371. štev.
V Liublfan?, torek dne ?. januarja 1913.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 5‘—, mesečno K T70. — Za inozemstvo celoletno K 30*—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon Številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto I[
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	in upravništvo:	:;:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase* se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pa-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon	številka 118.	-5
Nekdaj v starih časih.
Jasno je, da bi krščanski balkanski narodi brez boja In prelivanja krvi dosegli svoje naravne pravice
—	ako bi bili od evropskih velesil nesebično podpirani. Posebno je treba obžalovati, da Avstrija ni hotela balkanskih narodov odločno podpirati. Ako bi bila Avstrija znala svoje Jugoslovane prav porabiti, potem bi bil padel pri rešitvi ori-Jentalskega vprašanja največji del nji v naročje, kakor zrel sad. Sedaj pa se bojim, da bo Avstrija zgubila simpatije Jugoslovanov, ki se bodo nad tem pritoževali, da je Avstrija kriva, da balkanski Slovani niso dosegli svoje popolne svobode.
Vladika Strossmayer leta 1878.
Balkansko vprašanje, je tako pereče, da se moramo zopet in zopet vračati k njemu, saj se danes svetovna politika suče okoli tega vprašanja. Pa ne le danes — sukala se je že dolgo vrsto let in se bo sukala tudi v bodočnosti.
Strossmayerjeve besede so bile resnične I. 1878. resnične so danes in bodo menda resnične tudi v bodoče. Dasi se oglašajo sedaj razni nemški glasovi — o izpremembi na Jugu, vendar smo lahko prepričam, da se nemško-mažarska politika na lugu šc dolgo ne bo izpremenila.
Da je bil Strossmayer vnet Avstrijec — ne bo nihče dvomil — toda obenem Slovan in mož resnice — zato jc tudi jasno povedal svoje mnenje. Dandanes je čas Strossma-ycrjev minil — prišli so na vrsto jezuiti, Stadlerji, feldvebli in Čuvaji. Zato se jc zgodilo, česar se je Stross-ma.ver bal — Jugoslovani so zagledali v Avstriji svojo največjo nasprotnico — in rastel je odpor proti »Švabom«. Taka politika je morala imeti slabe uspehe.
Albansko-srbsko vprašanje in Avstro - ogrska*.
Za grmenjem topov, se je pričela za Balkan vojna med diplomati in kakor odkrit je bil boj jugoslovanskih narodov zoper Turčina, ta-io neodkrita in sebična jc sedaj vojna evropskih velikih držav, ki se trudijo, da vzdrže spor na Balkanu.
Diplomatski odnošaji med Av-stro-ogrsko in Srbijo so postajali vedno boljinbolj napeti.
Vzrok ie bila Albanija z obrežjem Jadranskega morja!
In vsled države, ki je še sploh m, temveč jo Je šele ustvariti, naj bi nastala vojna med Avstrijo in Sr bijo — celo kmalu svetovna vojna v Evropi.
Vzrok za vojno se sicer hitro najde, ampak težko je opravičiti prelivanje krvi pred narodi tistim, ki so odgovorni skrbeti za mirno življenje narodov, posebno: če sc je grešilo s tem proti čuvstvom in volji narodnega plemena, ki tvori večino v državi.
Posledice vojne bi bile v Avstriji strašne, če ne usodepolne! In le malo bi se odškodovalo državo, če bi ji po vojni pripadla vsa Albanija; pa saj se za tem ni niti stremilo: Krščanska Avstrija je hotela le prelivati kri za osvobojenjc mohamedanskega nam tujega naroda — albanskega!
Gotovo je, da ni bilo pravega vzroka in ne iastnih interesov za katere bi morali iti avstrijski slovanski naredi v boj; če na drugi strani ne izvzamemo vzdrževanje nemškega kurza in nemške politike v notranjosti države, za katero bi morali Slovani prelivati kri.
Po zmagonosnili pohodih jugoslovanske armade so sc velevlasti
*	Primerjaj k člankom, ki bodo o krizi na Balkanu izhajali v »Dnevu«. dr. .Zupančičevo brošuro: »Alt-serbien und die albanesische Frage«.
trudile, da vzdrže status quo na Balkanu in omeje vojno le na Balkanu. Temu mnenju se je udala tudi Avstro-ogrska, da je srbsko časopisje tedaj toplo pozdravljalo ta korak monarhije, ki od časa aneksije Bosne iu Hercegovine ni imela posebnih simpatij pri srbskem ljudstvu.
Ko je pa srbska armada korakala od zmage do zmage po svojem vojnem načiiu dalje in so srbski vojaki prodrli na severno obal Jadranskega morja v Albaniji, je avstrijska diplomacija pričela s polnim parom delovati proti Srbiji.
Za časopisjem vnanjega ministra grofa B e r c h t o 1 d a je drvilo čez di n in strn vse nemško časopisje v Avstriji in hujskalo z najpodlejšimi lažmi zoper Jugoslovane v- in izven monarhije. Kategorično se je odrekalo Srbiji prav;co do dela Albanije, ki bi tvoril pot Srbiji do Jadranskega morja m grozilo se je z vojnimi operacijami v slučaju, da Srbija vztraja pri svojih zahtevah.
Postopanje avstrijske diploma-
sprolen drugi; nemogoče je pa to vprašanje že. vslcd tega, ker Balkanska zveza nc more pripustiti, da bi se katera tujih držav kakorkoli vmešavala v notranje zadeve Balkana.
Ce bi pa Avstrija trdovratno vztrajala na stališču lastnih interesov v Albaniji in bi z orožjem hotela priboriti avtonomijo Albanije, tedaj bi bila Srbiji zaprta pot do morja in Srbi bi smatrali Avstrijo za svojo smrtno sovražnico. Za gospodarski razvoj jc pot do morja Srbiji neobhodno potrebna. Se za večje države in bogatejše od Srbije je popolno izrliranjc od morja vprašanje vednega vznemirjenja; pot do morja je živijensko vprašanje za Srbijo.
Kako pa Avstro-ogrska v gospodarskem oziru goji prijateljstvo s Srbijo, pa nam izpričuje protivno stališče Avstrije v vprašanju — jadranske železnice.	§.
Aut — aut.
cije je našlo oster odpor nele pri	VOJNA ALI MIR NA	BALKANU
nnili ki	irHPfftSP. Srhiio	_
onih, ki so zastopali interese Srbije in Balkanske zveze, temveč tudi pri onih, ki so interese Avstro-ogr-ske globlje upoštevali: V prvi vrsti bi bili Slovani posebno Jugoslovani Avstro-ogrske, ki bi morali dati kri in imetje za njim popolnoma tujo državo, kakor je Albanija..
In tudi Italija Ima svoje Interese v Albaniji, tako da če bi Avstrija svčje interese na tem ozemlju le preveč povdarjala, bi bil konflikt med Italijo in Avstrijo neizogiben.
Kakorhitro bi pa Albanija bila razdeljena ih prideljtna kakemu delu srbske ali grške države Balkan-ske zveze, bi nehala biti Albanija po-zoriš^e avstrijskih in italijanskih interesov. 7. enivii udarcem bi bila nevarnost, ki nastaja med Avstrijo in Italijo odpravljena. Sicer pa skrb obeh držav Albaniji več škoduje nego koristi in bi se še poslabšalo, če postane Albanija samostojna — avtonomna.
Pod protektoratom Avstrije ali Italije bi Albanija gotovo kulturno napredovala, a ta napredek bi bil vedno le v korist ene države, a na-
5. januarja 1912.
Karakterizacija situacije mirovne konference stoji danes v znamenju ultimata balkanskih držav.
Po seji prvega januarja nihče ni mislil, da bo tako nenadoma prišlo do odločilnega stadija v mirovnih pogajanjih in da se bodo Turki kar naenkrat znašli pred ultimatom, iz katerega sta mogoča samo dva izhoda: vojna ali mir. Vsled zavlačevalne taktike, katere sc jc Turčija zlasti zadnje dni pridno posluževala, je bilo pričakovati, da se mirovna pogajanja ne bodo razbila, ampak da hoče Turčija rešiti kar se bo dalo. Turčija je že tako prenehala eksistirati. Kreta sc nahaja samo še nominalno v turški oblasti, egejske otoke so zasedli Italijani in Grki. vilajet Drino-polje do Cataldže je v bolgarskih rokah, le trdnjava se še brani, a je vsak. čas, pričakovati kapitulacijo. Mirno lahko rečemo, da so stvari, za katere se Turčija bojuje, samo fiktivne vrednosti in da Turčija niti na suhem niti na morju ni tako močna, da bi zaniogla rešiti svoje izgube.
Balkanski zavezniki so od svoje strani storili vse, kar more storiti zmagonosna in močna stranka, da omogpči mirni in vspešnl razvoj pogajanj. Ničesar niso zahtevali, česar si niso pridobili z orožjem. Turčija sc na drugi strani kakor utopljenec krčevito prijema za zadnje biljke. Nekaj časa se je veselila avstrijsko-srbskega konflikta, potem sporov med velevlastmi. Hotela je kovati iz tega kapital, a se ni posrečilo. Ura-čunala sc jc v vseh načrtih in računih. Njena edina nada je sedaj še, da bodo konečno velesile vendar-le še poslovale v njen prid. kar jc seveda skoro izključeno.
