256 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 257Drava včeraj, Drava danes, Drava jutriDrava včeraj, Drava danes, Drava jutri Drava včeraj, Drava danes, Drava jutri Andrej Grmovšek, Simon Veberič, Dominik Bombek Drava in njen rečni koridor Drava je najbolj vodnata slovenska reka. Temu primeren je tudi obseg prostora oziroma površja, na katerega Drava neposredno vpliva. Stroka ta prostor pojmuje kot rečni koridor. Zaradi uporabnosti pa se izraz vse pogosteje uporablja tudi pri upravljanju voda, prostora in narave. Opredelimo ga lahko kot območje struge vodotoka in območje vzdolž obeh bre- gov vodotoka, v katerem se voda stalno ali občasno zadržuje in/ali so vidne sledi delovanja vode (reke) in z vodo (reko) povezanih procesov. Rečni koridorji so še posebej pomembni, ker omogočajo transport in selektivno prehajanje snovi, ker so njihov vir ali ponor, posebej pomembni pa so tudi kot posebna in redka oblika življenjskega prostora živalskih in rastlin- skih vrst ter njihov migracijski koridor. Zaradi namakanja, transportnih poti in ribištva so rečni koridorji od začetka civilizacij tudi eno izmed območij najintenzivnejšega družbenega življenja. Na takih območjih se prepletajo interesi številnih sektorjev, družbenih skupin in posameznikov. Rečni koridor reke Drave v Sloveniji do Maribora obsega le ozko območje ob reki, saj je ta v velikem delu ujeta v ozko dolino, ki se razširi le nad Dravogradom, pri Radljah ob Dravi in pri Rušah. Pod Mariborom Drava postane ravninska reka, njen rečni koridor pa se razširi na območje bolj ali manj pogosto poplavljene široke Dravske ravni. Do Ptuja koridor levo- brežno mestoma omejuje gričevje Slovenskih goric, pod Markovci pa desnobrežno gričevna- te Haloze, sicer pa predvsem meje poplavnih površin oziroma ježe nekdanjih rečnih teras. Drava včeraj Še posebej za ravninski del dravskega reč- nega koridorja med Mariborom in sloven- sko-hrvaško mejo sta bila nekoč značilni in- tenzivna rečna dinamika in hidromorfološka pestrost. Reka je svojo strugo stalno preme- ščala, širila in prebijala okljuke, ustvarjala stranske in mrtve rečne rokave in rečne oto- ke ter redno poplavljala obsežna območja. Zaradi izdatne prodonosnosti in rečne dina- mike so stalno nastajala in izginjala prodi- šča. Raba rečnega koridorja je bila pretežno prilagojena raznolikim naravnim razmeram, predvsem poplavam. Večinski del poplavnega območja so pora- ščali poplavni gozdovi, mestoma izkrčeni v travnike, njivske površine in poselitev pa so bile umaknjene zunaj območja rednih poplav. Drava danes S postopnim utrjevanjem erozijskih brežin, ki se je intenziviralo in postalo bolj učin- kovito v devetnajstem stoletju, sta se začela omejevati bočnoerozijski potencial reke ter premeščanje struge. Izgradnja številnih hi- droelektrarn na Dravi v dvajsetem stoletju pa je povzročila bistveno zmanjšano prodo- nosnost, saj je pretok proda (rinjenih plavin) preko zajezitev bistveno zmanjšan. Hidroe- lektrarne so močno vplivale na gospodarski in družbeni razvoj krajev ob Dravi, prav tako pa na stanje reke in njenega koridorja. Od avstrijsko-slovenske meje do Maribo- ra je danes na Dravi zgrajena veriga šestih pretočnih hidroelektrarn. Drava se na tem odseku pretaka skozi turbine iz akumulaci- je v akumulacijo, gladina v akumulacijah pa niha večkrat dnevno od pol do enega me- tra. Na ravninskem delu dravskega rečnega koridorja pod Mariborom so bile zgrajene tri kanalske akumulacijske elektrarne. Pod jezom v Melju glavnina dravske vode teče po energetskem kanalu v leta 1969 zgraje- no Hidroelektrarno Zlatoličje, iz nje pa po iztočnem kanalu v umetno akumulacijsko Ptujsko jezero. Po strugi Drave pa teče le ekološko še zadostnih deset kubičnih me- trov vode pozimi oziroma dvajset kubičnih metrov vode poleti. To je manj kot deset odstotkov srednjega letnega pretoka Drave, ki v tem delu znaša okoli 270 kubičnih me- trov. Ptujsko jezero, največje slovensko je- zero s površino 3,5 kvadratnega kilometra, je popolnoma spremenilo nekdaj izredno dinamični del koridorja, kjer je bila širina prodišč in rednega premeščanja struge ši- roka več sto metrov. Pod jezom Ptujskega jezera v