(5^4  56  Ke)
VI. Prvi april.
Tanki se je polagoma toliko priučil pri Mihovih burkah, da je začel tudi sam poskušati tu pa tam katero uganiti. Svojo priučeno umeteljnost je razkazoval nekega leta zlasti nad prvim aprilom. Ves teden je že poprej Mihi pripovedoval, katere ima »na piki«, da jih pošlje »po aprila«. In res, precej srečen je bil v svojih poskušnjah, marsikdo se mu je vsedel na limanice.
Ko se Mihi že dovolj zdi, sklene Tankega splačati v imenu vseh drugih. Poda se na četrt ure oddaljeno žago. Tu sta bila dva Žagarja, ki sta hodila tudi rada na lov. Miha pokliče blizu Žagarjev k sebi mlinarjevega fantiča in mu naroči, naj brž gre poklicat gospoda Tankega, ki naj vzame puško saboj. Žagarja, ki sta slišala, kaj mu je Miha
naročil, ponudita se brž rekoč: »Naj gre rajše j eden izmed naju, saj fantič ne bo prav opravil.« Miha pravi: »To je pa še boljše, saj res! Tedaj pa lahko vzameta z doma še kak večji zaboj in gresta z gospodom Tankim skupaj v Stane. Tam ravno orje stari Govedar. On vama bo že povedal, kako je s kunami, in kje gnezdijo. Ako ravnata pravilno, utegneta stare, če ne postreliti, vsaj poloviti, mladiče pa lahko vse vjameta.« Tanki je seveda vesel, ko vidi oba lovca, in hitro je pripravljen, da gre ž njima; nesla sta saboj v Stane res precej velik zaboj. Dospevši do omenjenega kraja, vprašata ratarja na njivi: »Kje so kune?« Ta se jima zakrohota na vse grlo; naši lovci pa se spomnijo prvega aprila. Pustivši tam zaboj jo vrežejo hitro proti domu.           (Nadaljev. prih.)
^
POMLAD.
/m
(Zložil f J. Virk.*)
i|rce v prsih se raduje, ^Kadar vidim, da povsod i Vsaka stvar se oživljuje, — Vstaja pomladanski rod.
Solnce zemljo bolj ogreva, Vso naravo zdaj budi; Plašč zeleni jo odeva — Mlado krilo vigredi.
Zopet krasno zelenijo Travniki, ledine vse, In po trati se bliščijo Prve mlade rožice.
Že razlega se po gaju Radopevnib ptičev glas, Naznanjuje v vsakem kraju Se radosti polni čas.
Že stoji na griču bela Črešnja vsa okrašena; Že je zeleneti jela Breskva vsa pomlajena.
Lastovka je priletela, Gnezdice nabira si, Kukovica je zapela, Slavič zopet žvrgoli.
Novo vse življenje diha, Mrzle zime sluha ni, Veterc mili toplo piha -Ah! želim si takih dni.
*) Povzeta je pesem iz Virkovih zbirk, ki jih ima njegov dedič gosp. R. Merčun. Nekaj Virkovih pesmij bodo objavile letošnje »Drobtinice«.