V zadnje slovo Jožetu Kačarju-Kantorju
Kratka in teika botoen je neusmiljeno pretrgalanit ziv-Ijenja nepozabnega našega to-variša in prijatelja Jožeta Ka-čarja- Kantorja. Za vse nas je bila to osupljiva vest, trenutek boleče resnice, ki je zbrisala z naših obrazov nasmeh in ve-drino, kar oboje nam je Joie nemalokrat tako nevsiljivo razdajal s svojim optimizmom in prepričanjem.
Joie Kačar se je dolga leta trdovralno upiral bolezni, vse do 81. leta starosti.
Politična in kulturna dejav-nost je bila prepričljivo zasi-drana v njem ie od malih let sem. Kot avstroogrski vojak je bil poslan na italijansko in rusko fronto. Stik z ruskimi vojaki ga je idejno prepričal, kaj je kapitalizem in kaj po-meni delavski razred. Začelse je ukvarjati z fctarxovo in Le-ninovo literaturo. Te ideje je naio vnašal med delavce v Kmečki tovarni in Kolinski tovarni.
Izbran je bil za predsednika sindikata. Toda takratnemu re-Žimu Kačar ni bil všeč in že je bil zapisan kot politično nevaren člo-vek. Zato je bil ob vsaki volilni in sindikalni akciji aretiran in več-kral pripn, pa zaradi pomanjka-nja dokazov zopet izpuščen. Ke> pa je bil vesten in dober ddavec, so mu bila vrala v Kolinsko to-varno vedno odpria, dokler oblast ni tukrutnemu ravnatelju prepo-vedala Kačarja sprejeli v službo. Bil je dolgo časa brez dela. Oblast pa ga je pod preivezo orožnih vaj interniralu v Ivanjici, nalo pa kmalu mobilizirala v staro jugo-slovansko vojsko, kjer je ostal do kapiiulacije Jugoslavije. Ob vr-nitvi domov se je takoj vključil v OF v Zalogu ter s svojimi kultur-nimi in poliiičnimi sodelavci začel aktivno delovati v raznih odborih OF. Sprejemal je razne funkcijc in odgovornosti pri organiziranju in pridobivanju somišljenikov OF vse do maja 1942. ko je odšel v panizane. Tam /<¦ dohil stik z IO OF Slovenije, od kmerega je dobi-val novc politične ilegalne naloge pri organiziranju OF i» okrožjih Novo mesto in Trebnje. Bilje zelo uspešen in vsi aktivisti lega okroija ga dobro poznajo pod imenom Kantor kol aktivisla in dobrega tovariša. Leta 1943 je bil delegat Kočevskega zbora in izvo-Ijen v plenum OF Slovenije.
Jože Kačar pa ni bil poznan samo kot politični delavec. Bil je kulturno razgledan in je znal tudi v kulturo vnašati svojo idejno pri-padnosl delavskemu razredu. Bil je soustanovitelj in pr\'i predsed-nik gasilskega društva Zalog. V prvo kulturno društvo v Zalogu, leta 1921 ustanovljeno Čitalnico, je bilo vključenih veliko delavcev, intelektuulcev, železničarjev in kmečkih funlov. Delovali srf v lamburaškem in pevskem zboru, pri igrah in v knjiinici. Kmalu pa je v Čitalnici prišlo do polilične razmejiive med Uelavci in intelek-nuihi. Skupuj z Jožetom Mazov-cem in drugimi so se delavci odce-pili in ustanovili delavsko kul-lurno driištvo Svoboda. V njej se je zbinila r.vu naprcdna delavska in kmcčka mladina rer železniški proleliirint.
Svoboda v Zalogu je po zaslugi liiiela Kučarjn in Mazovca zav-zclii tak <>b\cg. dn je bila zgled driigim dalcč naokoli. V Svobodo Zuhiif mi piiluijali najvišji na-prcdtii kulturni, polilični in purlij-
ski vodilelji in s svojim vzgojnim vplivom vnašati smemice Marxa in Engelsa. Tako je postal Zalog moina postojanka delavskega gi-banja.
To pa takratnemu buržoaz-nentu reiimu ni bilo všeč in ime-novala ga je rdeči Zalog. Svo-bodo je oblast prepovedala in nekaj članov zaprla. Kmalu pa je bila organizirana Vzajemnost, ki je nadaljevala povezanost delav-cev pri kulturnem in političnem delu.
Ob kapitulaciji stare Jugosla-vije in ob nastajanju OF v Zalogu ni bito ležko mobilizirati vse na-predne sile za boj proti okupator-ju.
Po osvoboditvi ga zopel sreča-mo na raznih vodilnih polo-Žajih in funkcijah — kot prvega predsednika, sekretarja OF in komiteja občine Polje, potem na mestnem odboru Ljubljane, leta 1950 zopel kot predsednika ob-čine Polje, pa podpredsednika občine Moste-Polje itd.
Že leta 1952 seje zaradi bolezni upokojil, toda kljub bolezni ni prenehal s svojo aktivnostjo na te-renu.
Z vso vnemo se je zavzemal in aktivno sodeloval pri organizira-nju kmetijske zadruge v Zalogu. Dajal je spodbudne smernke kmetom pri ulrjevanju napred-nega kmetijstva.
Zelo iivo je deloval v kultur-nem življenju. Ni zamudil niti ene prireditve po vojni oživljene Svo-bode. Delavsko drušrvo Svoboda, je poudarjal Jože, mora nadalje-vati tradicije tiste Svobode, ki so jo ustvarjali in imeli predvojni na-predni delavci.
Na vseh ravneh pa je poudarjal delo z mladino, ki naj se vzgaja v revolucionarnem duhu, posnema svoje prednike, ki so se bojevali tudi za ceno svojih iivljenj za bolj-še, svobodno in ustvarjalno iiv-Ijenje. To svnbodo mladina ima. Zato mora čuvati tradicije in se pripravljati na prevzem dolinosti ler z vsemi sredstvi braniti prido-bitve revolucije in NOB.
Aktivno jesodeloval v vsehpo-litičnih organizacijah, od ZK, SZDL, ZB, ZVVl idr. Povsod je bil zaielen in prisrčno sprejet.
Tak je bil foie Kačar — pred-vojni revolucionar, borec za de-lavske pravice. Naša druibenopo-liličria skupnost ga je zu njegovo poirlvovalno delo odlikovala — poleg partizanske spomenice 1941 še z mnogimi vojnimi in dr-ia\ nimi odlikovanji za hrabrost in zasluge za narod.
Pogrešali bomo njegove preu-darne, z življenjskimi izkušnjami pretele razprave, toplino in nasvet pri vsakdanjih srečanjih s tovariši. Semalokrat se nam bodo ob našem delovanju utrnile misli na življenje revolucionarja, ki nas je na vsakem koraku z borbenim duhom, zanosom, vedrino in ne-sebičnim tovarištvom spodbujal k imdiiljnjemu napudku.       R.K.