Markovcih glavnina dravske vode teče po dovodnem kanalu v leta 1978 zgra- jeno Hidroelektrarno Formin, ekološko še zadostnih pet kubičnih metrov vode pozimi oziroma deset kubičnih metrov vode poleti pa teče po strugi Drave, ki se z iztočnim kanalom Hidroelektrarne Formin združi v umetnem akumulacijskem Ormoškem je- zeru. Iz njega vodi dotočni kanal leta 1975 zgrajene Hidroelektrarne Varaždin, po stru- gi mimo Središča ob Dravi pa deloma po slovenskem, deloma po hrvaškem ozemlju teče pretežno osem kubičnih metrov ekolo- ško še zadostne količine vode. Hidroenergetska raba in spremembe pre- tokov so povzročile izrazite morfološke spremembe rečnega koridorja, še posebej v njegovem ravninskem delu. Večji del leta je pretok po strugi Drave pod Mariborom do dvajsetkrat manjši kot pred izgradnjo elek- trarn. To ima za posledico bistveno niž- jo gladino v strugi. Ocene kažejo, da se je transportna sposobnost Drave po izgradnji hidroelektrarn bistveno zmanjšala. Naj- bolj očitna morfološka sprememba je oža- nje struge zaradi zaraščanja nekoč obširnih prodišč (oziroma potopljenih površin) ter lokalnega poglabljanja struge. Na odsekih pod zajezitvami je praviloma prišlo do po- glabljanja struge, na odsekih nad zajezitva- mi pa do odlaganja proda, peska in mulja. Struga Drave se je ponekod zožala tudi na polovico nekdanje, kar ima velik vpliv na Dravograjsko jezero nad zajezitvijo s Hidroelektrarno Dravograd. Foto: Martin Vernik. 256 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 257Drava včeraj, Drava danes, Drava jutriDrava včeraj, Drava danes, Drava jutri Drava včeraj, Drava danes, Drava jutri Andrej Grmovšek, Simon Veberič, Dominik Bombek Drava in njen rečni koridor Drava je najbolj vodnata slovenska reka. Temu primeren je tudi obseg prostora oziroma površja, na katerega Drava neposredno vpliva. Stroka ta prostor pojmuje kot rečni koridor. Zaradi uporabnosti pa se izraz vse pogosteje uporablja tudi pri upravljanju voda, prostora in narave. Opredelimo ga lahko kot območje struge vodotoka in območje vzdolž obeh bre- gov vodotoka, v katerem se voda stalno ali občasno zadržuje in/ali so vidne sledi delovanja vode (reke) in z vodo (reko) povezanih procesov. Rečni koridorji so še posebej pomembni, ker omogočajo transport in selektivno prehajanje snovi, ker so njihov vir ali ponor, posebej pomembni pa so tudi kot posebna in redka oblika življenjskega prostora živalskih in rastlin- skih vrst ter njihov migracijski koridor. Zaradi namakanja, transportnih poti in ribištva so rečni koridorji od začetka civilizacij tudi eno izmed območij najintenzivnejšega družbenega življenja. Na takih območjih se prepletajo interesi številnih sektorjev, družbenih skupin in posameznikov. Rečni koridor reke Drave v Sloveniji do Maribora obsega le ozko območje ob reki, saj je ta v velikem delu ujeta v ozko dolino, ki se razširi le nad Dravogradom, pri Radljah ob Dravi in pri Rušah. Pod Mariborom Drava postane ravninska reka, njen rečni koridor pa se razširi na območje bolj ali manj pogosto poplavljene široke Dravske ravni. Do Ptuja koridor levo- brežno mestoma omejuje gričevje Slovenskih goric, pod Markovci pa desnobrežno gričevna- te Haloze, sicer pa predvsem meje poplavnih površin oziroma ježe nekdanjih rečnih teras. Drava včeraj Še posebej za ravninski del dravskega reč- nega koridorja med Mariborom in sloven- sko-hrvaško mejo sta bila nekoč značilni in- tenzivna rečna dinamika in hidromorfološka pestrost. Reka je svojo strugo stalno preme- ščala, širila in prebijala okljuke, ustvarjala stranske in mrtve rečne rokave in rečne oto- ke ter redno poplavljala obsežna območja. Zaradi izdatne prodonosnosti in rečne dina- mike so stalno nastajala in izginjala prodi- šča. Raba rečnega koridorja je bila pretežno prilagojena raznolikim naravnim razmeram, predvsem poplavam. Večinski del poplavnega območja so pora- ščali poplavni gozdovi, mestoma izkrčeni v travnike, njivske površine in poselitev pa so bile umaknjene zunaj območja rednih poplav. Drava danes S postopnim utrjevanjem erozijskih brežin, ki se je intenziviralo in postalo bolj učin- kovito v devetnajstem stoletju, sta se začela omejevati