Turčija stoji torej pred rešitvijo ultimata. Ves svet gleda danes z veliko napetostjo v London, kjer bo padla odločitev. Ce bodo Turki ugodili zahtevam balkanske zveze, potem je mir osiguran, ako ne, se bo pri Cataldži znova in z veliko večjo silo pričel krvavi ples in potem je izgubljen tudi Carigrad.
BALKANSKA ZVEZA NAPOVEDUJE NADALJEVANJE VOJNE TEKOM ŠTIRIH DNI.
London, 5. januarja. Delegati balkanske zveze so dali danes v »Reuter Bureauu« sledeče poročilo o svojem stališču napram odgovoru Turčije na njih ultimatum: Balkanska zveza bo brezpogojno odbila vsaki eventualni novi posredovalni predlog Turčije, razven ako Turčija sprejme v celoti vse zahteve, ki so navedene v ultimatu. Četrti dan na to ob osmi uri zvečer bo balkanska zveza pričela z vso energijo nada-ljevati vojno, ako ultimatum ne bo sprejet. Vsaki eventualni apel Turčije na velevlasti za posredovanje smatra balkanska zveza kot njeno privatno stvar. Vse, kar pričakuje balkanska zveza od Turčije je odgovor; da ali ne.
BURNA SEJA TURŠKEGA MINISTRSKEGA SVETA. ZMAGA VOJNE STRANKE. ULTIMATUM ODBIT.
Carigrad, 5. januarja. Seja ministrskega sveta, ki }e razpravljala o
Mestna hranilnica ljubljanska
v PiešemcTTl vlIIcI šteT7-„ 3
je od 1. januarja 1913	. ' .
zvišala obrestno mero za vse — stare in nove
vloge na
hranilne
4Vlo od st®.
trni clafsrelsz od. o"bxesti plcčijuje
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»O, hudiča! Zakaj nisem bil jaz tisti!....«
Vlačuga se je čudno nasmehnila.
»In kako je bilo ime temu presrečnemu človeku?« je prašal Franc I.
»Ali vam je mnogo do tega, da izveste?« je odgovorila ona koketno.,
»Kaj pa, da mi je! Ime tekmeca je ljubečemu srcu enako važno, kakor ime ljubice!«
»Eh, gospod plemič, nikdar nikdar nisem izvedela njegovega imena. Samo njegovo krstno ime poznam... Franc je!...«
»Franc!... Meni je tudi ime
Franc!«	,	v.	,	t
»Kakor je mojemu ljubčku! m kakor kralju Francoskemu!...«
»Da, dete krasno... Kakor kralju ... In prepričan sem, da bi se hotel kralj še bolj prispodobiti vašemu ljubimcu — če bi bil tako srečen, da bi vas poznal... Toda vrniva se k temu možu... k temu Francu... Ali ga ne ljubite več?«
»Mrtev je!« ie odgovorila vlačuga s takšnim glasom, da je izpre-letelo kralja kakor led.
In dodala je:
»Umorila sem ga jaz.«
Kralj se jc zdrznil.
Hkrati je duškoma izpraznila svoj kositrni kozarec, in Franc I. jc zalotil v njenem očesu blisk, ki je šinil iz nedogledne črnine. Toda ta dogodek nikakor ni poparil njegove strasti, marveč ga je razdražil le še bolj. Ta ženska je bila morilka!... Njene strasti so morale biti po tem takem prokleto vroče in močne!
»Umorili ste ga!« je dejal in prijel preko mize za roko maskirane žene. »In to mi poveste kar tako. Ali veste, da ste jako neprevidni...«
»Kako to, gospod?«
»Če bi jaz na primer ne bil revni plemič, kakor si mislite... marveč ...«
»No, kdo?« je prašala ona željno.
»Če bi bil veliki profos?«
Neznanka se je zagrohotala.
»Kaj bi pa potem storili z mano?«
»Zdi se mi. da bi bila moja dolžnost, aretirati vas na mestu; postavil bi vas pred sodišče, in čez kakih štirinajst dni bi se zibalo prelestno telo. ki ga zdaj tu občudujem, na monfokonskih vešalih!«
Zdaj se je zdrznila vlačuga.
»Na monfokonskih vešalih!« je zamrmrala zamolklo.
A takoj se je obvladala in do-
dala’»Če bi storili to, bi ravnali skoraj tako podlo kakor tisti Franc, ki
vam pripovedujem o njem ...«
»Ne pozabite, dete krasno, da sem rekel samo: če bi bil veliki profos ... Na srečo pa nisem niti veliki profos niti kaj podobnega, in skrivnost, ki ste mi jo zaupali, ie v mojem srcu ravno tako varna kakor v vašem lastnem. Sicer pa, tudi če bi bil res veliki profos, bi rajši prekršil svojo dolžnost...«
»Ah,« je dejala ona s čudno, temno ironijo, »vidi se vam, da ste galanten mož!«
»Pravite, da je bil vaš ljubimec podlež?« je povzel kralj.
»Ali sem rekla kaj takšnega?«
»Dozdeva se mi.«
»Če sem rekla, je res tako... dasi se mi zdi beseda podlež še pre-uborna, da bi mogla izraziti moje
čuvstvo...«
»Oh, oh, kaj vam je neki storil ta siromak?« je vzkliknil Franc I. smeje se. »Gotovo je bil nestanoviten. .. prisegel vam je, da vas hoče ljubiti na veke, nato pa je odfrčal k drugim ljubicam? • • •«
»Radi bi vedeli, kaj mi je storil? No, bodi, povem vam... Ker sem začela istorijo, je res spodobno, da jo tudi končam... In vrhu tega, mi tudi ugajate...« je zaključila medleče.
»Smrt božja!« je vzkliknil kralj, »če je to res!«
In Franc I„ pijan strasti, Je potegnil k sebi vlačugo, ki se je zdaj komaj še upirala.
Trenotek nato mu je sedela na
kolcnili; ovila mu je roke okrog vratu... in njiju ustnice so se strnile y strastnem poljubu...
»Torej me ljubiš vsaj malce?« je prašal kralj trepetaje.
»Saj sem rekla, da ste mi všeč!«
»Pojdiva, oh, pojdiva!. .«
»Ne!«
»A jaz te ljubim! Hočem te!... Pojdiva!«
»Takoj pojdeva!... Torej neče-te poslušati moje povesti?«
»Ali, da, tvoja povest... kaj me briga! Knežnja ali vlačuga, ma-kar če si peklenska hči. ljubim te takšno, kakršna si... Pojdiva!...«
»Pustite me!« je vzkliknila ona, braneča se tako nerodno, da se ji je rahlo odelo razparalo od vrha do tal in se jc pojavila v vsej svoji blesteči mramorni nagoti...
Kralj jo je pograbil v blazni strasti kakor volk, dvignil jo v naročje, stekel iz sobe in sunil z nogo v vrata bližnje spalnice...
Pretekli sta dve uri.
La Šatenjrč in D’ Esč sta se bila vrnila v sobo za kneze z Mesanžo in Foveto.
Videča, da je tudi kralj izginil z maskirano vlačugo, sta se nasmehnila.
»Živio!« je zaklical La Šatenjrč z grohotom. »Daritev je v najlepšem teku!«
»Samo, da se ne bi izcimil kak bodoč baron, ki bi imel privico sesti na zadnjo stopnico trona!« je dodal D’ Esč.
»Ah, najin prijatelj ne šteje... kaj pa je njemu eden več?«
In plemiča sta se zagrohotala.
Zdajci pa se je zaslišal krik, podoben kriku groze.
Vsa bleda sta sc spogledala La Šatenjrč in D’ Es6.
»Hudiča! Človek bi rekel, da je to kraljev glas!...«
Moža sta planila proti vratom, za katerimi se je bil slišal krik. Takrat pa so se vrata odprla, in kralj je stopil na prag.
Bil jc bled kakor smrt...
»Idimo, gospodje,« je rekel s tresočim še glasom.
»Kaj se je zgodilo?...«
»Idimo, samo idimo!«
Odšli so vsi trije, tako naglo, da je bil njih odhod podoben begu.
»Sir,« jc vprašal La Šatenjrč, ko so bili zunaj, »povejte vendar.. «
»Ta ženska, gospoda, ta vlačuga ...«
♦	»Kaj je z njo, sir? ...«
»To ni oila ženska... bila je pošast!«
Plemiča sta se spogledala, kakor da bi hotela reči:
»Ali kralj nori?«
Toda Franc 1. jc stopal širokih, korakov proti Luvru. Sledila sta mu v silnem začudenju, in nekaj trenot-kot nato so stali pred skritimi vratci, kjer ju je kralj odslovil, rekoč:
»Lahko noč, gospoda... Niti besede o tej aventuri... nikoli, zapomnita si...«
Kaj se je bilo zgodilo?
ultimatu balkanske zveze, le bila iz-vanredno burna in je trajala celih sedem ur. Konečno je zmagala vojna stranka s finančnim in mornariškim ministrom na čelu. Veliki vezir se je nato užaljen umaknil. Pred svojim odhodom je še izjavil: Turčija pod nobenim pogojeni ne more nadaljevati vojne, ker nima denarja, niti čet, niti živeža niti municije. Takoj po odhodu velikega vezirja je zunanji minister brzojavil turškim delegatom v London, da je ultimatum balkanske zveze odbit in da Turčija vstraja pri svoji zahtevi glede Dri-nopolja in egejskih otokov.
INTERVENCIJA VELESIL.
