3MT Posamezna Številka stane 20 vinarjev. <1M
St. 04.	Maribor, 30. avgusta 1019,	Letniku.
ALE NOVICE.
iKhajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 20 V. — Po pošti se list ne poàb A
Dunaj v nevarnosti.
Dunaj rabi, ‘kakor je na posvetovanju strokovnjakov dne 27. avgusta (glej: „Neues Wiener Tag-blatt“ dne 28. avg.) izjavil ministeri!alni svetnik Kloss vsak dan 14.000 vagonov premoga. Zadnji čas je dovOz padel na 5000 in celo na 150 vagonov. Ta količina je ravno toliko, kakor če bi vrgel muho v pekel. List „N. W. T.“ imenuje položaj dunajskega mesta z ozirom na veliko pomanjkanje premoga; „Die fürchterliche: Lage unserer Kohlenversorgung“. Ravnatelj elektrarn Karel je povdarjal, da bodo dunajske elektrarne morale pozimi obrat ustaviti, če ne bó pomoči od zunaj. Ravno na iste citre je brenkal tudi centralni inšpektor plinarn Giintner. Najbolj so javkali zastopniki železnic, (ki so povdarjali, da bodo železnice v Nemški Avstriji morale po zimi ustaviti civilni promet, če ne bo premoga. Državni tajnik Eldersch je izustil dragoceno priznanje: „Jetzt erkennen wir (Deutsch-Oesterreich), daß wir auf eigenen Füssen nicht steheusjfönnen und vollkommen der .Gnade und Jungnade der Nachfolgestaaten ausgeliefert sind
Enake sitnosti kot s premogom imajo Dunajčani z lesom. Da bodo mogli fca silo preskrbeti prebivalstvo z drvi, so začeli podirati gaje in gozdove v dunajski okolici. A Nemcem primanjkuje voznikov, ker pokolejo vsak dan več tisoč konj in volov za prehrano:
Zupan .Neumann jè izjavil : „A u s e i g e n e r Kraft k a n n Wien sieh nicht helfen und s t e h t v o-r d e m Zusammenbruche“. ,To je klic obupajoöega. Vsi govorniki so se strnili v eno' skupno mnenje, da morejo edino sosedne države: Čehoslovaška, Jugoslavija in Poljska oteti Dunaj in druga mesta Nemške Avstrije preteče katastrofe.
Dne 20. avgusta 1918 je ležalo v dunajskih skladiščih še 198.288 ton premoga, dne 20. avgusta 1919 pa že samo 82.815 ton, torej 165.468 ton manj kot pred enim letom. Polovico dunajskih kuhinj- t. j.
250.000	kuhinj, je že zaprtih, ker ni kuriva. Pri razdeljevanju premoga čakajo lačni Dunajčani cele dneve. Prej omenjeni list piše: „Die Slenen, die sich bei den Abgabestellen abspie-I e n, sind unbeschreiblih u-n d m a n sträubt sieh, daran zu denken, w a s i m Winter geschehen soll, wenn alle-s friert und sich zur Kälte diè Not an Beleii C'h 't u n g s m a te riatteseli t.*
Zapreti bodo morali pozimi bolnišnioe, šole in velik del industrije., List pravi, da jo to: „G e-spensi der Verzweiflung“. Dunajski župan, Nemec apelira na dosedanje sovražnike nemškega naroda z milo prošnjo: „E s i s t die ethisch e. P f U c h t unsrer b i s h e r i gen G e gner, uns vor dem Aeussersten z u b e-w a-h r e n und uns dem Abg r-und zu e n.t-reisse n‘V
Enaka katastrofa kot Dunaju grozi bufi Bero-liiiu. V tamošnji plinarni je bihv lansko leto l.r avgusta 180.000 ton premoga, dne 20. avgusta 1919 j pa g-a je ostalo le. še 35.000, ion.
Maribor in okolica.