bočnoerozijski potencial reke ter premeščanje struge. Izgradnja številnih hi- droelektrarn na Dravi v dvajsetem stoletju pa je povzročila bistveno zmanjšano prodo- nosnost, saj je pretok proda (rinjenih plavin) preko zajezitev bistveno zmanjšan. Hidroe- lektrarne so močno vplivale na gospodarski in družbeni razvoj krajev ob Dravi, prav tako pa na stanje reke in njenega koridorja. Od avstrijsko-slovenske meje do Maribo- ra je danes na Dravi zgrajena veriga šestih pretočnih hidroelektrarn. Drava se na tem odseku pretaka skozi turbine iz akumulaci- je v akumulacijo, gladina v akumulacijah pa niha večkrat dnevno od pol do enega me- tra. Na ravninskem delu dravskega rečnega koridorja pod Mariborom so bile zgrajene tri kanalske akumulacijske elektrarne. Pod jezom v Melju glavnina dravske vode teče po energetskem kanalu v leta 1969 zgraje- no Hidroelektrarno Zlatoličje, iz nje pa po iztočnem kanalu v umetno akumulacijsko Ptujsko jezero. Po strugi Drave pa teče le ekološko še zadostnih deset kubičnih me- trov vode pozimi oziroma dvajset kubičnih metrov vode poleti. To je manj kot deset odstotkov srednjega letnega pretoka Drave, ki v tem delu znaša okoli 270 kubičnih me- trov. Ptujsko jezero, največje slovensko je- zero s površino 3,5 kvadratnega kilometra, je popolnoma spremenilo nekdaj izredno dinamični del koridorja, kjer je bila širina prodišč in rednega premeščanja struge ši- roka več sto metrov. Pod jezom Ptujskega jezera v Markovcih glavnina dravske vode teče po dovodnem kanalu v leta 1978 zgra- jeno Hidroelektrarno Formin, ekološko še zadostnih pet kubičnih metrov vode pozimi oziroma deset kubičnih metrov vode poleti pa teče po strugi Drave, ki se z iztočnim kanalom Hidroelektrarne Formin združi v umetnem akumulacijskem Ormoškem je- zeru. Iz njega vodi dotočni kanal leta 1975 zgrajene Hidroelektrarne Varaždin, po stru- gi mimo Središča ob Dravi pa deloma po slovenskem, deloma po hrvaškem ozemlju teče pretežno osem kubičnih metrov ekolo- ško še zadostne količine vode. Hidroenergetska raba in spremembe pre- tokov so povzročile izrazite morfološke spremembe rečnega koridorja, še posebej v njegovem ravninskem delu. Večji del leta je pretok po strugi Drave pod Mariborom do dvajsetkrat manjši kot pred izgradnjo elek- trarn. To ima za posledico bistveno niž- jo gladino v strugi. Ocene kažejo, da se je transportna sposobnost Drave po izgradnji hidroelektrarn bistveno zmanjšala. Naj- bolj očitna morfološka sprememba je oža- nje struge zaradi zaraščanja nekoč obširnih prodišč (oziroma potopljenih površin) ter lokalnega poglabljanja struge. Na odsekih pod zajezitvami je praviloma prišlo do po- glabljanja struge, na odsekih nad zajezitva- mi pa do odlaganja proda, peska in mulja. Struga Drave se je ponekod zožala tudi na polovico nekdanje, kar ima velik vpliv na Dravograjsko jezero nad zajezitvijo s Hidroelektrarno Dravograd. Foto: Martin Vernik. 258 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023N • U 259Drava včeraj, Drava danes, Drava jutri njeno pretočno sposobnost. Večina prodišč ter robnih delov struge se je zarastla s kra- jevno značilno lesno zarastjo. Vegetacija na prodiščih preprečuje premeščanje prodišč, obenem pa pospešuje usedanje lebdečih pla- vin (mulja) ob visokih vodah. Povsem drugačno je stanje v strugi Drave v času visokih pretokov in poplavnih dogod- kov. Takrat hidroenergetski sistem ne uspe pretakati vse vode, tako da v strugi in po- plavljenem območju teče tudi več kot sto- krat več vode, kot znaša ekološki minimum. V poplavnih razmerah se voda razlije po obsežnih, tudi več kilometrov širokih po- plavnih površinah, ki so večinoma omejene z rečno teraso oziroma gričevjem. Sklepa- mo lahko, da obseg poplavnega območja danes ni bistveno drugačen od tistega pred izgradnjo elektrarn, spremenjena je le raba površin. Spremenjene hidrološke razmere, predvsem pa spremembe v družbi, so pripe- ljale tudi do velikih sprememb v rabi pro- stora. Urbanizacija in suburbanizacija, pa tudi drugačno družbeno dojemanje zajezene reke in njenih poplavnih dogodkov, so ob neučinkovitem prostorskem načrtovanju bo- trovali razmahu poselitve tudi v poplavnem območju rečnega