je danes zajamčen letni dopust: gre lahko n:i.odo;i\, kot gredo naši delavci. Tmajo na. razpolago vsa noša najboljša letovišča: Cjpatiio. Crikvenieij. Split. Dubrovnik i. t. d.	' ",.
Ti primeri nam danes dokazujejo, da se današnja ljudska oblast prizadeva na vse načine, kako bi našemu kmetu izboljšala življenje.
Sirotanovfčev duh prehaja
tudi med državne uslužbence
Novo ustanovljena KOZ Enakopravnost in pravica na Podkumu
Pomen varčevanjaskranllnimi vlogami pri graditvi socializma
še nekaj o razvoju zadružništva v KLO-ju Senožeti
V Hrastniku so izvedli
Teden napredne knjige
Ze meseca julija t, L je bilo ustanovljeno zadružno posestvo v območju Ki.O-ja Senožeti kot zarodek socializma na vasi. V ta sektor novega zadružništva so se na prostovoljni bazi vključili ljudje, kateri so razumeli pravilnost in cilj naše Partije, ki niso nasedali propagandnim lažnim klevetam iniormbirojevcev nasprotnikov ljudske oblasti in razbijačem graditve socializma na vasi. Trdno so stali na stališču, da je ta pot edino pravilna, in vo div boljše in kultumejše življenje kmeta. Zavedali so se, da je zagotovljeno življenje vsakemu posamezniku, ki deia po svoji sposobnosti in prejema od skupnosti po vloženem delu, oziroma po opravljenih delovnih dneh.
V omenjeno posestvo sta vnesla vso svojo zemljo, kakor tudi ves inventar, potreben za smotrno gospodarstvo, plemensko in vprežno živino, razen ohiš-nice tov. Ocepek Jože in Pavšek Nande. Po drugi strani pa imamo ljudi, ki bi morali biti prvi in pokazati pravilno pot še ostalim ne zainteresiranim kmetom, da je naš cilj v preobrazbi našega zaostalega kmetijstva. Tako bi navedli, konkretno tovariša predsednika KLO-ja Vrtačnika Franca, ki naseda raznim klevetam in je popolnoma pod vplivom svoje žene, ki pravi, da je za vstop v zadrugo še vedno čas in da se ne vključi v zadrugo zato, ker ne dobi sladkorja. Značilno pa je zanj tudi to, da kot predstavnik ljudske oblasti še
vedno izkorišča tujo delovno silo, to je gospodarsko pomočnico, katera še danes ni socialno zavarovana, niti nima delavske knjižice. Jasno je, če bomo imeli takšne predstavnike ljudske oblasti, ki sami zavirajo razvoj socializma na vasi in se izmikajo vsakemu razgovoru in posvetovanju z okrajnimi aktivisti, nam bo onemogočeno socializirati vas.
Kot drugi primer bi navedel tovariša Rozmana Jožeta, ki je bil prvotno že pripravljen vložiti svoje posestvo v zadružno ekonomijo, ko pa je bilo treba skleniti pogodbo, se je omenjeni tovariš skliceval na razne družinske razmere, kar pa ne ustreza resnici in dejanskemu stanju. Res je, da njegova sestra Pepca politično nasprotuje novemu zadružništvu na vasi in izjavlja, da ne bo pod nobenim pogojem delala v zadrugi. Ne zaveda pa se, da je zanjo edina rešitev v zadrugi, kjer bo imela vse tiste pravice in ugodnosti, ki jih danes nima, ker je dejansko sužnja svojega dela kot navadna kmečka dekla pri privatnih gospodarjih.
Danes v naši novi socialistični Jugoslaviji ne poznamo več hlapcev tn dekel in ne izkoriščanja človeka po človeku, vendar pa se še danes dogaja po naših vaseh, da posamezni kmetje še izkoriščajo tujo delovno silo. Omenil bi še to, da je imenovani tovariš pri prijavi svojih poljskih pridelkov zatajil 0.23 ha posejane površine, kar je uogotovila na licu mesta komisija OLO-ja Trbovlje.
Ko sem opazoval živahne priprave za dostojno izvedbo tega nad vse pomembnega kulturnega praznika, sem sklenil, da po svoji sposobnosti in brez pretiravanja napišem poročilo, da bo tudi širša javnost vedela, kako hrast-niške delavske množice dosegajo svoj plan na delovnem in kulturnem polju.
To velja posebno za delavsko mladino, ki je s svojim sodelovanjem največ pripomogla k izvedbi programa. Poudariti moram pri tem delo tovarišice Mikuševe, ki nam je pripravila prav lepo in poučno razstavo knjig, ki so bile razstavljene v dvorani Puharjevega doma
Razstavo je otvorll preteklo nedeljo tov. Malovrh, predsednik SKUD-a, v navzočnosti zastopnikov množičnih organizacij. Knjige je tov. Mikuševa premišljeno izbrala in razstavila na mizah. Vsaka skupina knjig je bila zaključena celota. Na prvi mizi je bil razložen pionirski tisk: okusno vezani letniki Pionirja, pionirski list in mladinske knjige. Skupine knjig je posrečeno okrasila s šopkom izbranih cvetic, saj predstavlja ta vrsta literature res cvetje, namenjeno našim najmlajšim. Pionirji so z zanimanjem ogledovali svoje knjige in liste. Ce si jim gledal v jasne oči, si videl, kako ljubijo knjige. Tudi naslednja skupina knjig je v veliki meri pritegnila zanimanje naših gledalcev. Tam so videli izdelke naših modelarjev in jadralnih letalcev. Poleg teh knjig so bile tudi take, ki so govorile o strojih, o elektriki in o mnogočem. Pionirji so izrazili željo, da bi tudi oni radi kaj takega napravili. 2eleti je, da bi to vzpodbudilo naše modelarje-mladince k delu s pionirji, čeprav se morebiti boje, da bi jim bili tu pa tam v napoto.