Opažamo, da med okoliškim ljudstvom in med prebivalstvom v mestu ne vlada mnogo soglasja. To je tista* stara pesem, ki jo pojejo že od nekdaj. Mestno prebivalstvo vpije: „Kmet je oderuh,, naj ga vrag vzame!“ Kmet pa da duška svoji zapostavljenosti s tem, da pravi: „Mi moramo rediti meščane, ti pa se norčujejo iz nas, nastavljajo po židovsko visoke cene za vse potrebščine, ki jih hibimo. davčni uradniki nas neusmiljeno pritiskajo'z velikimi davki; ko bi te meščane le zlodej vzel!“ Glavni krivci tega'nezadovoljstva, so: pretirano visoke céne v trgovinah, neokusno hujskanje gotovih ljudi v mestu, ki smatrajo, da jC kmet kriv draginje. Ce prinese kmetica na trg živila, mora poslušati vsakovrstno psovanje. Vsak dan slišimo, kako sramotijo sumljivi elementi òne, ki donašajo živila v mesto. Kolnejo., preobračajo nalašč jerbase in ovajajo prinašalce živil policiji. Mi stoji -mo na stališču,-da je treba prepad, ki je nastal med mestnim in kmetskim prebivalstvom posebno še med vojsko, premostiti. Kako se naj to izvrši, o tem bi se naj posvetovale ljudske organizacije v Mariboru in j okolici. Nekaj se mora zgoditi. Mnenje, da naš kmet J ne spada med ljudi, da je človek nižje vrste in da se pravi človek prične še le tedaj, če se kmečka punca preseli v mesto kot natakarica in začne nositi lase na fru-fru, je popolnoma krivo. Naše organizacije morajo vse predsodke, ki jih ima mestno prebivadst -vo proti kmetskemu in kar jih ima kmetsko proti mestnemu, odpraviti. Ko bo vladala na obeh strap eh le* pa Harmonija, ko ne bedo več letele psewke na kmetsko in tudi ne s kmetske strani na mestno prebivalstvo, bo kmet z veseljem prinašal še več živil tra trg in cene se bodo same ob sebi znižale. Psovanje, na-znanjanje policiji in grožnje s kaznimi ter nastavljanje najvišjih, cen ima pa edin uspeh, da kmetje «e dovažajo toliko živil na trg, kakor bi jih potrebovalo mestno prebivalstvo.
T dodatek in pojasnilo.
Smo že sicer poučili „Delavca“ o narodnosti zavoda šolskih sester v Mariboru, katerega rje -v svoji številki od .24. t. m. krivično in liberalno nepremišljeno napadel. Da bo javnosti ju gostov aoska narodnost tega zavoda bolj jasna in znana, dostavljamo, še nekaj novih doda kov „Delavcu“ v pojasnilo.
Od svojega početka do danes —■ dobrih (50 let — se je zavod šolskih, sester vedno resno trudil, da bi koristil mladini in narodu. V ta namen si je takoj od prvih časov vzgajal učiteljice, ki so si pridobile usposobljenosti tudi za slovenske šole. Na sku-
suje so jih pripravljali profesorji iz gimnazije, oziroma iz moškega učiteljišča. ,0d Mèta *1892. pos.eda ;za-vod 1 aštnokličite 1 jišče. Se predilo |e ’to dobilo pravico javnosti, je gojilo slovenščino kot obvezni predmet za,. Slovebke ter je» do takrat vzgojilo 89 slovenski!! udi’ teljic. Leta 1896. je dobilo učiteljišče pravico javiio-, sti. Vedno je smatralo vzgojo učiteljic za. slovenske' kraje za svojo najvažnejšo nalogo in- se, je velikoHru-diio, da tl V gojenkah vzbudile pravo narodno mišljenje, ki se ne ka|^ le v besedi, temveč. vfodločnem ; delu. -'"M'
m Da bi'se gojenke lhžje pripravljale za težavno^ učiteljevanje naf deželi, je zavod ustanOvii dva šlo-' venska .vzporedna razreda s štirimi šolskimi leti. Na videz je sicer.,,to malenkost; : slišale smo tekom let marsikatero pikro opazko, da ne maramo več slovenskih razredov, vendar, je to huda krivica. Kdor trezno misli, bo uvidel, da ni bilo lahko dobiti dovoljenja za ptyoritev slovenskih razredov. Dolgih deset , let se je . ravnateljstvo trudilo, da je od leta do leta dobilo dovoljenje za vzdrževanje ; dveh razredov, tretjega pa nikakor ni smelo otvoriti, dasi je v-začetku šolskega" leta 19ÜÖ—07. že začelo tudi st tretjim razredom v trdni nadi, da ga šolska oblast vendar -dovoli. Ministrstvo za uk in bogočastje prošnji ni ugodilo, razred je moral prenehati. .Vse to vendar m znak B,nem-čurstva, nemškega mišljenja in nemških nun“,, — O resnem prizadevanju za pospeševanje slovenščine na našem zavodu priča precejšnje število uradnih vlog in odgovorov, kakor tudi dejstvo, da je zavod doslej vzgojil ravno 400 slovenskih, učiteljic, ki menda ne zaostajajo za drugimi! . . .
