Avstrija in vojska. Že od poeetka balkaiRske vtojske smo izražali lx)jazeR, da se zna iz Rje izciraiti svetovRa vojska, v katero bo zapletena tudi Avstrija. Sed;aj je videti, kakor da bi se naša bojazeR uresRi&evala. Avstrija stoji v napetem razmerju s Srbijo in Rusijo, a Ra, svojo zavezpico ItalijO se ne Riore zanesti. S Srbijo si zaradi tega Hismo dobri, kter ji ne davoli Raša vlada prostega pristopa skozi AlbaRijo do Jadraiiskega morja, ampalc želi nerazdeljeno ia samostojno Albaiiijo. Pa tuHi zadeva z avstrijskim poslaRiJcom Pnoliasko v Prizrenu je slabo uplivala nad medsebojRo razmerje. Zadeva se sedaj preiskuje iR je odposlala Avstrija zastopRika Edla v Prizreii, da se na licu mesta pouči, kaj se je zgodilo s Projiasko. Težje je razuineti, zakkj mobilizira Rusija proti Ram. Res je, dia s tem podpira srbske zahteve po luki R.a JadraRskem morju. T;oda ali se ji gre sanio za srb&ko luko? Ali bi res &la Rusija samo radi srbske luke v negotovo vojsko z Avstrijo iri Nemčijo; kajti po določbab trozveze nam mora pomaigati z vsem vojaštvom, ako pas Rusija diapacte, Vzroki sovražnega zastopaRja Rusov proti Ram so pač drugi. Sedaj, ko so se osvobodile balkajRsk'e države z lastRO močjo, bo pri pjih ruski vpliv padel, avstrijski pa rastel, Re morda vsled Ijubezni ali prijateljstva, ampak, ker sta Avstrija iR Balfcan iz gospiodarskih ozirov tesRO vezaRa drug na drugega. Mi izvažamo niROgo blaga na Balkan, a BalkaH mRogo k Ram, Vsled tega je v korist Rusov, da se aias na kak načiR že koli oslabu To bo razlog, da se pripravlja Rusija na vojsko proti nara. Kako^ receRO, mora Avstriji Nemgija z vso vojaško silo priskočiti Ra pomoc', ako jo papade RusijaZato se sliši, da tudi Nemčija že Riobilizira.. Tudt Italija bi nam morala pomagati, a Ra njo Ribge rb ra8u.na. ZacIovoljRi bomo, ako Ras zahrbtiio Re napavls, ko bomo Rii z drugimi vvojski. Lah nosi pod plaščcm rož, ki je vedno nabrušeii za Avstrijo, ItalijaRskavlada se pam dela sicer prijazRO, toda italijajnsko ljulistvo iiam je pad vse prijazHO. DRe 20. Rovegibra so se vrsile v Rimu velike protiavstrijske demonstracije. Velikanska niRožica je izražala pevoljo, ker je Italija preveS prijazRa Avstriji. Mfložica je prodrla celo p.red kraljevo palafio. Kralj iR kraljevska rodbiaa so se morali pokazati Ra balkoRU, TaKa je ljubezen Italijanov do Ras. Kakor hitro bo pa potegmla NeRičija sabljo iz nožnice, je skoro izključeRO, da bi pe vstala FraRcija proti Nemciji. FraRcija se hoče mašSevati za aesreČRO vojskjo leta 1870 in si priboriti pazaj takrat izgubljeno Alzacijo iR LotriRgijo. Tudi Anglija že dolgo časa preži RaNeRicijo, ki se je preliitro razvila iR po celem svetu uspešno tekmuje z anglešfco trgoviRO. Že prihajajo vesti, da je pomnozila FraRcija svoje vojaštvo ob Remški meji, kabor pravi, zaradi tega, ker so poslaaci izrazili to željo. ARgleSko brodovje, ki je stalo pred obalo Male Azije, je Renadoma odpoklicaflo, in sicer, kakor se hudORiušRO naznaJija, da se založi z liovlm premogom. Pred nami stoji torej lievaniost, da izbruhtie svetovfla vojska. Evro[>a laliTco oboroži 20 milijOROv vojakov. 