Bolj skromno so bile na tretji mizi zastopane naše poljudnoznanstvene in leposlovne revije ter sindikalni tisk. Med njimi zavzemata vidno mesto po vsebini in po opremi reviji Novi svet in Priroda, zdravje in človek.
Sredi dvorane je bil razstavljen partijski tisk. Tu so bila razložena dela najvidnejših voditeljev delavskih mno-
Pi*vi dan ledna «Matere in otroka« v Trbovljah
Za nedeljo 25. 9. 1949 je bil napovedan v Trbovljah masovni izlet pionirjev in AFZ na Partizanski vrh. Ze ob pol 7. uri so čakale skupine pionirjev na zbirališču. Mladi harmonikar je z veselo pesmijo dal znak za odhod. Razvrstili so se pionirji ter odšli z naglimi koraki v megleno jutro. Razposajen smeh, koračnica harmonikarji ter glasna govorica mladih grl je odmevala od hriba in že so vsi zginili za ovinkom.
Pionirji so odložili za danes skrb za šolo, le tu in tam se je slišalo pripovedovanje najmarljivejših, da so že včeraj naredili nalogo in se pripravili za ponedeljek. Po več kot eni uri hoje so se najmanjši utrudili in počasnejši jim je poslal korak. Nad samimi Trbovljami je še ležala megla, v višini kamor so prispeli mladi izletniki, je pa že sijalo sonce. Videli so se vrhovi, kjer so naši partizani za časa okupacije branili našo domovino. Po njihovih stopinjah so hodili naši pionirji; njihovi predniki so osvobodili domovino, pionirji pa bodo, ko dorastejo, gradili socializem.
Ko so prišli na vrh, so za kratek čas obsedeli na soncu, potem si že videl krog pionirk in slišal pesem »Druže Tito, joj druže Tito, šalji nam baca-če...« Vedno nova pesem in nova igra je razvnemala mlada telesa. Končno je bil javljen odhod k »Mamici«. Zaslišal si od ene najmlajših vprašanje, zakaj se pravi pri mamici. Dobila je pojasnilo, da so za časa najhujšilt borb in preganjanj dobili partizani zatočišče pri Mamici in da je zanje skrbela kot plava mati.
Medtem ko so pionirji bili na Partizanskem vrhu, so tovarišice Iz AF2-ja pripravile zanje kosilo. Zvrstilo se je za mizo 300 otrok, ki so veselo ogledovali in prigrizovali žemlje. Ganljivo je bilo, ko se je šestletna pionirka spomnila bolnega bratca in hi hotela jesti
Pripravimo pravočasno kislo krmo
»Mleko in prašiči, to Je edino, kar bi se še izplačalo,« slišiš pogosto modrovati naše gospodarje, spričo dobrih cen in velikih potreb. To naziranje naših kmetovalcev je deloma upravičeno.
Z razvojem naše industrije In s tem velikega porasta industrijskih delavcev se je potreba po mleku, maščobi in mesu še povečala. Naš državni in zadružni sektor se trudita, da bi našemu delavcu v industriji nudila čimveč kalorij hrane. Preskrba delavstva z mlekom pa še ni zadovoljiva. V mnogih piimerih kmetje mleko, ki bi ga lahko oddajali, nočejo oddati. Državni in zadružni sektor pa bosta morala skrbeti, da bo pridelek mleka čim večji.
Silaža — predpogoj donosnosti mlekarstva
V planskem gospodarstvu in ob veliki pomoči naše ljudske oblasti bosta mlekarstvo in prašičereja do nadaljnjega ostali več ali manj donosni kmetijski panogi. V ta namen bomo morali postaviti rejo molznih krav na donosnejšo podlago. Predvsem bo treba pridelati več sočne kisle krme oziroma silaže za zimo. Morali bomo misliti na to, da docela spremenimo način pridelovanja krmil, tudi trav in detelj.
Za enodnevni obrok silaže je kalku-lirano 20—25 kg. Izkušnja pa je pokazala, da srednje težka krava prenese in dobro izrabi tudi 30—35 kg kisle krme na dan. Ob tolikšni silaži in-dodatku 6 do 7 kg sena mora dati krava dnevno 12—14 litrov mleka in ostati kljub temu pri dobri reji. Čeprav bi kravi pokladali dobrega sena kolikor bi ga hotela ali mogla požreti (J5 do 18 kg), bi pri tem mogla dati le 9 litrov mleka dnevno. (Ako bi ga dala več, bi šlo to na račun njene teže in zdravja.) Kaj nam pove ta primer? Ta primer nas uči, da je za dobičkanosnost reje molznih krav in za donosnost celotnega našega gospodarstva potrebno, da tudi večji del trav in detelj za krave okisamo. Trikrat več da krava j mleka, če ji določeno količino trave ! ali detelje pokrmimo svežo ali oki- j sano, kakor pa če jo posušimo in po- i krmimo kot seno. Velikanske so nam- ' reč izgube na redilnih beljakovinastih 1 snoveh vsled sušenja in silno veliko snovi rabi žival po nepotrebnem za , žvečenje in prebavo suhe krme. Po-
sušili naj bi samo toliko trav in detelj, da bi dobila žival dnevno le 7 kg sena ali 5 kg suite detelje ali 3 kg suhe lucerne. Vso ostalo potrebno krmo bi dali molznicam predvsem v obliki silaže. Predpogoj pa je, da za pripravo silaže uporabimo kot podlago koruzo ali sončnice in da tem dodamo tretjino detelje, lucerne, grašice ali trave.
G 2 !! .io lesene silose
Kočljivo je sedaj samo vprašanje gradnje silosov. Naša zadružna posestva so planirala gradnje silosov še v letošnjem letu. Vse KOZ in zadružne ekonomije so planirale gradnje silosov iz betona. Izkušnja pa je pokazala, da je mogoče tudi v zemskih jamah ali •ilosih iz lesa pripraviti ravno tako dobro silažo kot v betonskih jamah. Glavno pri vsaki obliki kisanja je, da za kisanje omenjeno zeleno krmo čim finejše zrežemo, na to pa jo docela zavarujemo pred vodo in zunanjim zrakom.
