175
Politični pregled.
Iz deželnega zbora štajerskega. — Nemci so pokazali zopet jedenkrat pravičnost napnm Slovencem. V dež. zboru štajerskem je predlagal dr. Eosina, naj se ustanovi vinarska šola za ljutomerski, seveda s slovenskim učnim jezikom. Dotični odsek je uvidel potrebo vinarske šole za ljutomerski, a ne s slovenskim, temveč z nemškim učnim jezikom. To je pravica ! Ako bi bili Nemci v manjšini, recimo na Štajerskem, in bi zahtevali tudi šolo prav v kakem nemškem kraju, in ustanovila bi se šola s slovenskim učnim jezikom. To bi se zgražali nemški listi zoper nas Slovence ! Kaj pa bi bilo, ako bi mi na Kranjskem ustanovili v Kočevju šolo s slovenskim učnim jezikom. Nadalje ne gre Nemcem v glavo, zakaj grmi po slovenskih goricah na Spod. Štajerskem klic: nProč od Gradca!" To je le posledek nemškega gospodarstva čez Slovence !
Jezikovni zakon in § 14. — rVaterlandu od dne 5. maja priobčuje na uvodnem mestu članek, v katerem dokazuje neobhodno potrebo izdaje jezikovnega zakona, akoravno s pomočjo zasilnega paragrafa. V dobi, ko se nujno zahteva naglo uredbo jezikovnega vprašanja, ko se more najti pot iz kaosa zmešnjav in notranjih bojev, ni ugoden Čas za razmiš-ljavanje, je li to ali ono sredstvo primerno v dosego tega namena. Lepo število mož je, ki priznavajo cesarju, kar je cesarjevega. Vsem naj bode naloga, njemu in državi zopet pripomoči do miru
Stara pesem. — V avstrijski politiki je vsak dan kaj druzega, seveda nič novega. Finančni minister dr. Kaizl hoče uplivati na Čehe, da omogočijo izdati § 14 jezikovni zakon in da potem razveljavi jezikovne naredbe. Čehi bi radi v to privolili, ampak v Darlamentu se bi razmere težko zbolj-šale, zatorej   nočejo   še   odstopiti od jezikovnih naredb, katere
so jih stale že toliko žrtev in ki so sploh neznatna odškodnina za vse trpljenje češkega naroda Dr. Kaizl se je podal nalašč v Prago, da bi posredoval s cehi in jim razložil položaj vlade. Da je vlada v hudih škripcih ve vsak češki mu-zikant Za prenaredbo teh razmer bi pač ne bilo treba druzega, da se izvede avstrijski program, katerega si je postavil sam cesar Fran Josip I. ko je dejal: Jaz hočem biti enako pravičen vsem svojim narodom. Kako pa se spolnuje ta program ?!
V ogerski poslanski zbornici — vrši se te dni precej burna razprava o vladnem načrtu glede čistih volitev, posebno pa o takozvanemu kancelparagrafu Min. predsedDik Szell je naglašal v svojem govoru, da je namen tega zak. načrta varstvo volilne svobode v trojnem oziru; proti podkupovanju, proti zlorabi uradne oblasti in konečno proti vplivu cerkvenih naprav. Govornik je zavračal trditev, da ima isti paragraf namen preganjati duhovščino in naglasa, da o kakem kaljenju dobrih razmer mej cerkvijo in državo ni govora.