Vrhutega je ustanovil- zavod šolskih sester, iz Maribora tudi v Ameriki med Slovenci 4 šole in Aleksandriji v Afriki eno. Zavod, ki se je leta in leta trudil po vsej možnosti doma in skoro po vsem svetu, da-pomaga izobrazi in narodno reši Slovence, pač ne zasluži napadov od te strani. Vsak resni, list in trezno misleč Človek bo ta „Delavčev“ budalasko nesramni napad obsojal in ga zavračal. O narodnosti tega zavoda bi bil lahko „Delavca“ informiral glavni sotrudnik tega lista, g. F. Leskovar, ki tudi pusti iZobražati svojo hčerko v tem zavodu. Gospodje krog „Delavca“ pa vendar ne boste trdili, da Leskovar ni narodnjak!
Razne novice.
^ Se enkrat o raci radi glasovanja. Francoski lišti do 27. t. m. nimajo niti besedioe o glasovanju za Mhribou in Radgono. Poročila tozadevnih nemških listov^ so,torej popolnoma izlagana. „Temps“, največji francoski list in glasilo ministrstva zunanjih zadev , piše samo, da je v pondeljek bila seja, pri kateri: so se, pečali z odgovorom Avstriji, Sprejeli so določbo , da mora Avstrija prepovedati vsako agitacijo z Nemčijo in, določili so finančne pogoje. „Journal des Debets“,' ugleden in resen list, ki je najbolj naklonjen: J ugoslovanom, piše, da so pri seji odklonili predlog amerikanskega zastopnika gospoda .-Hendlam -Worley, naj se Avstrija smatra kot samostojna država in ne kot naslednica one avstro-ogrske monarhije, ki je bila leta 1914.- Ta predlog je bil; odklonjen, kar je za Avstrijo veiik poraz. Tudi „Gäulois“, francoski na-cijonalističhi list,“ ki h am ni prijazen, ne vè povedati niöeSär,'-da ibi še bil'položaj izpremenil nam v škodo. Torej daj bo javnost popolnoma pomirjena.
■ Polhžaj v Prekmurju.: Radgona, 29. avgusta . Iz-Prekmurja poročajo, da so naše čete madžarski poizkus; vpasti v smeri iž St. Gptharda in vzhodno od tega kraja v Slovensko Prekmurje, v kali zadušile. Do kakih bojev sploh ni prišlo. Ko so maloštevilne madžarske čete, ki so na nekaterih mestih nekoliko prekoračile našo od entente zaznamovano črto , domale, da se jim približujejo naši oddelki, so jo Od-
. kurile, be da bi oddale le en strel. Prebivalstvo v j Goričanskem se je samo organiziralo takoj v močne narodne straže ter je. izjavilo, da pod nobenim pogo-n jem ne bo pripustilo, da bi Madžari zopet kedàj stopili na prekmurska tla.
S Krka se poroča, da prihajajo vesti, škofu Mahniču še bo dovolilo, da se v kratkem zopet povrne v svojo vladikovino. S silo v Italijo odvedenega , priljubljenega in do prezira smrti narodnega škofa pričakujejo začetkom septembra.