koridorja. Po drugi strani sta modernizacija kmetijske proizvodnje in subvencijska kmetijska politika pripomogli k povečanju njivskih površin in zmanjšanju travniških in gozdnih. Seveda so ob poplavnih dogodkih škode v poljedelski pridelavi, predvsem pa na sta- novanjskih objektih, bistveno večje kot na travnikih oziroma gozdovih. Hkrati večde- setletna zgodovina intenzivnega kmetijstva z uporabo mineralnih gnojil in fitofarmacevt- skih sredstev na območju dravskega koridor- ja neugodno vpliva na kakovost podtalnice in deloma tudi vode v reki. Visokovodni dogodki vsakokrat znova pov- zročajo gospodarsko škodo in opozarjajo na potrebo po zmanjšanju poplavne ogroženo- sti. Po drugi strani pa posegi za zmanjšanje poplavne ogroženosti lahko prizadenejo reč- ni ekosistem, zmanjšujejo biotsko pestrost in krnijo naravne vrednote tega območja. Reka Drava in njen koridor pa imata kljub spremenjenim hidrološkim in morfološkim razmeram še vedno veliko biotsko pestrost. Širše območje reke Drave je življenjski pro- stor dvesto sedemdeset vrst ptic, približno petdeset vrst rib, okoli štirideset vrst kačjih pastirjev, trideset vrst sesalcev, štirinajst vrst dvoživk, devet vrst plazilcev in več kot šeststo različnih vrst rastlin. Predstavlja tu- di pomembno prezimovališče in počivali- šče številnih vrst ptic selivk, ki se na tem območju pojavljajo v jesenskih, zimskih in zgodnjespomladanskih mesecih. Obrečni del koridorja je tako del evropskega omrežja ohranjanja biotske pestrosti Natura 2000 ter določen kot ekološko pomembno območje. Reka in obrežna loka ter posame- zna območja pa so tudi določena za narav- ne vrednote in deloma zavarovana. Vzdolž Drave si v Sloveniji sledijo Krajinski park Kljub upočasnjeni morfodinamiki se na nižinskem toku Drave še pojavljajo prodišča in erozijske brežine. Pod Markovci. Foto: Simon Veberič. 258 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023N • U 259Drava včeraj, Drava danes, Drava jutri njeno pretočno sposobnost. Večina prodišč ter robnih delov struge se je zarastla s kra- jevno značilno lesno zarastjo. Vegetacija na prodiščih preprečuje premeščanje prodišč, obenem pa pospešuje usedanje lebdečih pla- vin (mulja) ob visokih vodah. Povsem drugačno je stanje v strugi Drave v času visokih pretokov in poplavnih dogod- kov. Takrat hidroenergetski sistem ne uspe pretakati vse vode, tako da v strugi in po- plavljenem območju teče tudi več kot sto- krat več vode, kot znaša ekološki minimum. V poplavnih razmerah se voda razlije po obsežnih, tudi več kilometrov širokih po- plavnih površinah, ki so večinoma omejene z rečno teraso oziroma gričevjem. Sklepa- mo lahko, da obseg poplavnega območja danes ni bistveno drugačen od tistega pred izgradnjo elektrarn, spremenjena je le raba površin. Spremenjene hidrološke razmere, predvsem pa spremembe v družbi, so pripe- ljale tudi do velikih sprememb v rabi pro- stora. Urbanizacija in suburbanizacija, pa tudi drugačno družbeno dojemanje zajezene reke in njenih poplavnih dogodkov, so ob neučinkovitem prostorskem načrtovanju bo- trovali razmahu poselitve tudi v poplavnem območju rečnega koridorja. Po drugi strani sta modernizacija kmetijske proizvodnje in subvencijska kmetijska politika pripomogli k povečanju njivskih površin in zmanjšanju travniških in gozdnih. Seveda so ob poplavnih dogodkih škode v poljedelski pridelavi, predvsem pa na sta- novanjskih objektih, bistveno večje kot na travnikih oziroma gozdovih. Hkrati večde- setletna zgodovina intenzivnega kmetijstva z uporabo mineralnih gnojil in fitofarmacevt- skih sredstev na območju dravskega koridor- ja neugodno vpliva na kakovost podtalnice in deloma tudi vode v reki. Visokovodni dogodki vsakokrat znova pov- zročajo gospodarsko škodo in opozarjajo na potrebo po zmanjšanju poplavne ogroženo- sti. Po drugi strani pa posegi za zmanjšanje poplavne ogroženosti lahko prizadenejo reč- ni ekosistem, zmanjšujejo biotsko pestrost in krnijo naravne vrednote tega območja. Reka Drava in njen koridor pa imata kljub spremenjenim hidrološkim in morfološkim razmeram še vedno veliko biotsko pestrost. Širše območje reke Drave je življenjski pro- stor dvesto sedemdeset