Takšen lesen silos, zadelan v vmesnih stenah z ilovko zdrži tudi 20 do 25 let. Leseni silosi pa imajo tudi to prednost, da so polovico cenejši od betonskih, so toplejši in nedovzetni za kisline ter ne dosti manj trpežni od betonskih.
Naša ljudska oblast nudi vsem državnim in zadružnim posestvom potrebno pomoč v obliki kreditov in materiala, ki ga iz lastnih virov ne morejo dobiti.
Državna posestva, zadružne ekonomije in KOZ naj prihitijo z gradnjo silosov, da bodo imeli v zimskih mesecih na razpolago zadostno količino silaže. S tem pa bo dotok mleka 1 v zimskih mesecih enak, kot v spomladanskih ali poletnih mesecih.
Državna posestva ali zadružniki v zadružnih ekonomijah in kmetijsko-obdelovalnih zadrugah pa bodo imeli lep vir dohodkov pri prodaji mleka in mlečnih proizvodov.
Itorba zn socializem je stvar mobilizacije najširših ljudskih ustvarjalnih sil iti vsakodnevne, nepopustljive borbe za uničenje kapitalistionih elementov
žic. Pogrešal sem med njimi mnoge brošure, ki kljub kratki vsebini mnogo pripomorejo k ideološki izgradnji naših ljudi.
Na dolgi mizi pa so bila razstavljena dela naših domačih književnikov in dela svetovnih klasikov. Tu vidiš knjige Prežihovega Voranca, Antona Ingoliča, Miška Kranjca, Otona Zupančiča, Ivana Cankarja, Maksima Gorkega, Leva Tolstoja, Shakespeara, Balzaca in'drugih. Bratska literatura je bila zastopana z Gorskim vencem Petra Petroviča Njegoša.
Tudi recitacije in bralni večer je bil na dostojni višini. Morebitne napake v izvajanju programa celotnega uspeha niso kvarile. K uvodu nam je tov. Jankova očrtala življenjsko pot slovenske knjige od bajk in pripovedk naših dedov preko protestantske literature do modeme knjige, ki uči s svojo bogato vsebino naše delovne množice o lepšem, svetlejšem na duhovnih in materialnih dobrinah bogatejšem življenju. Govoru sta sledili zborni deklamaciji Osvoboditeljem in o Indiji Koromandiji od Otona Zupančiča, ki so jih izvajali pionirji sedemletne šole v Hrastniku. Deklamaciji sta zelo dobro uspeli, kar priča o veliki ljubezni mladega naraščaja do te vrste umetnosti. Ko ta naraščaj do-raste, SKUD gotovo ne bo imel več težav pri pripravljanju kulturno-umet-niških programov. Na višini je "bila tudi deklamacija tov. Dolenc Nevenke, ki je z doživetjem deklamirala Zupančičevo »Med drevjem«. Zal mnogim ni bila vsebina dojemljiva, zato bi bilo dobro, da bi jo bil napovedovalec obrazložil. Za zaključek večera je tov. Malovrh prečital odlomek iz referata tov. Edvarda Kardelja na V. kongresu KPJ. Med posameznimi točkami programa je nastopala s klavirskimi skladbami mlada, mnogo obetajoča pianistka Darinka Grešakova.
Ob zaključku tedna napredne knjige bi lahko rekli, da so vsi poklicani storili svojo dolžnost Vprašati se je pa treba, kje je vzrok slabemu obisku odraslih.
žemlje, temveč jo je prihranila za njega. V njej se razvija nov človek, ki ga vzgaja socialistična družba nove Jugoslavije — v čutu do sočloveka. Po končanem kosilu so pionirji zopet stopili v vrste in s petjem partizanskih tn narodnih pesmi odkorakali domov.
Odmera dohodnine kmečkim gospodarstvom za leto 1949.
V davčni politiki naše države je vodilno načelo, da vsakdo prispeva skupnosti po svojih močeh to v zvezi s tem tudi od skupnosti prejema v-sorazmerju z delom to trudom, ki ga je vložil za skupnost. To načelo zahteva torej tudi pravično porazdelitev davčnih bremen med davčne zavezance, upoštevajoč njihovo zmogljivost.
Pri odmeri dohodnine kmečkim gospodarstvom za leto 1948. pa je mnogo krajevnih davčnih komisij spregledalo smisel nove uredbe In pri ocenjevanju doseženih dohodkov precej grešilo. Niso ustvarile diferenciacije na vasi, niso znale ločiti poštenega manjšega in srednjega kmeta od kulakov. Pri ocenjevanju dohodkov posameznih gospodarstev so se dale komisije zapelja tudi v tem, da so vzele za cel KLO enak hektarski donos, čeprav je znano, da lahko večja gospodarstva dosežejo večji hektarski donos in to glede na boljšo zemjo, boljše gnojenje, lažje obdelovanje in drugo. Tudi se niso vzeli v poštev dohodki, ki bi jih posamezna gospodarstva pri veslnejšem obdelovanju zemlje, pri večjem številu : živine (predvsem goveje živine .in pra-j šlčev) in vožnjah lahko dosegla. S lem so se v prvi vrsti ščitili kulaki, .niso pa izvzeti tudi srednji kmetje, ki so špekulativno nastrojeni.
Vsled vsega navednega tudi prvotno odmera dohodnine kmečkim gospodar-
Nadaijevanje na 7. strani
Teden matere in otroka:
Neka) lepega smo videli v rudnikih Jaslih v Trbovljah
Najmlajši rudarčki hočejo, da jih spozna domovina
Pohitimo z jesensko setvijo
Kjer še niso dovršene priprave za Jesensko setev, morajo biti dovršene čimprej. Cim bo izkopan krompir, bo treba pričeti orati. S to setvijo pričakujemo novo gospodarsko leto 1949-50.