V Beograđane podajajo,-vladi od raznih strani izjave, ker vlada ne poseda ^zadostne večine, zato naj bi sama iz tega dejstva občega nezaupanja v zbornici izvajala posledice. Ako. vlada tega ne bo storila, odklanja opozicija vsako odgovornost, ki bi zamogla iž vStrajanja vlade na malenkostni večini povzročiti državi ogromno škodo. Sicer opozicija nikakor ne mi-? sli voditi obstrukcije,, ampak samo vladi pokazati, da ; ta ne poseda niti temelja za delo in da na njeni prisiljeno navidezni večini ni mogoče trajno in za državo uspešno delovati.
Socijalistični ministri: Korač, Bukšeg in Kri-stan so bili dne 28. t. m. na dvoru, da zaprisežejo regentu.
Prejšnji minister Vulovič je neprestano zago-j.Javljal, da bo železniški most čez Savo izgotovljen in ! prometu izročen že dne 12. avgusta. Njegov, nasled -j nik DraškoviČ je pa izjavil, da je treba potrebščine j za ta most še lè naročitfiz Nemške Avstrije. Sedaj i bo pa tudi ta minister golopraznih obljub Vulovič { vodit ministrstvo za javne zgradbe gotovo s samimi [ zagotavljanji in izjavami brez resničnih zgradb.
Vlada je dovolila bosanski deželni vladi, da J določi sed.em milijonov kron kot prvo pomoč prebival-! cem vzhodnega dela Bosne in Hercegovine, ki so v I i vojni trpeli. .
Glede Reke je dosežen med Rimom in Parizom j sporazum, čakajo še samo na odobrenje Amerike, na-j kar še bodo objavile vse - podrobnost! roškega vpra-! šanja in tozadevne končne odločitve.
Bivši cesar Karel se je obrnil do mirovne kon-! ference s prošnjo, da bi se mu dovolilo, da pošlje v j Pariz grofa Mensdorffa kot svojega opravnika. j Ogrska vlada je odposlala v zaanjih dneh na j Dunaj višjega policijskega uradnika, ki bi naj zaslišal Bela Kuna in njegove sodruge. Dunajska vlada ne dovoli temu odposlancu niti dostop k interniranim boljševičkim kolovodjem. Ta ščit dunajske vlade nad krvniki, roparji in požigalci Ogrske jej privoščimo , menda se Dunajčani bojijo, da bi se z izročitvijo o -grskih komunistov boljševičko seme popolnoma zatrlo in iztrebilo.
Bela Kun je interniran v kraju Haidlmühle v bližini mesta Waidhofen ob reki Tayi na Nižjem-Av-strijskem.
Bin milili ja, mora v Pariz izročiti natančni se -znam blaga, ki ga je od novembra 1918 zaplenila na Ogrskem. Kako se ima to nekoč zarubljeno in zopet vrnjeno blago porazdeliti, o tem boi odločevala neka posebna komisija. Rumunija ima pravico, zahtevati le 1 ono blago, ki je bilo ugrabljeno in odpeljapo iz Ru -munijé za Časa njene zasedbe od Avstro-Ogrske in Nemčije.	!.
Rumunl so pričeli v Banatu odpuščati in od-slavljati vse uradnike, katere je bila nastavila madžarska vlada. Pridržali so v službi le one poprejšnje uslužbence, ki so se zavezali, da se bodo v enem letu priučili rumunskega jezika.
Dne 1. avgusta se je začela splošna rumunska ofenziva proti boljševikom. Rmnuni so dosegli lepe uspehe. Tej rumunski armadi se je pridružil ukrajinski general Petljure s 100.000 možmi. Ta ukrajinska armada je osvojila v hitrih pohodih vso Podolijo, velik del Volhinije, kijevsko gubernijo in se bliža reki Dnjepr. Vse južno ozemlje na črti Zbrucz—Dnje -ster je v rokah' rumunskih čet*
Francoske čete, ki službujejo v Mali Aziji, sö poslane v Armenijo, kjer bodo skupno z angleškimi vzdržavale red in mir.
Draginja povsod. Na Francoskem so se živila podražila za 100^250%.
Anglija je odposlala v Rusijo 6000 letalcev, ki bodo začeli napadati sovjetske čete na vseh irontah.
