Ptuj, petek, 22. aprila 2005
letnik LVIII • št. 24 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Razkoije, ki se ga hitro navadite.
Novega Fassata lahko doBrlte na testni vožnJL
iminko d.o.o., Zadniini trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 21. MAJA 2005
RADIOPTUJ
69,8 "98,2 "104,3
TEDNIK
Slovenske železnice
Postanite in ostanite naročnik Štajerskega tednika! Poslušajte Radio Ptujl Potujte z udobnimi vlaki Slovenskih železnic!
Poiščite kupon na strani 26!
V
Štajerski
Moškanjci • Na letališčrnje delavno
Piloti so
|lote in druge ljubitelje širnega neba, zbrane v Aeroklubu Ptuj. Seveda je akim poletom - skrbno pregledati jeklene ptiče
Foto: Martin Ozmec
Po svetu	Po mestni občini
Vatikan • Benedikt Ptuj • Komu so na-XVI. - prvi papež 21. poti mladinska pre-
stoletja
Stran 2
nocišca
Stran 3 Gospodarstvo Ptuj • Čisto mesto odgovarja na kritiko iz Zetal
Stran 4
Kultura
Ptuj • Glasbeni dogodek svetovnega formata leta 2005 Stran 11
Po naših občinah Trnovska vas • Za
odlagališče odpadkov lepa renta
Stran 9 Po mestni občini Ptuj • Da za igrišče z umetno travo - a ne pri šoli Mladika
Stran 11
Sport
Nogomet • Bodo PtujCani prekinili črno serijo z DomžalCani?
Stran 15
9770040197060
Uvodnik
Igra se v ozadju
Ptuj se na številnih področjih prebuja iz zaspanosti. Duh preteklosti pa v mestu še vedno straši, da naj ostane zgolj mesto muzej, ker bo sodobno mesto zraslo nekje druge, ob veliki tovarni
Še dobro, da so se strategi še enkrat ušteli. Težko pa je v mestu odpirati nova poglavja, ker je status quo za mnoge še vedno najboljša rešitev. Zdaj so se strasti razvnele, ker naj bi ob OŠ Mladika »zrasla« umetna trava, ki bo uničila naravni življenjski prostor šole, otrokom ukradla zelenico, naenkrat ne bodo več mogli uživati ob gledanju marjetic. Vsega pa so krivi nogometaši Drave in njihov hitri prodor v središče slovenskega nogometa. Mesto, ki se venomer priduša s svojimi ambicijami »velikega« mesta in pokrajinskega središča, naenkrat želi imeti sodoben stadion, atletsko stezo, še eno dvorano v bližini in povrhu še enega "hudiča", umetno travo, ker tako hočejo nogometaši, kijih v tem podpira občinsko nogometno vodstvo, župan nogometaš in direktor občinske uprave nogometaš. Pa sta na terenu zgolj rekreativca, direktor sicer tudi funkcionar Nogometne zveze Slovenije. Novo vadbeno površino naj bi uredili kot pomemben korak pri zagotavljanju normativov nacionalnega programa športa, ki jo bodo koristili nogometaši in otroci ptujskih osnovnih šol. Ciljem investicije pa nekateri ne zaupajo, kot tudi ne drugim podatkom iz investicijskega projekta.
Sklep so svetniki po žolčni razpravi sicer sprejeli, stvari pa s tem še zdaleč niso rešene. Najslabše v vsem pa je, da se tudi tokrat manipulira z otroki in osebnimi interesi. Najmanj, kar javnost v tem primeru pričakuje, je, da bo igra poštena, da ozadje ne bo prikrito. Tudi to, da če sklepa v sredo ne bi sprejeli, bi se umetna trava odpeljala v Kidričevo. Ptujske izgubljene priložnosti pa so že druga zgodba - leta 1957 se je na primer s prostora ob Mladiki v Radgono odpeljala kmetijska razstava.