Plan ozimnih žitaric se bistveno ni spremenil od lanskega, ker je postavljen na podlagi realizacije lanske setve. Pač pa bo to drugače pri socialističnem sektorju, ki bo moral posejati iveč ozimne zelenjave, da bo ta že v zgodnji pomladi na razpolago našemu delavstvu. To velja predvsem za vse industrijske ekonomije, ki so bile tudi v ta namen ustanovljene.
Pred jesensko setvijo pa moramo pomisliti že na višji hektarski donos, ki ga bomo dosegli s prvovrstno očiščenim in razkuženim semenom. Po vseh KLO-jih imamo čistilne postaje ter ysa za to svrho potrebna razkužila. V našem okraju je še dovolj prvovrstne pšettice, ki naj jo kmetje zamenjajo za sFabše seme. Po kritju socialističnega sektorja bo seme na razpolago tudi za privatni sektor.
'jPoleg izbire semena pa obrnimo pozornost tudi na pravočasno in kakovostno setev. Pravočasno opravljena setev zahteva manj semena, ker ima pšenica dovolj časa za dobro razrast. Prva setev je namreč bolj izpostavljena raznim vremenskim neprilikam in je bolj občutljiva. Da bo setev v našem okraju res pravočasna, odgovarjata zanjo na OLO posebna tehnična komisija in okrajni štab za izvedbo setve. Njuna dolžnost je, da poučita kmeta, čemu se mora tudi on vključiti v plansko gospodarstvo. Tudi po vseh KIX) so ustanovljene setvene komisije, ki odločajo, kakšne in katere površine naj se posejejo.
S posevkom manjše površine, kot mu je določena, škoduje kmet sam sebi, ker bo moral prihodnje leto oddati svoj pridelek v višini planske odmere.
Nadaljevanje s 6. strani
stvom ni bila pravilno izvršena ter se je morala osnova popraviti. Pri tem je bilo ugotovljeno, da so bili posamez-n ičlani krajevnih davčnih komisij preveč pod vplivom vaških špekulantov zato jih je bilo treba izmenjati.
Nove krajevne komisije so vodstvo davčne politike na vasi imajo važno nalogo, da že sedaj, ko se ugotavlja hektarski donos, vodijo točno evidenco o posameznih davčnih zavezancih, to je o višini haktarskega donosa, prav tako pa tudi o izvršeni oddaji, da bo potem laže ugotavljati doseženi dohodek za leto 1949. in da se ne bodo ponovile napake, ki so se napravile ob odmeri za leto 1948.
Pod gornjim naslovom smo brali minuli petek v »Slov. poročevalcu« z izredno prisrčnostjo tn toplino napisan Članek o otroških jaslih na rudnikb Trbovlje. Za jasli se je izbrala ena najlepših stavb v Trbovljah, bivša stanovanjska vila nekdanjih prevzetnih in visokih tujih direktorjev rudnika.
Kakor znano, so rudniške jasli pri nas ene najlepših v državi. Mlade matere so bile izprva napram njim zelo nezaupljive. Ta nezaupljivost je danes že ponehala. V jaslih je lahko 80 otrok, 50 stalnih in 30 dnevnih. Trenutno ta zmogljivost še ni izkoriščena. Bo pa kmalu, ko bodo končane potrebne adaptacije. Nove, mlade matere bodo prihajale z otroki. Zvečer
pa bodo odhajala Iz Jasli z otroki, vse srečne in brezskrbne. Lahko se bodo vključile v produkcijo, saj jih ne bo trla več skrb, kaj bo z otrokom, ko bodo v službi. Vedele bodo, da je njihov otrok v skrbnem varstvu.
Jasli v Trbovljah so — kakor te rečeno, med najlepšimi v državi. Drugi kraji in podjetja si jih lahko vzamejo za zgled, se jim približajo in jih mogoče še prekose.
Trbovlje so lahko na svoje jasli, na dragoceno pridobitev v novi socialistični državi, v resnici ponosne. Slede naj jim še druge, še lepše. V njih se bo vzgajal mladi rod naših delovnih mater.
Mladina vasi! Tvoja častna naloga in ponos je delati v kolektivih: Litostroj, Tovarna avtomobilov Maribor, v železarnah Jesenice, Guštanj in Štore ter v rudnikih Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in Mežica. — Pomagaj graditi srečno bodočnost naših narodov!
Izpolnjevanje plana, boj za socializem — za blaginjo vsega našega tlclovnega ljudstva je tudi stvar podeželskih prebivalcev, ki naj se prav zato vključijo v plansko proizvodnjo! ______________
Rudar Janez v Slatini Radencih
Pred meseci je začulil kopač Janez, da ga zaskeli pri srcu, kadar dvigne kramp in ga zasadi v osrčje črne skale. Z delom pa ni prenehal. »Ljudje potrebujejo premoga;«, si je dejal in je spet poprijel za kopačo ter jo za-sajal v dragoceno premogovo plast.
Ko je prišel s šihta, pa se je pogledal v zrcalo in ugotovil:
»Sivček postajam! Staram sel Delo v rudniku me je izželo...
Zena pa, vedno jezikava in prepirljiva, mu je zabrusila:
»Izgaral si se, zdaj te bodo pustili crkniti! Brž k dohtarju, da ti pomaga, dokler se še držiš pokonci!«...
In res se je odpravil k zdravniku.
»Srce! Srce!«... je brundal zdravnik, ko mu je nastavljal na prsi slušalko in ga otipaval. »Ne bojte se, vas bomo že .potempljali'«, ga je bodril dobrosrčno.
»Prenehati bo treba nekaj časa z delom, pa v zdravilišče vas bomo poslali,« je prisodil zdravnik.