Belgrad, 5. junija. Tukajšnjim listom se poroča iz Londona, da bodo velevlasti danes ali jutri intervenirale v korist mira. V diplomatskih krogih prevladuje prepričanje, da je vsaka intervencija Evrope izključena, ako se dovoli, da bodo pogajanja formalno prekinjena. Vsi koraki velevlasti bodo naperjeni proti Turčiji, kateri se bo nasvetovalo, naj odneha.
IZJAVA GRŠKE.
London, 5. januarja. Tukajšnji grški poslanik je izjavil, da Grška egejskih otokov in Dardanel ne bo porabila za bazo svojih vojnih akcij, ako velevlastim to ne bo po volji.
BOLGARSKA POSREDUJE MED AVSTRIJO IN SRBIJO.
Pariz, 5. januarja. Bolgarska prizadevanja. da bi se zboljšali odno-šaji med Avstrijo in Srbijo, niso > stala brezvspešna. Srbija danes lahko z vso sigurnostjo računa da ostane Prizren v srbskih rokah, da torej ne bo prideljen kneževini Albaniji. Na Dunaju so se za ta korak odločili v nadi, da Srbija svoj privilegij svobodne vporabe albanske (itl:e ne bo izrabljala proti albanskim interesom. Srbski poslanik na Dunaju je obljubil v imenu svoje vlade, da bo šla Srbija v vseh železniških vprašanjih ki bi imeli vlajšati pristop Avstrije k Solunu, odločno na roko.
* *
*
SRBSKA VOJSKA V TRACIJI.
Belgrad, 5. januarja. Posamezni oddelki srbske vojske so že na potu na bojišče v Tracijo.
*	*
*
BOLGARSKI MINISTRSKI SVET.
Sofija, 5. januarja. Včeraj dopoldne in popoldne se je vršila seja bolgarskega ministrskega sveta, ki se je bavila z londonskimi pogajanji in vprašanjem rumunskih zahtev. Sklepi seje so tajni, a prevladuje vtis, da se računa z vso gotovostjo na nadaljevanje vojne.
*	*
*
!NTERW1EW S KNEZOM VOJNOVIČEM.
London, 5. januarja. Črnogorski 'delegat dr. Lujo Vojnovič je v nekem interwiewu izjavil: Ne morem razumeti tega, kak interes bi imela Turčija na tem, da prekine mirovna pogajanja. Ako se bo vojna pred Catal-džo, kamor odidejo tudi Srbi in Grki, nadaljevala, se balkanska zveza ne bo več zadovoljila z mejo. katero je sedaj predložila. Črna gora vztraja pri svoji zahtevi za priklopitev Ska-dra in dela novopazarskega z mestom Peč in Djakovica kot minimum. Padec Skadra Je samo še vprašanje Časa.
*	*
M. ARC1BAŠEV:
Upor. =
(Dalje.)
»No, no, kaj . . . si, st kakor fant! . . . Cel fant, Saška! ... To bomo napravili kar hitro! . . .«
In zopet se je začudil in se zmedel, zakaj dasi je imel v tem trdne nazore, vendar ni prišel k Saši zaradi tega; in zato se je zapletel in prišel v zadrego ter začutil nekaj praznega in nedoumljivega.
»Tako, tako . . .« je zamrmral in zardel, čuteč se neumnega in nerodnega, in se trudil na vso moč, da bi gledal vstran od gole Saše, ki se je pripravljala, da leže v posteljo. Nato je vstal odločno in rekel hripavo in kratko:
»Torej, jaz bom uredil to reč...« ter stopil k Saši.
Saša je gledala nanj naivno zaupljivo, vprašujoče, toda ležala je vendar v običajni, brezsramno pričakujoči pozi. Študentu je postalo nerodno, sitno, a žgoča želja mu je zameglila zavest, in slekel se je ter ieget k nji, ter pri tem zardel od zaničevanja do samega sebe.
»No .. kaj... saj se ni prerodila ... naenkrat..« se je trudil, da ge pomiri, ko jo je objel.
Toda v globini njegove duše je
MINISTER JONESCU O ODNOSA-JIH MED BOLGARSKO IN RU-MUNIJO.
Pariz, 5. januarja. Rumunski minister za notranje zadeve Jonescu je izjavil napram izvestitelju »Mati-na« sledeče: Rumunska zahteva korekturo meje, važno v geografskem in strategičnem oziru, ker je balkanska vojna prizadejala Rumunski velike izgube. V Macedoniji živi 400 tisoč Rumunov, ki se bodo sedaj vsi potopili v bolgarskem, srbskem in grškem narodu. Ti Rumuni so torej za vedno izgubljeni za Rumunijo. Upam, da bo Bolgarska vpoštevala naše želje in zahteve.
Slovenska zemlja.
Iz Maribora.
Pred par leti se je ustanovilo v Mariboru »Dramatično društvo«, ko-jega namen je, prirejati gledališke predstave. Društvo se je lepo razvilo, tako, da letos prireja že redno vsako diugo nedeljo predstavo. Danes že lahko- govorimo ponosno o slovenskem gledališču v Mariboru.
Z letošnjo sezono pa nismo prav nič zadovoljni, čeravno upoštevamo, da pri tem gledališču ne delujejo igralci po poklicu, temveč le boljši in slabši diletanti. Letošnji repertoar je namreč tak. Vražja misel. Razburjen lev, Vražji Rudi, Betlehemski pastirji itd. Letos še ni bilo razen Meš-kove drame »Mati« niti ene drame iz slovenskega slovstva. Same prestva-ve nemških iger, ki so pa le zelo dvomljive umetniške vrednosti. Ni čudo tedaj, ako so take predstve vedno slabše obiskane. Saj vendar ne more nihče zahtevati od inteligenta, da poseča redno predstave (večinoma slabe), ki spadajo kvečjemu v kak predmestni variete. V Mariboru pa merijo in ocenjujejo narodnost posameznika po tem, ali poseča gledališke predstave ali ne. — Slovensko gledišče se je povspelo celo do — operete. Upoštevajoč razmere ne bo nikdo zahteval Bog ve kako imenitne uprizoritve, vsakdo pa lahko zahteva, da je cela stvar saj od daleč podobna opereti in da so diletanti, ki imajo glavne uloge, vsaj za silo — pevci. V opereti »Razburjeni lev« pa je imel glavno vlogo sicer marljivi igralec, ki pa je takoj izdal, da je vse prej kot — pevec. Dalje pri Slomškovi slavnosti »Čitalnice so uprizorili otroško igro »Betlehemski pastirji«. Prvič ne spada taka predstava v program Slomškove slavnosti. Če pa io že uprizorijo, nai vsai skrbe za pošteno proizvajanje. Toda bila je pod vsako kritiko, to je bil kvečjemu (da spomnim samo na famoznega pi-skroveza) le nevaren eksperiment z dobro voljo in potrpežljivostjo občinstva. Sklepam s ponižno prošnjo, da se »Dramatično društvo« vsaj nekoliko bolj potrudi in v bodoče skrbi za boljše predstve. Raje manj in to pošteno! Gospodu predsedniku »Dramatičnega društva« pa, ki je napisal v Mariborskem slovenskem koledarju stavek: »mnogo jih je med našimi igralci, ki so umetniki, s katerimi bi se mogla ponašati velikomestna gledišča«, želimo le, da bi bilo to res — za sedaj se to še ne more trditi.	F*
Iz Vinice.
Za en povešeni prediva se odpuščajo smrtni grehi. Na Vinici na Dolenjskem prebiva župnik, ki se Imenuje Jurič K6nig. Ta mož je s prižnice tako govoril, da morajo vsi katoliški kristjani iti k spovedi. To je čisto prav in lepo. Lepo pa ni, da
ostalo težko, nezadovoljno, mučno čuvstvo.
Od tega trenotka se je življenje Sašino, vrženo iz tega globokega, ravnega tira, po katerem je šlo preje brez vsakega napora z njene strani, kakor pokrilo z nekakšno kaotično meglo: zdelo se ji je, da se ona vrti sredi te megle, brezsilno in brezmiselno, kakor list v vrtincu.
Študent, katerega je prosila pomoči, sie je izkazal zelo dobrega človeka. Ni mu zadostovalo, da bi samo mislil ali govoril kaj dobrega, hotelo se mu je iskreno, da bi tudi storil. Imel je obširno in dobro znanstvo, in vsled tega se mu je hitro posrečilo spraviti Sašo v zavetišče za »spokornice«.
Saša je zvedela to najpreje iz njegovega pisma, katerega je prinesel pismonoša. To pismo je preči-tala prva »gospodinja«. Zgodaj v jutro je planila v Sašino sobo in pričela s hudobnim glasom kričati in zmerjati. Zanjo to ni bila nikaka izguba in na mesto Saše je bilo zelo lahko dobiti deset ravnotakih mladih in čednih žensk; toda gospodinji se je zdelo, da je to zanjo osebno razžaljenje in da je Saša nehvaležen stvor.
Zalučila je Saši zmečkano pismo v obraz in pričela besno zbirati vse reči Sašine, kakor da se boji, da bi ne odnesla česa s seboj.
je kočevarski Konig napravil pridigo v tem smislu, da se bodo glede spovedi vpoštevali povesni prediva. Rekel je: »Ljubi kristjani, posebno pa si zapomnite, (zdaj je pogledal na ženske) da se mi mora od vsake bogoljubne gospodinje prinesti en povesem prediva. Tem, Boga boječim ženskam se pri tem podeli »ce-gelc«. Možje pa boste plačali za ta »cegelc« 4 vinarje. No, pa boste že še kaj priboljšali, vsaj da bo en groš. Nihče ne sme pristopiti k spovednici brez »cegelca«. Kdor bo plačal več, temu se bodo vsi grehi odpustili.« — Tako se sedaj vabijo največji hudobneži k spovedi h kočevarju Juriču Konigu na Vinico, kjer jim bodo za en groš ali pa za en povesem prediva vsi grehi odpuščeni !