vrst ptic, približno petdeset vrst rib, okoli štirideset vrst kačjih pastirjev, trideset vrst sesalcev, štirinajst vrst dvoživk, devet vrst plazilcev in več kot šeststo različnih vrst rastlin. Predstavlja tu- di pomembno prezimovališče in počivali- šče številnih vrst ptic selivk, ki se na tem območju pojavljajo v jesenskih, zimskih in zgodnjespomladanskih mesecih. Obrečni del koridorja je tako del evropskega omrežja ohranjanja biotske pestrosti Natura 2000 ter določen kot ekološko pomembno območje. Reka in obrežna loka ter posame- zna območja pa so tudi določena za narav- ne vrednote in deloma zavarovana. Vzdolž Drave si v Sloveniji sledijo Krajinski park Kljub upočasnjeni morfodinamiki se na nižinskem toku Drave še pojavljajo prodišča in erozijske brežine. Pod Markovci. Foto: Simon Veberič. 260 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023N • U 261Drava včeraj, Drava danes, Drava jutri Mariborsko jezero, Krajinski park Drava, Krajinski park Šturmovec in Krajinski park Središče ob Dravi. Zaradi spremenjenih rečnih procesov, spre- menjene rabe prostora in vrste prečnih pre- grad na strugi reke Drave so pestri ekosi- stemi in z njimi povezana biotska pestrost ogroženi. Negativna gibanja ohranitvenega stanja vrst in habitatnih tipov v zadnjem de- setletju skušajo aktivno omiliti s strateškimi in izvedbenimi projekti. Strateški projekti, kot sta bila projekta TrUD (Trajnostno upravljanje območja reke Drave) in SEE River - Celostno upravljanje mednarodnih rečnih koridorjev v jugovzhodni Evropi, skušajo združiti ključne sektorske politike in s sodelovalnimi, participator- nimi procesi doseči trajnostno upravljanje dravskega rečnega koridorja. Sodelovalni oziroma participativni procesi so metode in procesi, ki se uporabljajo za aktivno sodelo- vanje vseh deležnikov v postopku odločanja. Pristop mora zagotoviti enake možnosti za vse vpletene. Glavni cilj sodelovalnih pro- cesov so široko podprte pozitivne rešitve. Tovrstni projekti so ključnega pomena za doseganje soglasja o aktivnostih, ki jih na- črtujejo izvedbeni projekti. Prvi izvedbeni projekt, ki se je aktivno ukvarjal z izbolj- šanjem hidromorfoloških procesov in izbolj- šanjem stanja življenjskih prostorov varova- nih vrst na območju Natura 2000 Drava, je bil Life projekt LIVEDRAVA, ki ga je vodil Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). V letošnjem letu pa se zaključuje naložbeno največji projekt Drava Rečni koridor Drave pod Mariborom ob poplavah - z energetskim kanalom na desni. Foto: Andrej Grmovšek. Krajinski park Šturmovci, pred izgradnjo jezu v Markovcih največji rečni otok v Sloveniji. Foto: Samo Jenčič. Mrtvice ob Dravi so pomemben življenjski prostor številnih ogroženih vrst. Foto: Jasmina Kotnik. 260 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023N • U 261Drava včeraj, Drava danes, Drava jutri Mariborsko jezero, Krajinski park Drava, Krajinski park Šturmovec in Krajinski park Središče ob Dravi. Zaradi spremenjenih rečnih procesov, spre- menjene rabe prostora in vrste prečnih pre- grad na strugi reke Drave so pestri ekosi- stemi in z njimi povezana biotska pestrost ogroženi. Negativna gibanja ohranitvenega stanja vrst in habitatnih tipov v zadnjem de- setletju skušajo aktivno omiliti s strateškimi in izvedbenimi projekti. Strateški projekti, kot sta bila projekta TrUD (Trajnostno upravljanje območja reke Drave) in SEE River - Celostno upravljanje mednarodnih rečnih koridorjev v jugovzhodni Evropi, skušajo združiti ključne sektorske politike in s sodelovalnimi, participator- nimi procesi doseči trajnostno upravljanje dravskega rečnega koridorja. Sodelovalni oziroma participativni procesi so metode in procesi, ki se uporabljajo za aktivno sodelo- vanje vseh deležnikov v postopku odločanja. Pristop mora zagotoviti enake možnosti za vse vpletene. Glavni cilj sodelovalnih pro- cesov so široko podprte pozitivne rešitve. Tovrstni projekti so ključnega pomena za doseganje soglasja o aktivnostih, ki jih na- črtujejo izvedbeni projekti. Prvi izvedbeni projekt, ki se je aktivno ukvarjal z izbolj- šanjem hidromorfoloških procesov in izbolj- šanjem stanja življenjskih prostorov varova- nih vrst na območju Natura 2000 Drava, je bil Life projekt LIVEDRAVA, ki ga je vodil Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). V letošnjem letu pa se zaključuje naložbeno največji projekt Drava Rečni koridor Drave pod Mariborom ob poplavah - z energetskim kanalom na desni. Foto: Andrej Grmovšek. Krajinski park Šturmovci, pred izgradnjo jezu v Markovcih največji rečni otok v Sloveniji. Foto: Samo Jenčič. Mrtvice ob Dravi so pomemben življenjski prostor številnih ogroženih vrst. Foto: Jasmina Kotnik. 