Trockij je odredil nabiranje 750.000 mož rde čih čet. V municijskih delavnicah morajo na povelje delati tudi meščani.
Boljševiki imajo na vseh frontah 1,200.000 mož pod orožjem.
Boljše viki so dali pred kratkim usmrtiti 150 delavskih agitatorjev, kar je delavstvo močno razburilo«
Amerika se je zavezala Francoski, dà jej priskoči na pomoč v slučaju, da bi bila Francija brez vzroka in povoda napadena od Nemčije.
Wilson bo objavil na ameriški narod oklic, v katerem bo protestiral proti izpremembam mirovne pogodbe, katere zahteva senatna komisija za zunanje posle, ki so samo političen* manever, ki samo zavla -čujejo mirovno pogodbo in povratek miru.
„Delavec“, ki v preroškem duhu gleda vse novosti in dogodke za en dan naprèj, nam očita „Gos -podarja“, ki je pisal v. zadnji številki, da še dr. Korošec ni stopil v krog opozicije, dasi je dobro znal za tozadevni Korošcev korak. „Delavec“ bi rad našega „Gospodarja“ preustroju v drugo „Jugoslavijo“, ki vidi preko Ljubljane v. Pariz na mizo konferenc-lerjev ih potem trobi po svetu okrog svoje preroške vizije. Naši listi so poročali in bodo poročali samo to, o čemur so prepričani, ne pa, kar domnévajo ali nalukavajo skozi špranjo proroštva. Da je dr, Korošec organiziral celo protivladno opozicijo, to znajo le samo „svetovnoznani“ velepolitiki“ krog „Delavca.“
Jugoslovanski volapiik. Jugoslovansko ujedinjenje. se^ pričenja razodqyati 'tudi»,v jezikuGn ako pojde tako dalje, bomo kmalu v onih- časih, katere je o-žigosal ranjki pesnik Prešeren z besedami: „Očetov naših jezik potujevavši si kriv, da kolne kmet molitve bravši.“ Včerajšnji „Mariborski Delavec“ je n. p. prinesel notico: „Oficirsko pitanje rešeno.“ Dò sedaj smo vedeli, da naše kmetice pitajo kopune in purane,, neznano nam je pa bilo, da minister „pita“ oficirje . Radovedni smo, kako bodo izgledali tako izpitani gospodje!,
Nemški častni doktorji. Med vojno smo delali začudene obraze, kadar smo čitali, kako je to ali ono nemško vseučUišče imenovalo tega ali onega generala častnim doktorjem. Zlasti graško vseučilišče se je v tem oziru večkrat osmešilo pred celim svetom. Med svoje častne doktorje šteje celo glasovitoga generala Potioreka, ki so je tako lepo umaknil iz Srbije. Človek bi mislil, da so se avstrijski Nemci od lakote že vendar nekaj spametovali, a vse zaman. NjihoVa neumnost je menda neozdravljiva. V. sedanjih resnih časih so zopet začeli uganjati stare burke. Dunajsko vseučilišče n. pr. je imenovalo častnim doktorjem starega župana Weißkirchnerja, menda ker. si je pridobil toliko zaslug za razpad Avstrije in za lakoto na Dunaju. Gradčani so seveda hoteli prekositi Dunaj -Čane in so imenovali svojim častnim doktorjem znanega pesnikovača Kernstocka, kot nagrado za njegove vojne pesmi, ki niso nič boljše, kakor’toliko drugih pesmi, ki so nastale v onih Časih bodisi v strelskih jarkih iz dolgega časa, ali pà v zaledju po vladnem naročilu. Potem so jo pa zopet Dunajčani ure -zali še bolje in je dunajska visoka šola za poljedel -1 stvo kar naenkrat imenovala sedem novih. častnih doktorjev, med njimi dva tovarnarja za sladkor, ker sta dala kos sveta za poskušni šolski vrt.