Deset let „Save“.
Te dni je praznovalo slovensko svobodomiselno dijaštvo desetletnico »Save«. Pred desetimi leti se je slovensko napredno misleče dijaštvo razdvojilo. Razmere same so prinesle ločitev s seboj. Nastala je t. zv. narodno-radikalna struja, ki si je v vseučiliškili mestih ustvarila svoja društva: (Slovenija (Dunaj), Tabor (Gradec), Adrija (Praga) — in ostala je stara narodna napredna struja (Sava (Dunaj), Triglav (Gradec). Ilirija (Praga).
Nar. radikalna struja si je ustvarila nov program in si je stavila za nalogo prenovljenje slovenskega di-jaštva, in s tem prenovljenje celega slovenskega narodnega življenja.
Jubilejni člankar piše o tem:
»Razkol bil je tedaj neobhodno potreben: izviral je iz duha in razpoloženja časa in iz značajev ter nazorov voditeljev obeh struj. Na eni strani večja dovzetnost za ideje, ki so bile tedaj moderne, močno narodno čutenje iti iskrena želja po izhodu iz desolatnih političnih razmer v domovini; na drugi strani odločno, ne-omajljivo prepričanje in krepak čut potrebe, hoditi isto pot dalje, bodisi da se je dosedaj izkazala za neplodno: to dvoje karakterizira tedanje naziranje narodno-radikalne, oziroma svobodomiselne dijaške struje. Naša struje bila je torej v gotovem oziru konservativna — kar se ji je tedaj mnogo predbacivalo —, ker je ostala v bistvu na prejšnjem stališču; obenem bila je pa v daljšem pomenu gotovo radikalnejša, ker je šla v svojem svetovnem prepričanju odločneje na levico kot — takratna
—	narodno-radikalna struja. Črtanje besede »svoboda« iz gesla »Slovenije« — za novo geslo izbralo se je: »Iz naroda za narod« — napadi na neklerikalne vodilne osebnosti v domovini ravno tako kot na klerikalne in mnogo drugih znakov opravičilo je tedaj sum, da nova struja na vprašanje svobodomiselnega svetovnega naziranja ne bo polagala te važnosti, ki se je zdela ustanoviteljem »Save« neobhodno potrebna. Vsled tega jim v reformirani »Sloveniji« ni bilo več mesta.
Danes po desetih letih vidimo obe struji jasno pred seboj.
Nar.-radikalna struja je hitro rastla, do svojega III. (celjskega) shoda je pokazala krasne vspehe — potem pa je šlo navzdol — in kar je bilo v nji pomena vrednega je bilo manjšinsko delo v »Adriji«. To se je pokazalo letos na obrambni razstavi. Svoje delavce je družila ta struja v »Omladini« — zadnji čas se je pokazala stagnacija. Starešinsko vprašanje je razbilo skupne vrste — in v javnosti se je pokazalo — da so mar-
»Čemu pa jemljete to? ... Ne kričite tako...« je zamrmrala Saša, vsa zardela in raztresena.
Na koridoru so se že zbrala dekleta v gručo in se ji smejala; sama niso vedela, zakaj. In Saši se je nehote začelo zdeti, da je v resnici zelo nesramno to. kar je zamislila. En trenotek je celo že hotela preklicati vse skupaj, naenkrat pa je namršila čelo in se razjezila.
»Nič vam ne odnesem... ne bojte se... kar je vašega, vam že vse ostane .. « je zagodrnjala.
»Dobro, dobro!« je besno kričala gospodinja. »Dobro!... Saj vas poznamo!...«
Dekleta so se smejala.
»U, trapa!« je kričala obilna, rdeča gospodinja. »Pomisli človek, celo ... poštena bi bila radal • • • Ali si videla kdaj, kakšne so poštene? .. Ah, ti!...«
Rdeča žametasta obleka, katera je imela S^ša šele enkrat oblečeno. in ki si jo je tako dolgo strastno želela, je zletela zmečkana na že nabrani kup. Saši so stopile solze v oči od žalosti in jeze.
»Kaj hočete pravzaprav!« je spregovorila z drhtečimi ustnicami in napravila nehote kretnje v zaščito svoje obleke.
A gospodinja ji je naglo, kakor da je čakala tega, zagradila pot in jo udarila po roki; ko pa ie Saša za-
sikje besede ostale besede. Izšlo je iz teh vrst nekaj naših znanstvenih delavcev — v splošnem pa ni prišlo ono prerojenje, ki se je obetalo.
Narodno-napredtio ali svobodomiselno dijaštvo je šlo med tem svojo pot — večinoma po starih tradicijah. Tudi iz teh vrst smo dobili nekaj narodnih delavcev. — V splošnem pa se more reči — da so med tem zrastla klerikalna dijaška društva.
O konečnem uspehu razkola piše jubilejni člankar:
Če bi se hotelo na kratko karak-terizirati še danes obstojajoči bistveni razloček med naroduo-radikalno strujo it. »Savo« v nazorih o vzgoji obema pripadajočega dijaštva naraščaja, reklo bi se menda lahko, da polaga narodno-radikalna struja največjo važnost na vzgojo umstvenih zmožnosti svojih članov. »Sava« pa na vzgojo odločnega značaja. Če bosta torej obe struji dale narodu vestnih narodnih delavcev in neupogljivih bojevnikov za svoje prepričanje, imel bo naš narod največjo korist od razkola pred desetimi leti.
Ncčento se spuščati danes v kritiko niti te niti one struje —presojamo ljudi vedno po njih zmožnosti, in njih delu — lie po besedah, po geslih in programih. Filister, zako-tar, štrebar, nezmožen kalofoktar, pozer, bahač in mlad starec je nam zopern, pa naj pride iz te ali one struje. Pozdravljamo samo ljudi dela, krepke individualnosti, zmožne može
-	odločne in energične mlade ljudi, ki jim program ni v besedah ampak v delu.
To imamo pripomniti k temu jubileju.
Danes sla si v marsičem slabem obe struji zelo podobni — v dobrem pa se še tu in tam razlikujeti. Zato nastopa nova struja z idejo jugoslovanstva, ki bo lahko prinesla v stagnacijo novega življenja, ako ne bo njeno jugoslovanstvo obstojalo samo v — skupnem stanovanju.
Svoboden razvoj dijaštva je predpogoj vsake dobre generacije. Zato pozdravljamo v mladini vse kar je novega, naprednega, življenja zmožnega.
»Sava« je praznovala svoj jubilej bolj tiho — v ožjem krogu dijaštva in starejšin. Zvečer 5. t. m. je bil slavnosten ples v »Nar. Domu«, nod pokroviteljstvom gospe dr. Tavčarjeve. Ples je bil razmeroma dobro obiskan, prišel je tudi baron Schwarz, grof Chorinsky, feldmar-šallajtnant Kusmanek s častniki, župan dr. Ivan Tavčar, posl. Ravnihar, Reisner, Novak, predsednik trg. zbornice Ivan Knez, ravnatelj kreditne banke dr. Pertot i. dr. Ples se je zaključil ob 4. uri zjutraj.
Dnevni pregled.
Opozarjamo na naš drugi listek »Upor«, ki je krasno delo znanega ruskega pisatelja. V njem se opisuje življenje iz najnižjega dna človeške družbe.
Stoletnica Bacha. Dne 4. januarja je minuto sto let, kar se je rodil znani Bach, poznejši avstrijski minister in eden največjih sovražnikov avstrijskih Slovanov. Po letu 1848. ko se je začela reakcija, je Bach hitro rastel in je skušal zger-manizirati celo Avstrijo; zase je rabil mnogo pomočnikov, ki jih je ovekovečil naš Trdina v »Bachovih huzarjih«. Kljub njegovemu sistemu smo avstrijski Slovani še vedno tu in bomo še ostali, dasi na Dunaju še vedno mislijo, da je Bachov sistem rešilen in ga skušajo vedno
ječala od strahu in bolesti, je prišla gospodinja popolnoma iz ravnotežja, udarila besno Sašo še dvakrat po licu in jo potegnila za lase.
»Tu imaš!« je zakričala že popolnoma iz uma, tako da je bilo slišati njen krik v pritličje, in je pritekel vratar, kozav in ravnodušno-hudoben človek.
»Lej no... kakšna reč!« je rekel.
V	Saši je vse zavrelo, hotela je reči karkoli, toda naenkrat se je obrnila k steni in zajokala onemoglo.
»Govedine ste vse skupaj, nehvaležne!« je zakričala naenkrat jokavo, omehčana vsled solz in joka. Nato se je spomnila na Ljubko, zaradi katere je imela velike neprijetnosti s policijo, in je zopet zbesnela.
»Trudi se človek z vami, oblači vas, obuva, a ve... No. zdaj boš videla, kako žive psi!« In stisnila je zobe s tako močjo, da se ji je vse zavrtelo pred očmi.
»Jaz ... t... te prrokl.. «
Saša je onemela in prebledela, sesedla se na tla, zakrivaje obraz z rokami.
»Te ... tetica.. .* samo to je mogla spraviti iz ust.