262 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 263Drava včeraj, Drava danes, Drava jutriDrava včeraj, Drava danes, Drava jutri – Natura 2000, reka za prihodnost; Izboljša- nje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave - akro- nim »zaDravo«. Projekt vključuje aktivnosti, kot so obnova stranskih rokavov, mrtvic ter rečnih zatokov, oblikovanje mreže novih vo- dnih življenjskih prostorov, odstranitev za- rasti in mulja na prodiščih, obnovitev vrstno pestrih suhih travišč, zasaditev in obnovitev mejic, pomladitev značilnih gozdnih sesto- jev in odkup zemljišč. Projekti vplivajo na ohranjanje narave in dvig kakovosti življenja v Dravskem rečnem in obrečnem prostoru. Drava jutri Prihodnost Drave in njenega rečnega ko- ridorja je v splošnem precej negotova. Z gotovostjo lahko trdimo le, da se bo zara- di spremenjene rabe prostora in okrnjenih hidromorfoloških procesov rečni koridor še naprej spreminjal. Dodatni izziv predsta- vljajo podnebne spremembe in nenehno po- večevanje rabe naravnih virov po svetu. V kolikor bo upravljanje rečnega koridorja po- tekalo po ustaljenih tirnicah, lahko na pod- lagi poznavanja sprememb, ki so se zgodile v preteklih štirih desetletjih, orišemo precej pesimističen scenarij, po katerem se bo še naprej slabšalo stanje ekosistemov in s tem stanje življenjskih prostorov vrst, ki so po- vezani s pestrimi hidromorfološkimi procesi in mozaično krajino v rečnem koridorju. Za vsaj delno ohranitev večine vrst in habita- tnih tipov, povezanih z dinamičnimi rečni- mi procesi in izginjajočo krajino, bodo po- trebna nenehna obsežna finančna vlaganja v popravljalne ukrepe. In do katere mere je še sploh smiselno vlagati v tako imenovane po- pravljalne ukrepe? Ali ni bolj smiselno zače- ti odpravljati vzroke in iz izkušenj na Dravi preprečiti ponavljanje »napak« na drugih še prosto tekočih in dinamičnih rekah? Izziv predstavlja tudi ustrezna raba poplav- nega prostora Drave. Zaradi podnebnih sprememb gre pričakovati, da se bodo še naprej izmenjevala obdobja poplav in ek- stremnih suš. To bo povzročalo škode in posledično nujna vlaganja v sektorju kme- tijstva in vodarstva. Zaradi spreminjajočih se razmer ter nepovezanih izvedbenih sek- torskih ciljev in politik gre tudi v prihodnje pričakovati napetosti med varstvom narave, kmetijstvom, energetiko, infrastrukturo, vo- darstvom in ostalimi sektorji. Prebivalstvo ter tako imenovani upravljavci reke Drave in dravskega rečnega koridorja se moramo zavedati resnosti položaja in se soočiti z varstvenimi in razvojnimi izzivi se- danjosti in prihodnosti. Potrebna bosta ne- nehno iskanje ravnovesja med interesi raz- ličnih deležnikov in ohranjanjem oziroma spodbujanjem naravnih procesov, predvsem pa temeljiti družbeni razmislek o nujnih spremembah rabe vode in rečnega koridorja. Občasna sredstva za strateške in izvedbene projekte obnove rečnega koridorja ne bodo rešila bistva problema. Prvi korak pri preprečevanju opisanega pe- simističnega scenarija je širjenje poznavanja in razumevanja naravnih in družbenih pro- cesov v rečnem koridorju. Upamo, da bo k temu pripomogla tudi ta tematska številka Proteusa. Viri in literatura: Bizjak, A., Grmovšek, A., Marolt, L., Softić, M., Veberič, S., 2013: Kako do usklajenega medsektorskega upravljanja rečnih koridorjev sodobnih rek – primer spodnje Drave. Ekolist – revija o okolju, 10. Maribor. Drava – Natura 2000, reka za prihodnost; Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in Okopneli stranski rokav Struga pred obnovo. Foto: Jasmina Kotnik. Stranski rokav Struga po obnovi v projektu zaDravo. Foto: Jasmina Kotnik. 