Rudar Janez se je bridko nasmehnil:
»Prenehati z delom? Od česa bom živel... In v zdravilišče?... Kje pa naj zagrabim, da pridem do denarja?«
Zdravnik je odložil lijačno slušalko In ga potrepljal:
»Kdor dela, ima pravico do zdravja' Državni zavod za socialno zavarovanje, ki mu plačujete vsakomesečni prispevek, vas bo poslal v zdravilišče. Tam
se boste odpočili, zdravilna kopel vam bo pa uredila srčno mašinerijo!«
Od razgovora z zdravnikom se je vračal zagorski rudar Janez vesel proti domu Kisovcu. Zena pa mu ni hotela verjeti, da bo šel v zdravilišče. Kdo pa je še kedaj od njihove družine še! v zdravilišče? In od znancev tudi ne, v prejšnjih letih pa je bilo tako: "
Kadar se je delavec izgaral, so ga vrgli iz službe in prepustili usodi, da je hiral in izhiral.,.
»Vidiš, to je pa uspeh naše narodno osvobodilne borbe!« ji je zabrusil mož ponosno. »Zdaj res vidiš, da nisem zastonj pod okupacijo prenašal hrane, ki so mi jo dali knapje, in zdravil, ki mi jih je dajal dr. Grum, pod Sveto planino in Sveto goro med partizane.«
Zena je umolknila.
Minul je kak teden; iz Ljubljane se je vrnilo pismo in javilo, da pošilja DZSZ rudarja Janeza Iz Zagorja za mesec dni v Slatino Radenci.
Rudar Janez je kazal ves vesel dragoceni papir.
»In čisto nič te ne bo veljalo?« so spraševali neverni sosedje.
»Cisto nič,« je odgovarjal Janez, in dodal: »Niti vožnja! Sem že dobil na roko pet stotakov za pot v zdravilišče in domov.«
»Hudimano so nobel!« so pohvalno pritrjevali domačini in sosedje.
Nekaj dni pozneje se je rudar Janez vkrcal v nočni vlak proti Štajerski. Ze doma se je dobro posvetoval, kod mu je treba potovati. Zapomnil si je kraje: Pragersko, Ormož, Ljutomer Vlak se je pomikal brez zamude.
Rudar Janez je že med potjo strmel v nepregledno ravnino, ki se je pričenjala za Pragerskim in se je vlekla mimo Ptuja in ostalih krajev naprej.
V dalji so ga pozdravljale številne vinogradne gorice. Iz pogovora s sopotniki je slišal razna imena goric, najbolj pa se je razveselil 2eleznih dveri, ki jih je videl nedavno v kinu. Zdaj pa je izvedel v vagonu, da se je med vojno šopiril tam sam Herman Goring tn drugi njegovi pajdaši.
»Vsakega nasilja je enkrat konec!« je uganil rudar Janez, ko se je domislil lepih slik iz filma, kjer so prikazovali delo in življenje vinogradske zadruge v Železnih dverih.
Sredi dopoldneva so privozili na cilj. V Radencih je izstopil. Z njim še mnogi drugi sopotniki.
Uslužbenec zdravilišča v sivi uni-- formi in z značilno čepico je klical proti dnšleeem: »Sprejemam prtljago za zdravilišče!« Obrnil se je tudi na zagorskega rudarja:
»Prosim kovčeg! Dobite ga v sprejemni pisarni!«
»Kaj bi tisto!« se je branil rudar Janez. »Se živ dan mi ni nihče nosil prtljage.«
. Zdraviliški uslužbenec pa ga je
| vabil:
Naj živi Komunistična partija Jugoslavije, voditeljica vseh delovnih Ijndi naše države!
Poživljajmo delo RK v trboveljskem okraju
Po navodilih, ki so jih prejeli krajevni odbori RK, sodeluje vsa organizacija v tednu »Matere in otroka«, oziroma bo sodelovala v »Požarnovarnostnem tednu«, in se bo predhodno povezala z gasilci in KLO-ji, kjer bodo sprejeli tudi vsa potrebna navodila.
Posebej pa se bo organizacija pripravila na teden Rdečega križa, ki se bo vršil od 5. do 13. novembra 1949. Poudarek tega tedna ne bo usmerjen le na propagando, temveč na široko zdravstveno prosvetno delo. Vse do tega tedna bodo stremeli krajevni odbori RK, da bi poživeli higijenskl dvig vasi, pri tem delu pa bodo zaposleni vsi zdravstveni aktivisti. Sindikalne podružnice zdravstvenih ustanov bodo organizirale v tem času zdravstvene izlete v kmečko obdelo-' valne zadruge, vsa potrebna zdravila pa bo preskrbčl GO RKS. Ti izleti se bodo vršili predvsem v zadruge, kjer je zdravnik preveč oddaljen, da bi mogel vršiti česte, sistematične preglede zadrugarjev. Ob tej priliki se bodo vršila v zadrugah predavanja po zdravnikih oz. medicinskih sestrah.
V	splošnem bo vse višje, srednje in nižje medicinsko osebje v tem tednu vršilo zdravstvena predavanja, tako da ne bo krajevnega odbora RK in pomladka na šoli, kjer ne bi bilo predavanja. Pri tej akciji bo sodelovalo tudi učiteljstvo in zdravstveni aktivisti, po tovarnah pa tovarniški higije-ničarji.
Krajevni odbori RK bodo sporazumno s krajevnimi zdravniki in ob sodelovanju ljudskih oblasti sklicali v »Tednu RK« sestanke s tovarniškimi higijeničarji, zdravstvenimi aktivisti in osebami, ki nudijo prvo pomoč, kjer jih bodo uvedli v delo, da ne bo kampanjsko, temveč stalno, vsakodnevno. Okrajni odbor RK stremi za tem, da bo vskak član RK do tega dne in v tednu nekaj občekoristnega storil.
V	tem tednu se bo vršil tudi »Dan podmladka RK«. Ta dan je določen za
6.	novembra 1949. Razumljivo je, da se bodo morali tudi za ta dan pripraviti tako krajevni odbori RK, kakor tudi šolski podmladki, da bo ta dan dostojna manifestacija skrbi za ljudsko zdravje in vsenarodne delavnosti, ki naj privede ljudstvo v lepše, srečnejše življenje.