Debelo, trdno koleno gospodinje jo je udarilo v obraz, tako da je zadela s tilnikom ob steno; na glavo in na hrbet so se ji usipali udarci kakor toča, da ji ie onemoglo, bole-
zopet uveljaviti. Bach je bil edett — ‘Bachov pa je več.
Narodni dar ukrajinskemu pisatelju dr. Ivanu Franku. Letos jc temu ravno 40 let, ko se je na literarnem polju ukrajinskem pojavil Ivan Franko, največji ukrajinski pisatelj. Njegovo literarno delovanje je jako obsežno, velike so njegove zbirke pesmi, dram, povesti, literarnih študij, romanov itd. Na letošnje jubilejno leto so nabrali Ukrajinci zbirko »Narodni dar« svojemu najboljšemu pisatelju, da bi dokazali že za pisateljevega življenja, kako cenijo delo velikanov. Z »Jubilejnim narodnim darom« bo omogočena velikemu pesniku starost brez skrbi. Nam Slovencem jc bil doslej Ivan Franko še čisto neznan, vendar je v tisku ena izmed njegovih najboljših novel z naslovom »Na dnu«.
Nov ilustrovan ukrajinski tednik. V Kijevu je začel izhajati nov ukrajinski ilustrovan tednik »Vistnik kulturi a žita« pod vodstvom urednika Chotkcviča. Novi list se bo zanimal za vsa vprašanja galiških, bu-kovinskih in ogrskih Rusov, kakor tudi za življenje emigrantov.
Poljaki za »Rdeči križ« balkanskih narodov. Vprašanje zbirke prispevkov za ranjene balkanske Slovane se je na Poljskem šele sedaj rešilo. Pozuanjski Poljaki so nabrali 6000 mark, Poljaki na Ruskem pa so tej zbirki delali velikanske ovire, ki so se navidezno odstranile šele tedaj, ko se je postavila na čelo zbirke češka kolonija v Poljskem kraljestvu in ko je izdala »Češka Beseda« v Varšavi vabilo za nabiranje prispevkov za »Rdeči križ« balkanskih Slovanov. To pa ni bilo tako. Poljaki so zahtevali, da bi se dala polovica prispevkov tudi »Rdečemu turškemu polmesecu«. Dva meseca je trajalo, predno je prišlo do sklepa, da se cela zbirka daruje »Rdečemu križu« balkanskih Slovanov. Na Novega leta dan se je začelo nabiranje prispevkov po ulicah. Prvi dar 100 rubljev je poslal znani poljski pisatelj Henrik Sienkoewicz.
Vseslovanski praznik v Solunu. Glavni trg v Solunu se bo imenoval po slovanskih apostolih sv. Cirilu in Metodu. Sredi trga bo postavljen krasen spomenik slovanskima blagovestnikoma. Vsi slovanski umetniki bodo povabljeni, da se udeleže konkurence za ta spomenik. Pri odkritju spomenika bo velikanska vseslovanska slavnost, katere sc bodo udeležili zastopniki vseh slovanskih narodov.
Samomor vojakov. Dne 31. decembra 1912 se je vstretil vojak 1Q2.
pešpolka Adolf Pecher iz Benešova s~ svojo službeno puško najprej v trebuh, potem pa še v glavo. Rani sta bili smrtno nevarni in ubogi vojak je kmalu nato umrl. — Na dan po-greoa Adolfa Pecherja, dne 2. januarja 1913 sc je zazdelo vojaku Francu Jemati iz Bistrice pri Benešovu. ki je služil pri istem polku, da bi bilo veliko bolje, če se usmrti na tak način. kot njegov tovariš, kakor pa da bi opravljal vojaško službo. Zvečer omenjenega dne je povedal to nekaterim svojim tovarišem, ki pa so menili, da se Jeman le šali. O-krog 11. ure ponoči pa je vzel Jeman v prisotnosti šestih vojakov svojo službeno puško in si je nenadoma pognal kroglo v levo stran prs. Kakih deset minut nato je izdihnil. Vsaka pomoč je bila izključena, ker se je Jemau vstrelil naravnost v srce.
V	znamenju noža. Na Novega leta dan je siečai strugarski pomočnik Franc Cerny 211etnega delavca Fr. Novaka na cesti proti domu. Novak
stno vztrepetalo srce. A Saša je samo zakrivala obraz z rokami in ječala.
»Tu imaš...« je zavpila gospodinja brez sape, omahnila ter prenehala.
Njene oči so postale povsem o-krogle in divje, tako da je bilo čudno in strašno videti njen obraz na človeškem telesu. Zmerjala je še dolgo in gledala na Sašo tako besno, kakor da ji je žal, da jo je tako hitro nehala tepsti.
»Pazi, če prideš zopet, ti bom vse to uračunala!« je zakričala naposled in šla ven, a je zmerjala še med potjo in dihala težko in razburjeno.
Saša je vstala, omamljena in stepena, mehanično si popravila lase in pričela hodili po svoji sobi gor-indol. Preplašeno se je ogledovala na vse strani, zaprla natihem vrata, sedla na posteljo, zakrila obraz z rokami in začela jokati. Toda jokala ni toliko od bolečine in jeze, kakor zaradi tega, ker je pred njo nenadoma zazevala strašna, nedoločna praznota in ji je postala tako grozna, da toliko da ni zbežala h komurkoli in ga prosila, da naj jo puste v, miru in da ostane tukaj za vedno tako, kakor je bila.
Potem je posel dolgi, iftpreči ggŠSE.
se je delal, Kakor da Hi bil pijan in se je z odprtim nožem vrgel na Čer-inyja. Ko se je ta ozrl, ga je Novak sunil z nožem v obraz s tako silo, rda mu je prerezal nos od desnega ogla levega očesa po celem obrazu. K ranjencu so takoj poklicali zdravnika, ki ga je obvezal in ga pustil v domači oskrbi. Nasilnega Novaka je policija prijela in ga izročila sodišču.
Samomorilen poskus krojaškega pomočnika. Te dni je izpil 22-Ietni krojaški pomočnik Vaclav Dekan iz Češkega Broda raztoplino modre galice. Dekana so takoj odpeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. Kot vzrok samomora se navaja nesrečna ljubezen.
*
Prerokovanja za leto 1913. To
leto je navadno leto in je 6626. leto julijske periode. Ima 365 dni. Zlato število ie 14, nedeljska E, Gregorska Epakta XXII, solnčni krog 18, vladajoči planet je Venera. Somlad se začne 21. sušca ob 6. uri 18 minut zjutraj, poletje dne 22. rožnika ob
2.	uri 10 minut zjutraj, jesen 23. septembra ob 4. uri 53 minut popoldne in zima dne 22. grudna ob 11. uri 35 minut zjutraj. — Pust je zelo kratek, traja sarno od 7. prosinca do 5. svečana torej samo štiri tedne. Konec posta pride na 22. sušeč, tako da imamo velikonočne praznike že 23. in 24. sušca; radi tega so seveda Binkošti 11. velikega travna. Vnebohod 22. velikega travna. — Cerkveno prepovedani čas traja od
5.	svečana do 30. sušca. Kvaterni posti padejo na 12. do 15. svečana, 14. do 17. velikega travna, 17. do 20. kimavca in 17. do 20. grudna. Velika noč bo letos precej zgodaj, 'dne 23. sušca, Vnebohod 1. velikega travna, Binkošti 11. velikega travna. God Vseh svetnikov bo kakor ponavadi dne 1. listopada. Božič 25. grudna. Nedelj in praznikov je skupaj 66. Po Binkoštih je v letošnjem letu 28 nedelj. V letu 1913. bodo trije solnčni in dva lunina mrka. Kar se tiče vremena: Leto 1913. bo bolj mokro kot suho, toda precej gorko. Zima bo bogata na snegu, mraz bo segal daleč v sušeč, pomlad bo prišla precej pozno, toda ne bo ravno prijetna, poletje bo vroče, jesen lepa. sredi listopada bo padel sneg, ki pa se ne bo raztajala do Božiča. To ie torej glavno prerokovanje za letošnje leto.
Grški general nad truplom svojega padlega sina. V poslednjih nočnih bojih med Grki in Turki je padel tudi poročnik Kalaris, sin generala Kalarisa. Stari general je obstal pred mrtvim sinom, gledal ga je nekaj časa, nato pa se je sklonil, poljubil je sina na čeio in je rekel: »Danes, siti moj, je dan žalosti za očeta in dan veselja za generala. Spolnil si svojo dolžnost, počivaj v miru. .h« General je ukazal nekemu poročniku, naj tnu pokopljejo sina, sedel je rta konja in je odšel s svojim štabom v bojne vrste.
Skrivnosten slučaj. Josip Krhonj iz Ružomberka je imel v Budimpešti sina, ki mu je umrl v bolnišnici. Truplo so odpeljali v Ružomberk in tu je nekdo očetu povedal in razodel, da je v krsti samo glava njegovega sina, h kateri so pri mrličem ogledu prišili drugo truplo. Oče je obvestil o tem sodnijo, toda zaman. Dne 28. decembra 1912 je mati ponoči izkopala grob in odprla krsto. Lahko si mislimo njen strah, ko je našla sinovo glavo samo, prišito k ženskemu telesu. Oblasti pa se niso o tem niti zmenile za ta skrivnosten slučaj, ukazale so, naj se truplo zopet pokoplje, proti materi ba se je uvedla preiskava zaradi Prestopka s higijeničnih ozirov.