Majda Goznik
Ptuj • GIZ Poetovio vivat živi na papirju
Pokop GIZ-a čimprej
Ptuj ima še vedno dve turistični organizaciji, pod streho katerih naj bi pospeševali turistični razvoj, GIZ Poetovio Vivat, ki živi še zgolj na papirju, in Lokalno turistično organizacijo, ki naj bi tri leta po ustanovitvi končno zaplavala v želeni tok.
Čeprav prva živi le še na papirju, ima z njo glavna ustanoviteljica, Mestna občina Ptuj, zelo veliko dela. V tem obdobju ji intenzivno iščejo obliko, s katero bi jo dokončno pokopali. O tem smo se pogovarjali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom.
Št. tednik: GIZ Poetovio vivat, ustanovljen kot primer vzorčne organiziranosti turizma na lokalni ravni tudi v državnem merilu, že nekaj časa miruje. Od leta 2002 ima Ptuj za področje pospeševanja turizma novo organizacijo, čeprav še s staro ni razčiščeno. V kakšni fazi je trenutno "ugašanje" GIZ, koliko znašajo odprte finančne obveznosti in kako jih boste porazdelili med ustanovitelje?
Dr. Š. Čelan: "Strinjam
se z vašo ugotovitvijo, da so bili snovalci ideje, ki je temeljila na povezovanju zasebnega in javnega sektorja v turizmu, korak pred časom. To prakso so začeli množično uporabljati v EU šele v zadnjih letih. Razlika med našo in evropsko prakso pa je v izvedbi. Večina podjetij, ki so pristopila k ustanavljanju in so še vedno večinski lastniki GIZ Poeto-vio Vivat, je to storila, ker so pričakovala s strani občine in države zgolj finančno pomoč. Ker se v Poetovio Vivat niso združila podjetja, ki bi želela razvijati nove izdelke in storitve za trg, je ta institucija preprosto propadla. Lep in uspešen primer tovrstnega združevanja lahko vidimo v poslovnih skupinah Istrabenz in Sava. Razumeti moramo, da občina ni ustanova, ki bi razvijala nove turistične izdelke in storitve za trg. To v razvi-
tem svetu povsod delajo gospodarske družbe, občina in država pa sodeluje zgolj s pospeševalnimi ukrepi in zaščito javnega interesa. Tudi v bodoče bodo vsi koncepti pri pospeševanju razvoja turizma, kjer bo občina ali država glavni nosilec, doživljali enako usodo, kot jo je doživel GIZ Poeto-vio Vivat, priznali ali ne. O natančnih številkah dolga v GIZ ni moč govoriti, po nam znanih in ocenjenih podatkih ga je za dobrih 30 milijonov tolarjev."
Št. tednik: O tem, kako zapreti zgodbo o GIZ-u Poetovio Vivat, ste se prejšnji petek pogovarjali tudi v ožji skupini ustanoviteljev. Kaj ste sklenili?
Dr. Š. Čelan: "Oblikovali smo ožjo skupino ustanoviteljev, ki imajo v združenju večinski delež. Skupno se dogovarjamo o možnih na-
činih reševanja te problematike. Na petkovem srečanju smo se dogovorili za podpis skupnega pogodbenega akta, ki bo vse sodelujoče zavezal k pravicam in obveznostim pri reševanju tega problema. Posamezni partnerji smo se obvezali, da bomo opravili razgovore z največjimi upniki in dolžniki ter se poskušali dogovoriti o načinih poravnav odprtih obveznosti."
Št. tednik: Neuradno je slišati, da naj bi šel GIZ v stečaj?
Dr. Š. Čelan: "Tako kot je sedaj, ne sme in ne more biti več. Končni cilj te skupine partnerjev je, da pra-vno-formalno uredimo status GIZ Poetovio Vivat. Kakšen bo postopek pra-vno-formalnega urejanja, bo odvisno od tega, kako uspešni bomo v pogajanjih z upniki in dolžniki."