»Le dajte kovčeg sem, kaj bi tekla kolesa mojega voza zastonj!«...
Rudar Janez je res položil svoj kovčeg na voz in stopal z ostalimi došleci zadovoljno skozi senčnat park starih smrek. Na številnih klopeh so sedeli zdraviliški gostje in opazovali došlece.
»Kaj mi je storiti, da bom opravil prav?« je spraševal Zagorjan med potjo. Tedaj je prispela vsa druščina novih potnikov v zdravilišče. Pred sprejemno pisarno so obstali.
»Stane! Evo nove pošiljke!« je pozdravil prevoznik Kovačič.
»Kdo je Stane?« je vprašal rudar Janez.
»Stane je zdraviliški minister za inlormacije in naselitev,« mu je odgovoril eden izmed starih gostov.
»Se me še spominjaš? Enainštiride-setega sva bila skupaj v isti »beleg-šafti« v švabskem taborišču v Begunjah!« je dejal nekdo iz nove druščine in se postavil pred Staneta. Nato sta si prisrčno segla v roke po dolgih letih.
Rudarju Janezu so nato v pisarni napisali prijavnico in mu izstavili sprejemnico. Ker je bil pravočasno javljen in pozvan v zdravilišče, je dobil svojo sobico. Kdor pa je prišel ourinus 3] pqop of ej •neAZoJau
Gosposkega se je počutil skromni zagorski rudar, ko se je razmestil v prijazni .pobiči Odprl je pipo in se umil. Pa se je namrdnil, ko si je izpral usta. Take vode ni bil vajen doma. Iz pipe je tekla slatinska voda. Imenitno pa se mu je zdelo, ko je zapustil
Stran 8
Fey,kjia2taBB,,a iei
Noffometna tekma sta pokal I1'S/tiri
Si® Bratstvo Hrastnik s SŠB železničar Ljatbifana (©sl)
V četrtek dne 22. 9. 1949. je bila j odigrana v Hrastniku pokalna tekma med zgoraj imenovanima moštvoma. Igra sama se je že v začelcu razvila v pravem prvenstvenem duhu, kjer so se domačini borili kakor še nikdar prej. Gostje so bili tehnično boljše moštvo, toda domačini so to vračali s požrvovalnostjo in borbeno igro ter čestokrat ogrožali vrata gostov, ki jih je častno branil Razbornik, kateri ima največ zaslug za zmago. Gostje so prišli v vodstvo v 22. minuti prvega polčasa s krasnim strelom, katerega pa vratar domačinov ni mogel ubraniti. V drugem polčasu so gostje povišali rezultat na 2;0, kar pa domačinom ni vzelo poguma ter so se še bolj zagrizli v igro ter kmalu na to znižali rezultat na 2:1 po Zorku. Ze se je mislilo, da bodo domačini izenačili, ker so imeli več prilik za dosego gola, pa so nasprotno gostje povišali na 3:1.
sobo svojega novega doma »Terapije« in-je oddal ključ sobarici.
»Kako vam je ime, kadar vas bo treba poklicati?«
»Ota!« mu je dekle ljubeznivo.odgovorilo in mu pokazalo pot do zdravnika.
Kopališki zdravnik je prebral. njegovo zdraviliško sprejemnico, nato ga je vestno preiskal. Zanimal se je za njegove dosedanje bolezni, pa tudi za njegovo življenje, izmeril mu je krvni pritisk, vzel Spet slušalko in ga otipaval po prsnem košu. Nato mu ja izročil listek in mu predpisal kopeli v slatinski vodi za utrditev živcev, ga poslal še na tonizator in da bi mu ublažil revmo, ki jo je Janez dobil v zagorskem podzemlju, mu je zapisal še UKV.
»Kaj je to, UKV, tovariš doktor?«
»Ultra kratki valovi«, mu je dejal dobrodušni zdravnik. »Teh vam bo natrosila naša Marica. Zglasite se pri njej v terapiji.«
Za rudarja Janeza se je pričelo zdaj čisto novo življenje, o kateremu se mu doslej še sanjalo ni. Dopoldne je hodil v kopel, pil je zdravilni vrelec s tremi srci, ki je za polomljena srca čudovito zdravilo. Pri Marici pa so ga napregli k električnim strojem ...
»Tale svet je res čudovit!« si je dejal rudar Janez. »In tudi dober,« je še dostavil. Tu bruha iz sebe zdravilno
Sedaj se je začela prava borba za vsako žogo. Kmalu je desno krilo Zorčič iz daljave 15 m z ostrim strelom znižal rezultat na 3:2. Gostje so odslej le še branili rezultat, medtem ko so domačini čim dalje bolj pritiskali ter oblegali njihova vrata. To pa jim ni pomagalo, ker niso imeli v napadu strelcev. Tako se je tekma zaključila s tesno zmago gostov povsem nezasluženo. Sodnik Ambrož iz Maribora je sodil sicer dobro, medtem ko je vse graje vredna kritika stranskega sodnika Brumška iz Celja, kateri je oškodoval domače moštvo z nepravilnim prisojanjem, tako da je tudi publika iz Trbovelj, katera je prišla na tekmo, njegovo pristransko sojenje večkrat izžvižgala. To je že četrti tovrstni primer sodnika Brunška, sedaj pa smo radovedni, če bo nadaljeval še naprej s takšnim pristranskim sojenjem,
vodo, pri nas doma pa strgamo iz zemlje črni kamen za kurjavo.
Po kopeli je počival. Kopel ga je sprva zelo izmučila, potem pa se je počutil po njej osveženega.