V	dvorani je kakor navadno veselo in glasno igrala godba, in Saša Je vedela, da je tam ta čas svetlo in polno ljudi. Vleklo jo je tja iz navade, toda ni smela v dvorano in je sedela sama v prazni, poltemni sobi ter prisluškovala godbi, ki je zamolklo zvenela skozi zaprte duri. in govorjenju in smehu deklet, ki so hodile po koridoru s svojimi pijanimi gostij
Saša ves dan ni ničesar jedla, čutila se je slabo. Pozneje se je spominjala samo toliko, da so se v sobi premikale velike molčeče sence, in jda ie bilo mrzlo in nemo; v črni šti-irikotnik okna je zopet trkal nevidni dež. Večer se ji ni zdel dolg, ampak Čudno nepremičen; kakor da časa Sploh ne bi bilo.
In nikakega čuvstva in misli ni bilo v njej, razun Čuvstva brezkončne, vse bistvo moreče samotnosti.
Drugi dan je morala v urad, kjer /e bilo istotako grozno in pusto. Velika, bela okna so strmela kakor mrtva nanjo, mize so bile črne. ljudje Krobi m radovedno hudobni. In Saši ie zdelo, da imajo ti ljudje pravi-00 delati ž njo, kar jim je povšeči. v Smejali so si ji in se celo normali iz nje. Nekdo je rekel:
»Spokornica!.. .<
(Dalje.)
Mrtvec je spregovoril. V ubožni hiši v Aaltru na Flanderskem so našli te dni na dvorišču nekega starega moža na tleh! Kakor se je splošno sodilo, je zadela starega moža kap. Oskrbnik zavoda, ki je bil prepričan, da je bila kap smrtna, ni pustil niti zdravnika poklicati k mrtvecu. Priprave za pogreb so bile v polnem teku: starca so lepo oblekli v čisto oblačilo, položili so ga v krsto in ga odnesil v mrtvašnico. Silna groza pa se je polastila navzočih. ko je mrtvec v mrzli mrtvašnici naenkrat odprl oči in jezno rekel: »Saprament, kak mraz je tukaj!«
Zgodovina številke 13. Številka trinajst ima med drugimi številkami najmanj simpatij od strani občinstva in sicer ne samo od občinstva, ki veruje v vraže, ampak tudi od strani človeka, ki čisto nič ne verjame vražam; in to samo zato, ker številka 13 ni priljubljena. Čisto znana stvar je, da gospodinje ne marajo, da bi sedelo pri mizi trinajst oseb. Mnogi ljudje, ki morajo sklicati kak shod ali kako drugo zabavo na trinajstega v mesecu, zelo premišljujejo in se branijo tega dneva. dokler ne napovedo shod, na dva najsti dan v mesecu ali pa na štirinajsti. Marsikdo je ceio nejevoljen, če je zagledal svetlobo sveta 13... In vendar nima številka 13 v sebi nikake usodne moči. V Ameriki, na primer, imajo številko 13, za prav srečno. Novo ustanovljena republika obstoji s trinajstih držav. Deviza republike E pluribus unurn ima trinajst črk. Tudi vojno brodovje ameriških Združenih Držav je imelo skraja trinajst ladij in njegov vsta-novnik John Paul Jones ima ime, ki je zloženo iz trinajstih črk. Med slavnimi možmi, katerim se številka 13 ni zdela nesrečna, je tudi Richard Wagner, katerega rojstno leto se konča s številko 13. in katerega ime ima ravnotako trinajst črk. Wagner je zložil trinajst oper, 13. aprila je končal »Tannhauserja« in 13. marca se je »TanhSuser« prvič igral v gledališču. Seveda je Wag-ner 13. tudi umrl. Ameriški »Klub trinajsterih« v Filadelfiji, naravnost izziva usodo. Klub ima trinajst članov in ko pride vseh trinajst članov k mizi. provocirajo usodo še z drugačnimi nevarnimi simboli. Na mizo stopijo na primer immortele, steiic so dekorirane z mrliškimi glavami in s podobnimi razkošnimi stvarmi. Pri tem se vseh trinajst članov počuti jako dobro in se veselo zabava, najbrže zato, da bi izpodbili vero v sugestijo. Drugače pa je številka 13 pri mizi zelo neljubna. Vesela štorija pripoveduje o usodni trinajstici in o velikem francoskem pisatelju Viktorju Hugu sledeče: Viktorja Huga so povabili nekoč k neki domači veselici, kjer so morali gostje zelo dolgo čakati na kosilo. Slednjič se je zdelo enemu izmed gostov to čakanje že predolgo in vprašal je naravnost hišno gospodinjo, zakaj toliko časa čaka s kosilom. Gospa mu je pošepetala na uho. da de eden izmed gostov prisiljen odpovedati obed v poslednjem trenotku in da tu manjka enega gosta, da ne bi bilo pri mizi trinajst oseb ... Mož, ki je zvedel to novico, je hitel k Viktorju Hugu in mu je rekel zaupno: »Veste, zakaj ne moremo kositi? Med nami je neki bedak, ki se boji. da ne bi bilo pri mizi trinajst oseb.« Viktor Hugo pa je odgovoril z nasmehom na obrazu: »Dragi gospod, oni bedak sem jaz!«
*
Za sobotni sokolski ples v Litiji
so dela v polnem tiru. Prostorna telovadnica okrašuje se primerno di-vizi »Cvetlična noč«. Maske so zagotovljene, za udobnost občinstva je preskrbljeno, zabave in veselja bo v izobilju; nihče naj ne zamudi po-setiti društvene prireditve, četudi bi po pomoti ne prejel vabila.
Podružnica C. M. D. v Loškem potoku priredi v nedeljo dne 12. t. m. ob 7. uri popoldne v prostorih gosp. Franceta Rusa na Hribu zabavni večer s tem-lc vsporedom: 1. Pozdravni nagovor. 2. Bizet: Arija iz opere »Carmen«. Vijolina s spremlje-vanjem glasovirja. 3. Davorin Jenko: Lipa. Cetverospev. 4. Danela: Duet. Vijolina s spremljevanjem gia-sovirja. 5. Veseljaka. Šaljiv dvospev.
6.	Danela; Serenada. Vijolina s spremljevanjem glasovirja. 7. Oj deklica, povej mi to! Narodna, harm. M. Bajuk. Cetverospev. — Po sporedu šaljiva pošta in prosta zabava. — Vstopnina samo 30 vin., preplačila se z ozirom na blagi namen prireditve hvaležno vsprejemajo.
Čitalnica v Gradcu. Podpisani naznanja za odbor Čitalnice v Gradcu. da je bil njen bivši večletni predsednik g. dvorni svetnik Karol Lu-bec voljen na občnem zboru dne 28. decembra 1912 častnim članom za velike zasluge, ki si jih je stekel v korist društva. Za odbor: inž. Mohorčič, t. č. tajnik.
Vabilo. Zaradi prepičle vdele-žbe pri zadnjem občnem zboru, ki
ga je sklicala podružnica sv. C. in M. v Kopru, se skliče ponovno občni zbor za čitalnico kakor za podružnico sv. Cirila in Metoda v sredo, dne 8. prosinca točno ob polu 8. zvečer v črtalniških prostorih. Prosi se cenjene ude in člar.e, da se polnoštevilno udeleže tega zelo važnega zbora. — Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Slovenci v Kopru pridite v velikem številu da bodemo popravili to, kar smo pri zadnjem občnem zboru zamudili.
—	Čitalnica v Kopru.
Ljubljana.
— Uljudna javna prošnja na naslov visoke c. kr. deželne vlade kot vrhovno oblast in čuvateljico zakona v Ljubljani. Prejeli smo in priobčujemo: Pred 14 dnevi se je odprla nova kavarna in prodaja pijače čez ulico na vegalu Škofje in Vrhovčeve ulice v Ljubljani brez vsakega oznanila in reklame. Nekaj dni potem je pisal ljubljanski dnevnik, da se je ta kavarna odprla brez vsake koncesije, da je bila radi tega dozdevna lastnica na magistrat klicana in kaznovana, — vendar je ta kavarna še vedno odpita in prodaja pivo in vino čez
ulico. Prizadeti davkoplačevalci si dovoljujejo uljudno prositi c. kr. deželno vlado, kot merodajno oblast, da blagovoli takoj potrebno ukreniti, da se ne bodo dalje kršili za vse avstrijske državljane, do danes še veljavni zakoni. Pripomniti je tudi, da se te protizakonitosti vršijo po ini-cijativi in v hiši bivšega čuvatelja obrtnega zakona, in c. kr. okrajnega glavarja v pokoju. Z odličnim spoštovanjem Prizadeti.
— Veselica nižjih mestnih uslužbencev, ki se je vršila v nedeljo v Mestnem domu je jako lepo vspela. Obisk je bil prav živahen in veselica je res midila obilo domače neprisiljene zabave. Na veselici je sviral
oddelek »Slovenske Filharmonije«, za petje je skrbel »Ljubljanski Zvon«. Ples je bil kaj živahen: med drugim se je plesala najbolje četvorka, beseda in kolo; Za dobro kapljico je poskrbel g. Štepic iz Šiške. Med ude-Ier>< rci smo videli župana g. dr. Tavčarja, podžupana g. dr. Trillerja in celo vrsto naprednih občinskih svetovalcev. S te, res neprisiljene, zabavne veselice je šel vsak jako zadovoljen domov.