Ludendorfova knjiga. Ludendor! je izdal svoje ..Vojne spomin e“. Knjiga je namenjena pred vsem tujini, je zelo' draga An razšla se bo v veliko
tisočih izvodih. Ludendorf bo' potegnil za njo nekaj tisočakov, dobrega amerikanškega, angleškega in francoskega denarja, to bo njen p/Vr uspeh. Tako bo gospodLudendorf „likvidiral“ vojsko. Lahko bo tud: po vojski sedel na mehkem, „zasluženo prijateljsko nagrado bo lahko shranil na varnem v tujih bankah, kaj ga bo brigal potem nemški denarni polom? Toda kaj nas briga, če je stopil med vojne dobičkarje in baranta sedaj na književnem trgu s kostmi milijonov vojakov, katere je gnal v smrt, razdejanimi pokrajinami, solzami žen in trpljenjem prebivalstva? Njegova knjiga nas zanima čisto od druge strani . . Strmimo nad moralno propalostjo moža, ki je tipični predstavitelj nemških vodilnih krogov. V knjigi se popolnoma nič ne zaveda ogromnosti zločinov, katere je izvrševal. Obžaluje samo, da ni mogel zločinske vojske dovesti za Nemce do ( zmagovitega konca in ni mogel povzročiti, da bi zločin triumfiral nad pravico, sužnjost zagrnila Evropo, moralne propalice obdrža-I le moč nad boljšim delom človeštva. Nekaj stranske-J .ga je v tej knjigi, iz nje odseva besna onemoglost duha, „ki vedno zanikuje,“ da ni mogel privesti do konca svojega razdiralnega dela. , in ta Ludendorf je še danes „junak“ in „uzór“ v očeh milijonov. Nemcev. Nemci se do danes ne zavedajo zločinstva, katerega so doprinesli nad človeštvom s svetovno vojno in barbarskim načinom vojevanja. Treba je prero-ditve duhov preden bo mogoče z Nemci prijateljski, sporazum, a take preroditve med njimi ne vidimo, dokler vlada med njimi duh, ki odseva iz knjige Lu-dendorfa. I
Ropanja, umori, požigi in tatvine v Nemški Avstriji. Dunajski listi s strahom javljajo, da • so sedaj ropi, umori, požigi, tatvine in goljufije v Nemški Avstriji na dnevnem redu. V enem samem tednu so našteli na Nižje-Avstrijskem 41 ropov, 53 umorov, 39 požigov, 258 vlomov in Čez 700 tatvin v večjem, obse-! gju. .Tako nekako bo še v.NemŠki Avstriji tudi dolgo časa trajalo, ker bo ta država za desetletja vkovana v trde gospodarske suženjske okove.
Nemčija dela pokoro. Mirovna konferenca je določila, da mora Nemčija poslati v-Belgijo in Francijo v 00.000 raznovrstnih delavcev, kot zidarjev, tesarjev, ključavničarjev itd., da, sodelujejo pri obnovitvi opustošenih delov teh držav. Na stotine železniških vozov cementa in železja prihaja, dan za dnevom iz Nemčije v Francijo in Belgijo,, da se popravi škoda, katero je Nemčija povzročila ter sda nemški narod dela pokoro za opustošenje in grozodejstva v teh .pokrajinah.
4 milijone brezposelnih v Nemčiji. Po poročilu nemških listov je izjavil monakovski vojaški povelj -nik, da bo letos v, Nemčiji v zimski dobi čez 4 milijone brezposelnih, ker bo vsled pomanjkanja premoga ustavljenih popolnoma zelo veliko tovarn in drugih obratov.