Popoldne je odšel v park in sedel pod senčnimi smrekami. Dan, dva mu je bilo dolgčas po domačih in delu. Saj brezdelja ni bil vajen. Kmalu pa si je našel druščino, steklarja iz Hrastnika, šiviljo, i? Celja, trgovskega pomočnika Iz Ljubljane, predilničarko iz Litije in mnogo drugih. Ves ta pisani svet se .je sestal tu iz najrazličnejših krajev naše ožje domovine, pa tudi iz ostalih republik, da si okrepi zdravje. Pomenek jim je tekel živahno, vsakdo je znal povedati kaj zanimivega, tako jo užil rudar Janez res mnogo veselih in prijetnih dni v novi druščini.
Zadovoljno je pisal domov, kako mu potoka življenje v Radencih, ki je bilo svoje čase zdravilišče za petične ljudi, zdaj pa služi ljudskemu zdravju. Rudar Janez se je o svojem novem bivališču široko razpisal. Eden izmed gostov, učitelj Iz Gorenjskega, jim je ob neki priliki povedal zgodvino zdravilišča. Dolga pot je od tedaj, ko so sprejemali Je po petdeset gostov, zdaj pa nudijo zdravje okrog pet sto gostom hkrati. Rudar Janez je obšel ves okoliš, kjer prihajajo na dan vrelci. Vseh vrelcev je okrog 30. Sredi zdravilišča
službeno mesto, samo ta plan je še manjkal. Mudilo se je, termin je bil pred durmi, nervoza je rasla do skrajnosti. Telefoniramo na obrat, kaj je vendar s higiensko-tehničnim pianom. Pa nam prinese v največji naglici kurirka z obrata na direkcijo namesto pričakovanega plana — seznam rellek-tantov za mlade prašičke. — Kaj hočete tudi pri nas je včasih velik križ — errare humanum est.
Slišali smo, da imajo naše gostilne, kadar je pijača, zelo velik promet. Privoščimo jim ga, toda želeli bi, da bi imela podoben promet tudi naša knjigarna, kar bi bilo v veliko korist predvsem naši mladini.
Kdo bi nam pojasnil, zakaj so v Ljubljani delili brivsko milo potrošnikom že pred več meseci, v Trbovljah pa še ne? Ali leži trboveljski meridian res toliko za ljubljanskim? V šoli so nas včasih drugače učili.
Ali pogleda kdo kdaj oglasno desko sindikalnega gledališča na Vodi? Iz-gleda, kot da bi kdo streljal s kanonom vanjo. Popravite jo vendar!
Vri »taft ni »netita ta letnike
Po zmagi naših narodov nad sovražniki je naša ljudska oblast prevzela nase veliko nalogo. Štiri leta težke borbe so izučila naše narode, porušena je bila naša domovina, poleg tega pa gospodarsko in tehnično zelo zaostala. Naša nova ljudska oblast pa si je zadala nalogo, da obnovi porušeno domovino, še več, da jo gospodarsko In tehnično dvigne v vseh možnostih. Tega se ni ustrašila, zato ker je videla v naših narodih silo, ki je sposobna ustvariti čuda. In res, ustvarili so in še ustvarjajo pod modrim vodstvom Partije. Z nepopisnim elanom so naši delovni ljudje, zasadili lopate v ruševine, saj so v rekordnem času tudi obnovili to, kar je bilo porušeno. Visoki patriotizem naših delovni!) ljudi do mlade socialistične domovine se je še podvojil v borbi za odpravo gospodarske in tehnične zaostalosti, za zmago resnice, za izgradnjo socializma. Vsi delovni ljudje širom naše domovine se zavedajo, da delo ustvarja vse, da bodočnost naših narodov leži na naših plečih, to je zgraditi socializem z lastnimi silami, kar pa zahteva vse od vsakega.
Imamo pa še nekaj takih, ki bi radi živeli na račun naših delavcev, skrivajo se za njihovimi uspehi, da bi tako preživeli težko borbo zgrad-uje socializma brez vsakega truda in potem uživali to, kar ustvarjajo drugi. Koga pa najdemo v teh vrstah? Večina je ostankov kapitalizma, njegovih služabnikov špekulantov, ki se ukvarjajo poleg vsega tega z blate-
je točilnica zn zdravilno vodo s tremi srci. Urne roke točilk hite postavljati steklenice in njih pesem nikoli ne utihne. Potem je Odšel do sosednjih Petanjc, kjer je tekla stara avstrijsko-madžarska meja in kjer se je valila Mura. Zdaj se je reka prestavila nekaj sto metrov proti severu in kraji so dobili novega gospodarja. Odšel je tudi do Železnega studenčka. Se do Boračevega, vasi v bližini Radencev, se je podal s svojo druščino. Tam je največ izvirkov in ljudska oblast bo .dosedanje naprave še povečala. Saj vprašujejo po zdravilni vodi kraji, ki pred vojno niso vedeli zanjo.
Bivanje v prleški ravnici je rudarja Janeza umirilo, kopeli in drugi zdravniški pripomočki so ga okrepili. Ves pomlajen se je po štirih tednih pripravljal za pot proti domu. Ob odhodu je z očmi objel številna poslopja, prekrasen park in je segal v roke svoji novi druščini, ki se je je kot preprost zagorski rudar spočetka bal, zdaj pa . se je ves vživel vanjo.
Ob slovesu je doumel do dna napis, ki ga je pozdravil ob prihodu v zdravilišče:
»Služimo izvrševalcem petletke!«
Pomlajen, poln svežih moči se je vrnil domov in spet zagrabil za kopalo.