10 milijonov jih lahko takoj postavi na bojišde» Na daR bi stala ta ogromRa armada 300—400 milijoROv kron. V 14. daeh bi bilo najmaRJ 100.000 rartvihi ifl 500,000 ra.R.jeiicev. TovarRe bi zaprli. Trgovine bi počivale. Pol stoletja bi trajalo, da bi se rane evropske vojske zacelile, Naš prestolonasledulk v Berolinu. Dne 22. novembra se je peljal RaS prestoloRaslednik FraRc FerdiRand v Beroliu, da obišče nemŠkega cesarja. Za ta obisk se je sicer že dolgo vedelo, toda veliko preseflecenje jo vzbudilo, ker se jo za njim pripeljal ludi Račelnik avstrijskega geReralRega fctaba, Somua, ki je irael ve5 ur trajajoče posvetovanje z RačelRikora Remškega geReralnega štaba, Moltke. Vse je edino v sodbi, da sta se visoka vojaška dostojanstveRika posvetovala, kaj uktreniti Rasproti ruu skim mobilizacijam.. V Avstriji se vršijo peprestano posvetovanja voiaških krogov. Dokler so bile delegacije, v Budimpe- Sti, sedaj na Dunaju. Vsi ti dogodkU kažejo, da živimo v skrajno resRili Sasih. Le bro upaRJe imamo: Naš cesar je velik zagovorniK miru. Dokler ne bo pevarnosti, da trpi Avstrija škodo, ne bORio zgrabili za orožje. Avstrija gotovo ne bo lahkomiselRO za^ela vojske, Iz Nemfije ppiliaja vest, da je odredila voja&ka oblast mobiliziranje Rekaterih vojnih korov. ob ruski meji. Rnsija mobilizira. Iz Petrograda prihajajo poročila, da je začela Rusija mobilizirati in da pošilja svoje voja§t\ro proti avstrijski raeji. Jasno ie torej, da ima Rusija RameR, udariti proti nam. SedaRji treROtek, ko imarao Rapete razmere s Srbijo, se ji zfJi ugoden za to. Morda se zaflaša tudi na Italijo. V istini tudi italijanski listi vnovie hujskajo Ra vojstto proti Avstriji. Zdi se, kakor da bi se hotel ves svet obraiti proti nam. Komaj se je vrflil ruski car iz Spale, kjer je bival pri obolelem carjevižu, v svoje bivališče Carskoje selo pri Petrogradu, že je poklical vojnega miRistra h sebi. Vojnemu mipistru je baje podpisal uk1az, da se mobilizira 24 vo*jiih korov, Predpriprave za to mobilizacijo so se vršile že vefi časa iri so bile koRfeane dfle 23, novembra. Najprej se bodo mobilizirali na Avstrijo mejefii kraji: VilRa, VarSava, Odesa in Kiev, potem pride Ra vrsto veliki moskovski okraj. Tudi dopski kozaki so pripravlieni, da se poSljejo Ra mejo. BrezkoačRa vrsta vojažkili vlakov prevaža vojaštvo iR vojiia sredsi.vu na avstrijsko mejio. Položaj je zelo reseR, toda bilo bi preRagljeno, ako bi sodili, da Ri Hobenega upapja ve6, da se ohrani mir. Avstrijske vojaške priprave. Ogrskia vlada je izdala Ra vse fiasopisje odlok, da R6 sme pifiesar pisati o gibaRju vojaštva in splob ne o dogodkih', ki jih opaža pri vojaštvu, Sanio to se sme dalje poroSati, kar bodo poročali uradni listi. V Avstriji takega odloka Ri treba, ker imamo že obstojefie postave, ki se izvajajo, kadar spozRa državpa oblast to za potrebRO. PripomRiti pa je, da se v resHip 1r nevarnih fiasih RavadRO mRogo, mRogo ve8 govori, Rego ]e istiRa.