262 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 263Drava včeraj, Drava danes, Drava jutriDrava včeraj, Drava danes, Drava jutri – Natura 2000, reka za prihodnost; Izboljša- nje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave - akro- nim »zaDravo«. Projekt vključuje aktivnosti, kot so obnova stranskih rokavov, mrtvic ter rečnih zatokov, oblikovanje mreže novih vo- dnih življenjskih prostorov, odstranitev za- rasti in mulja na prodiščih, obnovitev vrstno pestrih suhih travišč, zasaditev in obnovitev mejic, pomladitev značilnih gozdnih sesto- jev in odkup zemljišč. Projekti vplivajo na ohranjanje narave in dvig kakovosti življenja v Dravskem rečnem in obrečnem prostoru. Drava jutri Prihodnost Drave in njenega rečnega ko- ridorja je v splošnem precej negotova. Z gotovostjo lahko trdimo le, da se bo zara- di spremenjene rabe prostora in okrnjenih hidromorfoloških procesov rečni koridor še naprej spreminjal. Dodatni izziv predsta- vljajo podnebne spremembe in nenehno po- večevanje rabe naravnih virov po svetu. V kolikor bo upravljanje rečnega koridorja po- tekalo po ustaljenih tirnicah, lahko na pod- lagi poznavanja sprememb, ki so se zgodile v preteklih štirih desetletjih, orišemo precej pesimističen scenarij, po katerem se bo še naprej slabšalo stanje ekosistemov in s tem stanje življenjskih prostorov vrst, ki so po- vezani s pestrimi hidromorfološkimi procesi in mozaično krajino v rečnem koridorju. Za vsaj delno ohranitev večine vrst in habita- tnih tipov, povezanih z dinamičnimi rečni- mi procesi in izginjajočo krajino, bodo po- trebna nenehna obsežna finančna vlaganja v popravljalne ukrepe. In do katere mere je še sploh smiselno vlagati v tako imenovane po- pravljalne ukrepe? Ali ni bolj smiselno zače- ti odpravljati vzroke in iz izkušenj na Dravi preprečiti ponavljanje »napak« na drugih še prosto tekočih in dinamičnih rekah? Izziv predstavlja tudi ustrezna raba poplav- nega prostora Drave. Zaradi podnebnih sprememb gre pričakovati, da se bodo še naprej izmenjevala obdobja poplav in ek- stremnih suš. To bo povzročalo škode in posledično nujna vlaganja v sektorju kme- tijstva in vodarstva. Zaradi spreminjajočih se razmer ter nepovezanih izvedbenih sek- torskih ciljev in politik gre tudi v prihodnje pričakovati napetosti med varstvom narave, kmetijstvom, energetiko, infrastrukturo, vo- darstvom in ostalimi sektorji. Prebivalstvo ter tako imenovani upravljavci reke Drave in dravskega rečnega koridorja se moramo zavedati resnosti položaja in se soočiti z varstvenimi in razvojnimi izzivi se- danjosti in prihodnosti. Potrebna bosta ne- nehno iskanje ravnovesja med interesi raz- ličnih deležnikov in ohranjanjem oziroma spodbujanjem naravnih procesov, predvsem pa temeljiti družbeni razmislek o nujnih spremembah rabe vode in rečnega koridorja. Občasna sredstva za strateške in izvedbene projekte obnove rečnega koridorja ne bodo rešila bistva problema. Prvi korak pri preprečevanju opisanega pe- simističnega scenarija je širjenje poznavanja in razumevanja naravnih in družbenih pro- cesov v rečnem koridorju. Upamo, da bo k temu pripomogla tudi ta tematska številka Proteusa. Viri in literatura: Bizjak, A., Grmovšek, A., Marolt, L., Softić, M., Veberič, S., 2013: Kako do usklajenega medsektorskega upravljanja rečnih koridorjev sodobnih rek – primer spodnje Drave. Ekolist – revija o okolju, 10. Maribor. Drava – Natura 2000, reka za prihodnost; Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in Okopneli stranski rokav Struga pred obnovo. Foto: Jasmina Kotnik. Stranski rokav Struga po obnovi v projektu zaDravo. Foto: Jasmina Kotnik. 264 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 265Hidromorfološka dinamika reke DraveDrava včeraj, Drava danes, Drava jutri obrečnega pasu reke Drave, https://drava-natura.si/. Grmovšek, A., Veberič, S., 2017: Celostno upravljanje rečnih koridorjev v teoriji in praksi – primer koridorja ravninske Drave. Geografije Podravja. Maribor. Hojnik, T., 2004: Ureditev reke Drave med državno mejo in jezom na Ptujskem jezeru. Zbornik referatov z Mišičevega vodarskega dne 2004. Maribor. Juvan, S., 2006: Analiza hidroloških, hidravličnih in morfoloških razmer na reki Dravi. Elaborat. Maribor: Vodnogospodarski biro Maribor. Juvan, S., 2015: Program ukrepov za trajnostno upravljanje Drave na odseku od Maribora do Središca ob Dravi. Elaborat. Maribor: Vodnogospodarski biro Maribor. Klaneček, M., Čuš, I., Hojnik, T., 2005: Prodišča na Dravi med Markovci in Zavrčem ter možnosti učinkovitejših vzdrževalnih ukrepov. Acta hydrotehnica, 23 (38). Ljubljana. Lampič, B., 2011: Sedanjost in prihodnost kmetijstva. Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja. GeograFF, 9. Ljubljana. Lampič, B., Špes, M., 2011: Izstopajoči okoljski problemi kot ovira »ekoregije«. Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja. GeograFF, 9. Ljubljana. Sovinc, A., 1995: Hidrološke značilnosti reke Drave. Acrocephalus, 16. Ljubljana. Štumberger, B., 1995: Drava med Mariborom in Središčem ob Dravi - področje konflikta med varstvom narave in razvojno politiko. Acrocephalus, 16. Ljubljana. ZRSVN 2006: Osnutek integralnega načrta upravljanja območja reke Drave, TrUD. Elaborat. Maribor: Zavod RS za varstvo narave. Andrej Grmovšek je diplomirani geograf, zaposlen na Območni enoti Maribor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Že v času študija ga je pritegnila geomorfologija, s katero se je ukvarjal tudi v svojem diplomskem delu. Z njo se srečuje tudi službeno, še posebej pri ohranjanju in obnavljanju rečnih in obrečnih ekosistemov ter varstvu geomorfoloških in hidroloških naravnih vrednot. Sodeloval je pri več strateških in izvedbenih projektih obnove in ohranjanja dravskega rečnega koridorja. Kljub temu da je (še vedno) aktiven alpinist, svoj prosti čas pogosto preživlja tudi na rekah in ob njih. Simon Veberič je biolog, zaposlen v območni enoti Maribor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Zadnje desetletje se ukvarja z varstvom rečnih ekosistemov, predvsem na Dravi in Muri. Deluje v ekipi projekta zaDravo, ki si prizadeva izboljšati stanje ohranjenosti vrst in tipov življenjskih prostorov rečnega in obrečnega pasu reke Drave. Dominik Bombek je magister bioloških znanosti, zaposlen v Razvojno- raziskovalnem centru Ormož. V sklopu projekta zaDravo je bil zadolžen za pripravo intepretacije narave na območju ob reki Dravi. Interpretacija je ključna za ozaveščanje širše javnosti o stanju biotske pestrosti in življenjskih prostorov. Pri pripravi interpretacije narave sta mu bila v pomoč didaktično in pedagoško znanje, ki ga je pridobil, ko je bil zaposlen v osnovni šoli, in praktično znanje, ki ga je pridobil, ko je bil zaposlen v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Hidromorfološka dinamika reke Drave Heraklit: V isto reko ne moreš stopiti dvakrat Smiljan Juvan, Tijana Mićić, Miha Kračun Zaradi spreminjajočih meteoroloških razmer so tudi hidrološke razmere v vodotokih neneh- na spremenljivka. Dinamika pretokov pa ima poleg drugih dejavnikov neposredni vpliv na spreminjanje rečnih strug, ki se ponekod poglabljajo, meandrirajo ali pa v celoti spremenijo potek svoje struge. Sproščanje plavin v erozijskih povirjih vodotokov in njihovo premeščanje vzdolž rečnega toka sta pomembna dejavnika spreminjanja rečne struge. Regulacijski posegi lahko rečno morfodinamiko delno spremenijo, tudi ustalijo, a posledice izvedenih ukrepov se lahko pokažejo v drugem delu rečnega toka. Posegi v rečno dinamiko reke Drave so v največji meri posledica izgradnje triindvajsetih hidroelektrarn na njenem celotnem toku. Posledice gorvodno izvedenih ukrepov se kažejo na dolvodnem delu. Analiza morfološke dinamike reke Drave zahteva celostno obravnavo rečnega toka in pomeni izredno zapleten in zahteven strokovni izziv. Hidrografski opis Reka Drava izvira v severovzhodni Italiji, in sicer na južnem robu Toblaškega polja na nadmorski višini približno 1.450 metrov. Pri Dravogradu vstopi v Slovenijo, kjer vse do Maribora teče v Dravski dolini med Pohor- jem in Kozjakom. Večji pritoki na območju so desni pritoki Meža, Vuhreščica, Velka, Radoljna, Lobnica in Ruški potok. Do me- sta Maribor ima reka alpski značaj. Pod Mariborom preide Drava iz ozke doline Prikaz celotnega poteka reke Drave od izvira do izliva v Donavo. Vir: Wikipedia.