njem naše ljudske oblasti itd. Za lepo število takih je naša ljudska oblast že na.šla mesto, danes delajo na družbeno koristnem delu. Prejšnji režim je dovoljeval življenje na račun drugega, na oderuštvu. Naša oblast je z vsemi tistimi, ki danes vlagajo vse sile za izgradnjo boljšega življenja. Pri nas ne bo več mesta za delo-tnrzneže, odvaditi se bodo morali temu načinu življenja in se spopri-jazniti z našimi nasveti. Dovolj prepričljivih besed je že bilo, kako potrebna fiam je delovna sila. Pri nas v Trbovljah so se mnogi smejali, niso hoteli razumeti, govorili so: »ne radi se, a živi se,« »lijepo pevate.ali glas vam ne valja« itd. Danes pa delajo in živijo ter vidijo, da glas naše oblasti velja, danes delajo družbeno koristno delo. Sadove dela bodo uživali le Usti, ki jih ustvarjajo. Za one, ki pa se s tem ne strinjajo, ki nočejo živeti od svojega dela, pa imamo sredstva, da jih k temu tudi pripravimo. Naše industrije danes rabijo delovne slie. Kdor ne bo delal, bo vsak dan teže živel. Morda ne najdejo dela ali pristojnega urada, kamor bi se za delo prijavili. Takim pa bo naša nova ljudska oblast našla delo. Naša država je danes kakor prostrano gradbišče, kjer »e grade nove tovarne, rudniki, hidmeentrale; vsepovsod kličejo nove tovarne uta tisoče novih delavcev, ki bodo skupno z borci, ki se že bore za izpolnjevanje planskih nalog, postali kovači srečnejše bodočnosti.
Droton« zanimivosti
Jugoalnvanski kasači so sodelovali na mednarodnih kaauškili dirkah na Dunaju. V prvi djrkl J« tekmovalo 20 konj, • Naprej SDvenski« Jo prispel kot osmi *; času 1:27,1 min., dočim je »Jadram prispel zadnji. V drugi dirki šestih konj je prispel »Divjak« tretji v 8««u 1:28J! min., »Vidojka« pa Del« v času 1:29,8 minuto.
Na šestdnevni kolesarski etapni dirki na 1180 km od severne Švedske do Stoik-? holma jo zmagal Ingve L/und (Švedska). Progo Jo prevozil v času 15:05,11.8 ur. Jo-hanseon (Švedska) Jo bil drugi s časom 15:07,02,9. Tretji je bil Iuborg (Dunska) 15:09,57.7 min.
Italijanski »tleti so na tekmovanju v Milanu mod drugimi dosegli naslednje rezultate: 100 m: Penna 10.5 sek., Cola-rossi 10.8. 21)0 m: Ponna 21.1. MoronI 22.0;
Razglas
Uprava rudnika Trbovlje potrebuje večje število tovarišev, ki bi imeli veselje in sposobnost za službo v industrijski zavodni narodni milici (IZNM).
Reflektanti morajo bili vojaščine prosti in stari od 22 do 35 let ter ne-omadeževane preteklosti.
Interesenti naj se čimprej zglasijo v upravi rudnika pri pomočniku direktorja tov. Irtu, kjer dobijo vsa potrebna navodila.
Oglas.
Dečje jasli rudnika Trbovlje iščejo dojiljo. Plača v denarju ali živilih.
hgiabljeno.
1000 dinarjev plačam onemu, ki ml vrne zlato žensko uro, izgubljeno 22. septembra 1949 od cerkve do MLO Trbovlje. — Nina Gajževska, državna gimnazija, Trbovlje.
Kmemaio^vafi
KINO TRBOVLJE
predvaja švedski film »KO SVETIJO LIVADE« Predstave: v soboto ob ti in 8 zvečer; v nedeljo ob 4 pop., 6 in 8 zvečer; v ponedeljek ob 6 in 8 zvečer.
KINO ZAGORJE
predvaja sovjetsko barvno risanko »ČAROBNI KONJIČEK«. Predstave: v soboto ob 5 in 7 zvečer, v nedeljo ob 10 dop., 5 in 7 zvečer.
Prihodnji teden predvaja sovj. lilm »POSLEDNJI TABOR«. Predstave: v sredo in četrtek ob 5 in 7 zvečer.
iSf o g »metna tek »n a ta pokal »Pepeta ZornaHe«
S&D Bratstvo Hrastnik (Pionirji) » SŠD Rudar Trbovlje (Pionirji) O * 6 (O « 3)
BSD Bratstvo Hrastnik (Mladina) i SŠD Proletarec Zagorje (Mladina) 4 i I (2 i O)
SŠD Bratstvo Hrastnik > TD Laško I c I (I i O)
V nedeljo dne 25. septembra sla se v Hrastniku odigrali dve tekmi ra pokal »Pepeta Zomade«, kjer so pionirji Bratstva izgubili z visokim rezultatom proti pionirjem Rudarja, medtem ko so mladinci Bratstva z lahkoto premagali mladince Proletarca iz Zagorja ter se tako kvalificirali v nadaljnje kolo za ta pokal.
Zasavski prepih
Ali ste videli na Delavskem domu v Trbovljah plakat za teden »Matere in otroka?« Plakat je videti kot kaka na brzo roko napravljena cirkuška reklama. Ne dela časti temu lepemu spominskemu tednu in Sram nas je lahko. To‘tem bolj, če pOmišlirrio, kako lična in s kako. ljubeznijo je bila naprav-Jjeng v izložbenih oknih Delavskega doma razstava strugarskega ledna tukajšnje CRD.
Culi smo, da zadnjo nedeljo v dolini ni bilo pijače. Zakaj je ni bilo, nam ni znano. Toda ljudje so praktični: eni so šli na Klek, drugi v Rovte in Knez-
Isti dan so igrali tudi v Laškem, in to drugo moštvo Bratstva, v prijateljski tekmi s tamkajšnjim moštvom, kjer so igrali neodločeno.
masa«
dol, da so si dušo privezali in prinesli razne dobrote, ki jih pri nas tako ob-rajtamo, še v dolino.
V Trbovljah imamo rudarsko pevsko društvo »Zarja«, ki se vsa leta pridno udejstvuje. Čudno se nam pa zdi, da so druge kulturne ustanove deležne vedno prav izdatnih gmotnih podpor, »Zarja« pa ne, čeravno je v tem društvu toliko dobre volje do dela in napredka.
Na rudniku se odvijajo vsa dela po vnaprej izdelanih mesečnih planih; vse se planira, tudi dela na polju higien-sko-tehnične zažgite. Vsi drugi plani so bili že gotovi za ekspedicijo na višje