— Plesni veuček pevskega zbora »Glasbene Matice« vrši se, kakor je bilo že objavljeno v soboto 11. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Za ta pri občinstvu tako priljubljen ples so vabila žc razposlana. Na razna vprašanja odgovarjamo, da je vsak prijatelj »Glasbene Matice«, če tudi ni dobil pomote ma povabila, brez istega dobro došel. Vstopnice za nečlane po 2 K so v predprodaji v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve in tudi na večer plesnega venčka pri blagajni. Člani pevskega zbora in dijaki pa jih dobe po I K i*ri blagajni v soboto od 7. ure naprej. Za ta pri občinstvu tako pri-ljublje i ples preveč reklame delati, bi bilo odveč — kajti vsakteremu obiskovalcu so plesni venčki pevskega zbora »Glasbene Matice« gotovo še v najboljšem spominu. Oni pa, ki še niso bili na njih, naj pridejo v soboto in videli bodo, da je tu prava in neprisiljena zabava. Napetosti, ošabiv iti in preziranja ne dobiš tu, pač pa prijaznost, priprostost in odkritosrčno občevanje. Za okrepčilo skrbi s svojo priznano točnostjo ga. Dražilova, za ples pa slavna Si. filharmonija.
— Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 7., sredo 8. in četrtek 9. januarja 1913. 1. Reka Clyde. (Potovalni film). 2. Klavnica za izdelovanje konserv. (Znanstveno). 3. Inter-viv. (Velekomično). 4. Pridobivanje glasovirja. (Naravni posnetek). 5.
I. dejanje. Življenje ali smrt. (Dramska slika iz življenja v II. delih). 6.
II. dejanje (Življenje ali smrt.) 7. Zur-nal Pathe. (Kinematografska poročila). 8. Maks na letovišču. 9. Dama iz Maxima. (Francoska veseloigra).
V	soboto Nepripoznan. (Senzacijska drama).
Trst.
»Zarja« je objavila neko notico pod naslovom »Narodnjaške skrbi«, ki jo je spisal neki »Jež« iz Trsta. Kakor je razvidno iz cele stvari, je moralo omenjeno človeče pisati doti-čno notico več mesecev — vsaj drugače bi bile v njej misli enotnejše. Pa tudi malo prifrknjen mora biti, ker bi drugače ne nasprotoval en stavek drugemu. Mi bi se pač preveč ponižali, če bi odgovarjali takim oslarijam, ki jih itak nihče ne cita. še manj pa verjame, razven onih par demokratčkov, ki se zbirajo v »Unionu« in capljajo za demoraliziranimi »voditelji« za ljudmi, ki so izgubili vsak pošten čut in se rekrutirajo iz saurih koristolov-
cev. Iz notice, ki jo je sklamfal »Jež«, veje neumnost, da bi si človek večje ne mogel misliti. Pravimo samo, kdor razmer ne pozna, ta naj — molči! Kar se tiče struj pri »Edinosti«, povemo, da pri »Edinosti« nista dve struji, ampak samo ena in ta je za »Edinost«. »Edinost« nasprotna struja ni včlanjena pri poli-litičnem društvu »Edinosti«, ampak stoji izven tega društva. Fantič »Jež« (in vsi soc. dem.) bi seveda hotel, da bi zavladale sedaj veliko nasprotstvo v narodnem taboru — sedaj ko se bližajo dež. zborske volitve. Sodrugi, tega pa ne boste doživeli! Nasprotstvo vlada v narodnem taboru samo v socialnem oziru — ne pa v narodnem, kajti, kadar se gre za narodno vprašanje smo edini in bomo tudi edini. Naj si ne mislijo ljudje v »Uu.onu«, da bo na-rodno-socialna struja začela boj proti »Edinosti« sedaj ob času volitev. Ne! to se ite bo zgodilo sedaj, pa tudi pozneje se ne bomo klali, kadar se ho šlo za narodne koristi. Stojimo na stališču, cla treba koncentrirati vse sile proti narodnim nasprotnikom. Kar se ra tiče plačila, ki ga prejemajo za svoj trud uradniki narodnih delavskih organizacij, pa povemo, da je ni organizacije, ki bi ne plačala uradnikov, ki jih nastavi. K večjemu dela to uredništvo »Zarje«. (O Mrakovi zadevi smo natančno informirani.) Sodrugom povemo samo to, da naj prav mirno molče. ker bomo v nasprotnem slučaju prisiljeni osti o pritisniti, da bodo pjesali tako, da se do vse kadilo. Čudimo se tem ljudem, ki predbaci-vajo proletarcem plačo, ki jo prejemajo za svoj trud. z& svoje pošteno delo v korist ubogih trpinov. Kaj pa delajo socialni demokratje? Nič; škodujejo delavcem -- vsaj sloven-venskim. In zato so vsi mastno plačani, ne samo strokovni tajniki, ampak tudi drugi, sploh vsi odborniki, kar se pri nar. del. organizacijah ne dogaja. Plačani so pri soc. demokraciji v Trstu: bivši hlapec žganjarije Regent, tajniki: Petejan. Mihevc, Kopač, Kermolj (tud, od štrajka. ki ga je zadušil vleče); nadalje Tode-shini. Pittoni, Puecher, Chiussi, in še nešteto drugih, na katere se v tem hipu, ko to pišemo, ne moremo spominjati. Vsak. ki lc er; majhen korak napravi, je mastno plačan, članov imajo malo in tako vso članarino pojejo ljudje, ki stoje na čelu soc. demokracije. To dokazuje, da noben ni idealen in da noben niti nima prepričanja — socialno-deinokratične-ga. Za danes naj zadostuje to. Izzvali so nas, zato smo izpregovorili. Pa bomo še!
Falotska cunja »II Piccolo«. Ta svinjski list je gledal že od nekdaj na to, kako škodovati Slovencem. Ni morda napadal in škodoval samo celokupnosti, ampak tudi posameznike je krtačil, se lagal na vse mogoče načine, samo, da jih je mogel spraviti v nesrečo. Pred par dnevi se je ponesrečil pekovski pomočnik Pavel K. Ko je nesel zjutraj krošnjo s kruhom, ga je na cesti neki konj tako močno udaril z nogo, da je obležal na cesti. Morali so ga peljati v bolnišnico. In veste kaj je pisala o tem dogodku gnusna krota »II Piccolo«? V »Piccolu« smo Čitali, da se ga je goriimenovani pekovski pomočnik tako napil, da je obležal na cesti in so ga morali nato odpeljati policaji. Lumparija! In gospodje v okrajni bolniški blagajni so verjeli »Piccolovim« lažem in nočejo zara-ditega izplačati bolanemu bolniške podpore. Revež je močno poškodovan in ne more delati. ’ Od česa pa naj živi, če mu bolniška blagajna nič ne pomaga? V bolniški blagajni se je skliceval zdravnik na »Piccolo«, češ v pijanosti ste se poškodovali. za to Vam ne damo nikake podpore. Gospodar, pri katerem je uslužben pekovski pomočnik, je izjavil, da je bil on (pekovski pomočnik) popolnoma trezen, kc je na vse-zgodaj Šel nosit kruh. Toiej, ta »Piccolo« res ne ve. kaj da bi napravil, tako grozno mu ležijo v želodcu Slovenci. To je res ciganska banda ki se zbira okoli tega lista. Veliko boljši pa tudi niso, ki temu falotu vse verjamejo. 2alibog, da je takih, ki so vanj zaljubljeni in mu vse verjamejo, veliko število. Kdaj se bo ljudstvo spametilo in se obrnilo s studom proč od te smrkave kokoši
—	to vprašamo?
Grobovi tulijo iti povprašujejo, kaj hočete od nas? C. kr. namestništvo v Trstu zahteva, da zahajajo tudi mrliči v šolo. Bivšemu uslužbencu Lloydovega arzenala g. S— je bil doposlan včeraj poziv, od c. kr. namestništva v Trstu, da mora plačati tekom 14 dni 5 K globe; če tega ne stori pa bo šel 12 ur v luknjo in sicer zaradi tega, ker svojega sina ne pošilja v šolo, tistega sina, ki je umri že takrat, ko se je nahajal v
3.	mesecu svoje starosti. Sedaj bi imel, ko bi živel, 7 let. No. so ga bržkone pozabili izbrisati. Podobne stvari se pri nas v Trstu večkrat dogajaj j. Proti eni stvari pa mora-
mo odločno protestirati, namreč proti italiiansko-nacionalistični politiki, ki jo uganja c. kr. namestništvo, katero pošilja Slovencem samo italijanske tiskovine. Gcriomenjeni poziv je bil pisan samo v italijanskem jeziku. Končno pa še dodamo, da naj c kr. namestništvo bivšemu uslužbencu Lloydovega arzenala, ki je sedaj brezposeln, rajše podeli pod-ltoro, oziroma preskrbi službo, namesto, da ga tirja, da mota plačati kazen za onega, ki je že davno strohnel v grobu.
Cvičkarji.
i.
Na drugem bregu Save je zazvonilo. Tenek glas zvona je plul skozi mrak po dolini. Odzvalo se je iz daljave tu, tam in nazadnje v mestecu vrhu prisojnega rebra šumeče reke. Zlili so se glasovi v otožno večerno molitev, ki je umirala v turobnem polumraku v ravnini za mestecem. Nebo je bilo sivo, čisto jesensko. Pršal je droben dež in luči, ki so se užigale, se sevale mokro luč skozi bleda okna. Prvi zvon je umolknil. Na cesti vrhu klanca se je zazibala postava in obstala. Bila je ženska, sloke rasti v rdečeroža-stem krilu. Čevlji so ji bili blatni od dolgega pota. Mokri lasje so se ji sprijemafi in preko ramen je bila ovita v sivo ruto. Srepo je zrla pre-ka doline na mesto, ki je sijalo v meglenem svitu pouličnih svetilk.