Poštne tatvine v Nemški Avstriji. Graški listi pišejo, da na svetu ni države, v kateri bi se dogajalo toliko poštnih tatvin, kakor ravno v Nemški Avstriji. Ni poštne pošiljatve, ki bi bila dovolj varna pred tatvino. Iz priporočenih pisem kradejo denar, iz zavojev jestvine, obleko in druge reči. Izropane poštne zavoje napolnijo poštni tatovi s slamo, kamenjem ali S prstjo. .V enem dnevu je bilo graškemu poštnemu ravnateljstvu naznanjenih 23 poštnih tatvin, kojih vrednost je znašala čez 100.000 K. Lepe razmere so V tej državi, v katero še vedno vlečejo srca naših po-silinemcev«	M
Naši nemški sosedi v Gradcu in Mariboru prirejajo na vse pretege kurze za laški jezik. Nemci res nameravajo z bratci Italijani stopiti v ožji stik tudi v jezikovnem oziru.. Opravičujejo to mrzlično učenje i-talijanščine z dejstvom, da je laški jezik nemški glavi veliko dostopnejši, nego slovanščina. Pa to brzo tekanje za Italijani ima za Nemce še kak drug po *
men, gotovo se čutijo naši Nemci z Lahi po? značaju, krutem zatiranju sosednih narodov, goljufiji In laži bolj sorodne, nego z nami, resnico in pravicoijubni-mi Jugoslovani. Nemci z Italijani, mi Slovenci pa s Francozi: in Ahgleži! Prihodnost bo dokazala, kefo je krenil na pravo pot.
Dr. Mravlagg zopet prihaja na površje. Dobilii smo zaupno poročilo, da dr. Mravlagg zopet prireja: tajne sestanke. Sumljivo se vedejo kar naenkrat zopet dr. Orosel, dr. TschebulI, ravnatelj Pichler in kolegi. Prijatelja, ki nam je poslal zaupno poročilo , prosimo podrobnih podatkov. Splom pa sè čudimo , kaj še dela dr. Mravlagg v Jugoslaviji:
Zlatnino nakupujejo po Mariboru tajni nemškor avstrijski židovski agentje. Plačajo vsako ceno. Imajo tajne Zveze, ki jim omogočujejo izvažanje nakup -Ijenega blaga v Nemško Avstrijo.
Glave štičejo danes na ulici Nemci skupaj. Na vsakem vogli si videl dopoldne znane vsenemške hujskače, kako so se Zaupno pogovarjali. Kaj neki zopet tuhtajo?
Še nekaj Iz delavnice južne železnice. Naš g. načelnik očitno kaže, da je vse drugo — samò Slovenec ne! Govori najraje švabski. Slovensko je najbrže pozabil. Delavci navdušeno korakajo v delavnico. Slovenci so. Pri sprejemu jih pa g. načelnik nekam strašljivo opozarja, češ, tukaj smo v takem kraju, kjer še ne vemo, kako bo, da se ne sme javno pokazati', kaj da smo. Ako bi se pa kdo le pregrešil in v državnem (slovenskem) duhu navduševal svoje tovariše, potem se bo ž njim zgodilo, kar se jé že enemu, namreč — pognal ga bo iz službe ! Na ta način je narodno delo v naši delavnici skoraj izključeno -. Čudimo se temu dejstvu, ker smo vendar v . Jugoslaviji in da nima naša država toliko moči, da take ljudi odstrani. Ali nimamo nobenega narodno zavednega Slovenca, Hrvata, Ceha ali Srba, ki- bi lahko načeloval naši delavnici ? Vzdramipao se vendar enkrat' iz španja, vržimo stran verige, stisnimo pesti in zahtevamo naše narodne pravice! Dovolj smo trpeli že dosedaj pod Nemci, da bi pa še sedaj v naši preljubi domovini, ne tega pa nikoli ne ! Zavedno in narodno misleče uredništvo in delavstvo flr|na plan !
Zastopniki mariborskih trgovcev v Beogradu. Te dni so odpotovali v Beograd zastopniki.mariborskih trgovcev Haber, Žnidarič in Vincetič. Izročili bodo vladi spomenico radi pretirane carine na ljudske potrebščine.
.Na mariborski trg je pripeljalo danes 12 Špeharjev okoli 50 zaklanih prašičev. Cene: Špeh BO do B3 K 1 kg, meso 14 do 17 K. Krompirja, čebule, jžita, kumare, fižola^. in zelja je bilo ]57 vozov. Najbolj živahna kupčija je bila s krompirjem. Cena za) merico 7 K do ,7 K 60 v. Ob pok desetih je'bil ves krompir razprodan. Pšenico, koruzo in rž so prodajali po 2 Iv liter. Zelje glàvo 1 do 2 K, kumarce 20j do 80 v komad (1 kg 1 do 1K 60 v). Kuretine je -bilo zopet več kot zaunjo soboto. Povprečno računam, je bilo kuretine in kuncev nad 1200 glay. Cena je zopet nekoliko padla. Bučnega olja je bilo precejšnja množina. Cena 36 K liter. Magistrat, oziroma tržno nadzorstvo bi naj vsako soboto sestavilo potrebno, tržno poročilo, kakor je bilo pred vojsko v navadi.