Budimpešta. Škofovska konferenca, katera se je vršila dne 9. t. m. se je izrekla za sodne kurije takozvanemu kancelparagrafu
Večni predsedenik Simson. — Minuli torek je umrl v Berolinu v 89. letu svoje starosti Ed. pl. Simson. Šele prejšnji dan je obhajal sedemdesetletnico svojega doktor-stva. Njegovo rodno mesto Konigsberg ga je poslalo 1. 1848 v frankobrodski narodni zastop, pri katerem je postal še isto leto tajnik, podpredsednik in predsednik. Tudi nemški državni zbor ga je opetovano izvolil svojim predsednikom. Leta 1891 je šel v pokoj kot predsednik državnega sodišča v Lipskem. Simson je dvema pruskima kraljema ponudil cesarsko krono, 1. 1849 in 1. 1870. Tako je postal Simsom najpopularnejša oseba na Nemškem
Škandal v Hebu. — Pri sodišču v Hebu na Češkem so se nedavno temu godile stvari, ki delajo vso čast germanskemu poklonjenju. Ondi se je vršila neka obravnava, pri kateri je posredoval Ceh dr. Mifička. Na ulici ga je napadla tatinska so-drga. Posi. Pinkas je zahteval v dež zboru, naj vlada gleda za varnost omenjenega ceha, a vlada ni ničesar storila Po drugi obravnavi se je vedla germanofilska svojat tako, da je moralo orožništvo spremljati stranko, in dr. Mifička se je v vozu branil z revolverjem. Policija je voz ustavila in dela branitelja v zapor. To je skrajna predrznost Germanov. Drugod se ta „nacion" plazi in lazi okoli tistih, ki jim dajo košček, tukaj v Avstriji so skrajno predrzni, ker jih vlada gleda in jim daje   potuho, kakor kaka   dobra   mati svojemu ljubljencu.
Perzijski zaliv. — Vsaka večja država se trudi, da bi dobila nadoblast nad drugimi. Ko so nastopili Francozi v tem zalivu, ki so dobili dovoljenje od Omanskega sultana, da smejo zasesti luko Maskat, so sultana prisilili Angleži, da prekliče pogodbo. Sedaj si stojita v Perziji nasproti Aiglija in Eusija. Poslednja je dobila od Perzije dovoljenje za porabo luke Bender v perzijskem zalivu. To luko bi porabila Eusija kot zadnjo postajo železnične črte od kaspiškega morja. Proti temu se protivi Anglija, ki se boji za svojo nadoblast, ampak z Eusijo ne bo končalo to nasprotje tako lahko kot z Francijo.
Mirovna konferenca bo, kakor se nam brzojavno poroča tajna, in le uradne komunikeje za časnike bo izdajalo predsedstvo konference. 19. t. m. se začne razprava v Haagu. Suhoparni komunikeji bodo naznanjali svetu, da so res delegati se sošli ob tej uri in da so se razžli ob gotovem času. čemu ta tajnost; da se pokriva brezuspešnost mirovne konference, kakor pri protianarhistični^konferenci ? Zastopnik ruske vlade, poslanik Staal je že v Haagu, drugi delegatje prideje nekaj časa prej pred pričetkom konference.
Izgon protestanskega župnika-agitatorja. Župnika dr. Everlinga so pognala oblastva preko nemško-češke meje; vzrok je ta, ker je hotel priti agitirat v Gradec za prestop k
protestantizmu. Wolfovo glasilo se jako togoti zaradi te do-godbe in dokazuje, da je isti prišel v Avstrijo z namenom, da bi se s svojimi lastnimi očmi poučil o novem verskem gibanju na Avstrijskem. Veseli nas, da nima Thunova vlada več razuma za Studijska potovanja  — takih-le Everlingov.
Ruski jezik na Nemškem — „KoJuische Zeitung" se bavi s člankom z učenjem ruščine, katero priporoča zlasti trgovcem in vojaštvom Častniki, ki znajo ruski, pridejo večinoma v generalni štab. Pa tudi častniki in uradniki vojne uprave iu intendanture morajo znati ruski. Isti list pravi, da sta ruščina (oziroma poljščina) in francoščina za Nemce mnogo potrebnejša jezika kakor italijanski in angleški. Povsod bi bilo dobro, ako bi se učili Nemci ruski, tako priporoča „K61n. Zeitung"; dalje priporoča, naj se ustanovi več kurzov za ruščino Tako cenijo Velikonemci važnost in korist ruščine, na Slovenskem pa je po mnenju barona Heina — Grott sei Dank, učenje ruščine nepotrebno ter  „pansla vi stično   gibanje."
Pogajanja o nagodbi. — Dne 9. t. m. so skupaj prišli ministri obeh državnih polovic v ogerski polovici, da se posvetujejo o nagodbi. Izmej avstrijskih ministrov so prisotni grof Thun, dr. Kaizl, baron Dipauli in grof Grulochovski. Cesar je tuii sedaj v Budimpešti, a odpotoval bode kmalu v Godolo.
176