V	čelo se ji je rezala guba, ki je pričala o življenju. Zagorela lica in modrosive oči so zrle odločno v tihi mrak. Koščena roka z dolgimi prsti je pritezala ruto tesno na prsa. Stopila je nizdol po blatni cesti. Blato se je razlivalo v dolgih curkih po breguv ženska pa se ni zmenila. Nad Savo se je vzdignila megla, se valila po bregovih in zavila žensko v vlažni plašč. Utonila je postava v dolini in mraku,^ le trdi koraki so hreščali in se bližali mostu. Tema je pala k tlom, ko so zamrli koraki pod mestom na klancu. Dolina se je utopila v šumu Save in dež je pršal gosteje.
(Dalje prih.)
•• •Or ,•	n\-
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Mirovna konferenca. Situacija se je zboljšala.
MROVNA KONFERENCA.
London, 6. januarja. O današnji seji mirovne konference le Izdan sledeči uradni komunike: Seja se je pričela ob četrti uri popoldne. Turki so predložili nove mirovne pogoje. Ob petih ie bila seja zaključena.
Pariz, 6. januarja. Poročevalcu »Tempsa« poroča fz Londona, da so vele slasti intervenirale že v petek, ko so delegati balkanske zveze predložili svoi ultimatum. Intervencija velevlasti je imela sedaj le namen pospešiti rešitev drinopoljskega in drugih važnih perečih vprašanj, da se bodo mirovna pogajanja lahko nadaljevala.
London, 6. januarja. Kakor poroča »Reuter Bureau« so dobili turški delegati včeraj pozno ponoči nove instrukcije za današnjo konferenco, ki so velikega pomena. Nove Instrukcije bazirajo na temelju, da je Turčija pripravljena na nove žrtve, ali z drugimi besedami, da hoče Turčija odnehati od svojih dosedanjih zahtev.
London, 6. januarja. »Reuter Bureau« poroča iz krogov balkan-salh delegatov, da danes situacija ni tako zelo kritična kakor v soboto. Turki so pripravljeni k novim koncesijam, vsled česar je upati, da se mirovna pogajanja ne bodo razbila.
SESTANEK SULTANA Z BOLGARSKIM CARJEM.
Pariz, 6. januarja. Listi poročajo iz Carigrada, da se tamkaj razširjajo vesti, da je pripravljen turški sultan na sestanek z bolgarskim carjem pred Čataldžo, da se razrešijo najvažnejša vprašanja^ Inicijativo za to je dal Kiamil paša.
POSREDOVANJE VELEVLASTI.
London, 6. januarja. »Reuter Bureau« poroča, da velevlasti glede
:sz2Hzr*a
v Ljubljani, poleg pivovarneUNION
^■rxsr:.vssuF:-T ~I» rir^-r^igir;.- -
^ Krojastvo
Ivan Kersnič
v Itfjnbljani
Sv. Petra cesta 32,1. nad.
(poleg liavarne »Avstrija")
najnovejše mode, soliklno de!o, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba.
turške
"V
na mesečne obroke po 4'75!!! Vsaka srečka mora zadeti vsaj čistih 240 frankov. Imajo 6 žrebanj vsako leto in igrajo še do leta 1974. — Glavni dobitek po 400.000 in 200.000 frankov! — Prihodnje žrebanje dne 1. februarja 1918.
Samo mi prodajamo
ClouH 3 srbske državne srečke iz leta 1888
na mesečne obroke po • - 3 krone — Glavni dobitki 100.000, 75.000 in 20.000 frankov.
Različne skupine srečk v vsaki poljubni kombinaciji pod najkulantnejšimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
Zastopstvo „ČeŽJ^:e lxxcl-u. 3 :r « jslre Toeunlkze -v- □lo-va.Tol
Dnaopolja toliko časa ne bodo posredovale, dokler ne pade odločitev, ppetev Drlrtopolja Je pričakovati najpozneje v 10 dneh. Do teua časa se bod) pogajanja čisto gotovo nadalje-vala.
TURČIJA POPUŠČA.
London, 6. januarja. »Reuter Bti-reaii« poroča: Turki so na današnji seji predložili novo predlogo, po kateri bi bila Marica in Tundža tako omejena, da bi Kirk-Kilisa pripadla Po!garskL Predloga je enaka pogodbi San Štefanskega miru In priča. di je Porta vendar vsaj nekoliko odnehala od svojega dosedanjega trdovratnega stališča. Novi turški predlogi so za balkanske delegate sicer nesprejemljivi, vendar pa je pričakovati, da bo Turčija v svojem ponuščanju šla še dalje, tako da bodo balkanski delegati konečno popolnoma zadovoljni.
GRŠKA IZJAVA.
Solun, 6. januarja. Iz Aten se poroča. da so vse vesti, po katerih bi Boij;arska ovirala povratek mohamedanskih družin v Solun, popolno-noira izmišljene. Bolgarska to akcijo nasprotno še pospešuje, Odnošajl med Bolgarsko in Grško so najboljši.
OTVORITEV BOLGARSKE BANKE V SOLUNU.
Solun, 6. januarja. Danes je bila ta slovesno otvorjena podružnica bolgarske narodne banke v Solunu.
ITALIJANI TEPENI V TRIPOLISU.
Rim, 6. januarja. »Sabah« poroča: Ko so Italijani te dni napravili Izpad Benghazija, so jih Arabci z vso silo napadli in vrgli nazaj. Italijani so pustili na bojišču 280 mrtvecev. Arabci so imeli 5 mrtvih in 23 ranjenih.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
gpozg	gačami penami pESZMBlPBBgi
eeiEEEEE
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina* l
graji
Poslano.
Podpisana se kot prireditelja komvrt? prirejenega dne 3. 1. 1913 v »Mestnem domu« najprisrčneje zahvaljujeva gdč. Jerici Dolenčevi za ijubezi.jiv0 prevzetje prodaje vstopnic v rreni trgovini in pri veče-ni blatni, sla\ pevskemu zboru »Ljubljanski Zvon« in njega trudoljubi-vcnu> pevovodji g. Zorku Prelovcu za rožrtvovalno in nesebično sodelovanje, »Glasbeni Matici« za brezplačno orf pustitev koncertnega klavirja te- mestni občini ljubljanski za brezplačno prepustitev dvorane v »Mesinem domu«.
Josip Rijavec.
Janko Ravnik.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
„DA N“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18*—	Četrt teta	.	K	4-50
Pol leta	.	K	S-—	En mesec	.	K	l-50
V upravništvu prejeman na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	.	K	20*—	Četrt leta	.	K	5*—
Pol leta	.	K	10“—	En mesec	.	K	1*70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pii reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira In vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem časa.
Upravništvo „DNEVA“.
Pošlfite naročnino, ako je še niste!
V' f
opozarjamo, da se prodaja v Tsrtu dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnah:
ŽELEZNIK, Sv. Ivan.
1 KOGAR, ulica Giulia.
BONORA, ulica Stadion. TREVISAN, ulica Fontana.
STANIČ, ulica Molinpicolo. SFKOVAR, ulica Kaserma.
BAJC, ulica Gepa.
LAVRF.NČIČ, trg Kaserma.
MOŽE, ulica Miraniar.
HREŠČAK. ulica Belvedere. ARTOŠ, ulica Belvedcre.
KICHEL, Rojan.
GERŽINA, Rojan.
VIVODA. Rojan.
BLNUSI, Greta.
HRAST, ulica Poste.
B1LLAN, ulica Cavana. RAUNACHER, ulica Čampo Marzio. RAUTINGER, ulica Rlva Grumula. PIPAN, ulica Ponte dela Fabra. BFVK, trg Goldoni.
SCHERMIN, ulica Bariera. PELISAN, ulica Bariera.
BEDENJ, ulica Madonina.
BELLO, ulica V. Bernini. GRAMATICOPULO, trg Bariera. PAPIČ, ulica Sete Fontane. MliRARO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rivo.
RONČEL.!, ulica S. Marco. SEGULIN, ulica Industria.
ZIDAR. Rocol.
SCHIMPF, državni kolodvor.
Najfinejši
ŠPIRIT
Iz žita oddaja na debelo od (30 litrov naprej po nizki tovarn šlti ceni veležganjarna
M. ROSNER Co.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Notni stavek.
Litografija.
Cene najnižje!
Ozirajte se na tvrdke,
ki oglašajo v „Dnevuu.
.■i"
! Pozor trgovc !
Oti danes naprej se prodaja galanterijsko blaao in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, : v Prešernovi ulici :
pod tovarniško ceno.
adi inventure
prodajam vso zimsko zalogo kostumov, mantljev, pale-tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse
drugo blago 50 ®|0 Pot* las*n0 ceno.
»Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Farii I53JI.
Ustanovljeno leta 1900.
CBdfikovasia i
IfiadDD 1305.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da sl vsakdo laliko izbere. — Ob nedelja!) se dobivajo venci v isti hiši v !. nadstropju.
Siavn. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam
največjo zalogo krasnih
napolnili vence? in trakov
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno Oem.e Tore z konkvirenco.
FR. IGLIČ
Ljubljana,
9 Mestni trg štv. 11.-12.
Pridobivajte no\ e naročnike.