Razpisana je do dne 23. septembra t. .1. oddaja . glavne tobačne zaloge v Marbeku. Natančneji pogoji se izvejo pri mariborskem okrajnem finančnem rav -nateljstvu.
Vse osebe, ki še preselijo v Maribor, morajo po predpisu obligatoričnega cepljenja, predložiti pri zglasim. izkaz, da so cepljene proti kozam. Spričevalo o. cepljénju ima vsebovati izkaz, dà je bila prijavljena psèbà v času od ji. januarja 1915 do 1. januarja 1919 z uspehom cepljena ali'pa se po 1. januarju 1919 podvrgla cepljenju. Vse osebe, ki bi pri zglasitvi tega izkaza ne posredovale, si ga morejo
p' preskrbeti in najkasneje v 10 dneh po zglasitvi pri p zglasiloem uradu predložiti. Onim, ki se tej odredbi I! ne podvržejo, se bodo kaznovali z globo od 10—1000 I kron ali pa z zaporom od 1 dneva do 6 tednov in po-! leg tega tudi še prisilno cepili.
Promenadni koncert v mariborskem mestnem parku bo jutri v nedeljo, dne 31. avgusta, od 11. do I 12%. ure.
Zgubil je nekdo na Tegetthoffovi cesti uro . I Najdena ura se lahko vrne pravemu posestniku v I zakristiji frančiškanske bazilike.
V krčevinski šoli bo jutri v nedeljo, dne Sl. t. r m. zborovanje Strokovne. Zveze ob pol 5. uri popol-I dne.
Danes popoldne se vrne iz nemškega vjetništva I 13 jugoslovanskih častnikov in 828 mož, ki so bili u-! jeti v Marchtrenku. Osvobojenim bratom kličemo: Do-f; brodošli in pozdravljeni!
IV. Armijska oblast v Zagrebu je odredila, da morajo imeti vse vojaške ošebe od 1. septembra t. 1.
■j naprej legitimacijo (izkaznice) s sliko in osebnim po-pisom. Ta naredba velja tudi za vse vpokojene častnike;, vojaške uradnike in podčastnike, ako imajo šje pravico nositi uniformo. Za vse vojaške vpokojence izdaje te izkaznice komanda mesta dne 30. in 31. avgusta t. I. Vsi vojaški vpokojenci se opozorijo, da si takoj preskrbijo slike za izkaznice, da se v času od 30. avgusta do 5. septembra osebno priglasijo in za-! htevajo nove legitimacije. Ako pa pošljejo, če so mo-j goče osebno zadržani, posredovalca, mora isti prinesti seboj natančen oseben popis in lastnoročno pod -pisano sliko lastnika ter se mora za svojo osebo le -gitimirati.
N C E R T
1 na vs*tu gostiln« prS „BRODU“ «saka nedeljo in praznik pop« Izborna stara in nova bizeljska vina lastnega pridelka, topla in mrzla jedila itd. — za mno-gobrojen obisk se priporoča
169	F1- Balon, gostilničar.
K OMGE R T
Gostilna pri „SOLMCU“ e. F. Bibič v Pekrah v nedeljo, dne 31. avgusta 1919
s----— godba na vrtu.------------
] Izborna nova in stara pekrska, ljutomerska in bizeljska vina, topla in mrda jedila. Vstop prost.
Pohištvo,
postelja, omara, umivalnik, ogledalo in miza se proda Angasse 5/1, vrata 9.	177
Uve zlati
in ena srebrna ura, sodi za bencin in raznovrstno pohištvo Be proda v Hengasse 4, Maribor.
1617—804—104
IT A J VEč JI -§É USPEH
imajo
INSERAT!
V
Malih Novicah