P ovsod  me poznajo, De tiček sim zvit, Veselje imajo Med se me dobit'. Jim pravim, jim lažem, Se smejam, norim , Pa norce jim kažem, De v gosli dobim.
Doma skor nikoli Me viditi ni, Le rojim okoli, Kjer kej mi diši. Na vsak' ženitnini Nar pervi sim svat, Še rajši per vini, Ker pijem ga rad.
Nevesti, ženinu Perliznit' se znam, Očet' starašinu Obilno čast dam. Norčije uganjam, Pa larmo igram, Povsod se perklanjam, Kjer upat' kej 'mam.
Godec.   *)
Jo režem, zavijam
Basist, trobentač,
K tlam s peto perbijam
Piskač alj škripač.
Kaj maram? žvergljati
Znam tako lepo,
Ni treba se bati,
De b' dolgčas mi b'Io.
Jez Orfeja, Pana Posnemam oba, Ki godca mi znana Nar perva sta b'la. Tud Baha spoštujem, Ker p'jancov je Bog, Le k njemu zdihujem Me rešit' 'z nadlog.
V adventu in posti Za mizo tičim , Umiram slabosti, Se stradat' učim. U dimnik obesim Trobento in bas, Pa žalostno pesem Prepevam na glas.
\
Po čevah me grize, V trebuhu boli, Ker prazne so mize, Želodec medli. Ni vina, ni kruha, Klobas in mesa, Per ognji se kuha Mi sok iz ovsa.
Ošteva, obera
Me žena terdo,
Roti in zadira
Se na-rae gerdo.
Debele požiram,
Pa voljno terpim ,
Z lažmi se podpiram, —
S tim ženo krotim.
Po svetu kar lazim Bogat nisim bil, Ker druz'ga ne pazim, Kot de bi ga pil. Če struna se glasi, Se sučem z betam U drugim pa časi Potegnem s pešam. v
J. Zemlja.
*) To dobrovoljno pesmico je zložil rajnki gosp. fajmošter Jožef Zemlja,  za  slovenšino  ves vnet pesnik.    Po Krajnskim se sliši pogosto prepevati; ker pa dozdej mendc še ni bila nikjer natisnjena, smo jo po željah častitiga gosp. L. P. radi izročili     ; Novicam v ravno pripravnim pustnim času,                                                                                                              Vredništvo.