MG
Vatikan • Izvolili so papeža
Benedikt XVI. - prvi papež 21. stoletja
Kardinali elektorji so na enem najkrajših konklavov v zadnjih sto letih v četrtem krogu glasovanja za novega papeža v torek, 19. aprila, izvolili Nemca Josepha Ratzingerja, ki bo Katoliško cerkev vodil kot papež Benedikt XVI.
Naslednika papeža Janeza Pavla 11., ki je umrl 2. aprila, je na trgu svetega Petra v Vatikanu navdušeno pozdravila množica ljudi. Novi papež je prvo mašo v svojem pontifi-katu vodil v sredo v Sikstinski kapeli, inavguracijska maša pa bo v nedeljo. Ob imenovanju novega papeža so zvonovi zazvonili v vseh večjih cerkvah po evropskih mestih, tudi Sloveniji. V Nemčiji, domovini novega vrhovnega poglavarja Cerkve, so po vsej državi, še posebej pa v njegovi rodni deželi Bavarski, za-doneli zvonovi, verniki pa so praznovali.
24 ur po začetku konklava se je iz dimnika Sikstinske kapele začel valiti bel dim, ki je svetu oznanil, da je bil izvoljen novi papež, nekaj minut za tem pa so se oglasili še zvonovi vatikanske bazilike svetega Petra. Večtisočglava množica, zbrana na trgu pred baziliko, je izvolitev novega poglavarja Cerkve pozdravila s ploskanjem in vzkliki, nato pa nestrpno pričakovala, da se bo novi papež pojavil na balkonu bazilike.
"Habemus papam (Imamo papeža)," je z balkona bazilike svetega Petra oznanil prvi kardinal diakon, protodiakon Jorge Arturo, ki je povedal, da je novi papež Nemec Joseph Ratzinger, izbral pa si je ime Benedikt XV1. Zatem je novi poglavar Katoliške cerkve prvič nagovoril kakih sto tisoč zbranih vernikov in podelil blagoslov urbi et orbi, mestu in svetu. "Sem preprost in ponižen služabnik Gospoda. Z zaupanjem gremo naprej, pri tem nam bo pomagal Gospod, njegova mati Marija pa nam stoji ob strani," je dejal. Svojega predhodnika, papeža Janeza Pavla 11., je v nagovoru označil za Velikega.
Doslej največjega konklava za izvolitev novega papeža v zgodovini rimskokatoliške cerkve se je udeležilo 115 kardinalov z volilno pravico z vsega sveta. 1zvolitev kardinala Ratzingerja za novega papeža po 24 urah v četrtem krogu konklava je bila ena najhitrejših v zadnjih stotih letih. Papež Pij X11. je bil leta 1939 izvoljen v enem dnevu po treh krogih, papež Janez
Pavel 1. leta 1978 pa prav tako v četrtem krogu.
Ratzinger je osmi Nemec na sedežu poglavarja Katoliške cerkve in prvi po 480 letih. Bil je tesen sodelavec pokojnega papeža Janeza Pavla 11. in do njegove smrti prefekt kongregacije za nauk vere. Do izvolitve za papeža je bil dekan kardinalskega zbora. Je zagovornik skrajno konservativnih stališč Cerkve, zaradi česar je v času Janeza Pavla 11. veljal za ideologa Vatikana. 78-letni ne-
kdanji muenchenski nadškof je pred izvolitvijo veljal za enega od najvplivnejših mož v Vatikanu. Ratzinger, ki je bil v svetu najbolj znan nemški kardinal, je že pred začetkom konklava veljal za enega od glavnih favoritov za novega papeža.
Joseph Ratzinger se je rodil 16. aprila 1927 v družini policista v kraju Marktl am 1nn na Bavarskem. Po študiju teologije in filozofije je bil leta 1951 posvečen v duhovnika. Bil je profesor dogmatike na
visoki šoli v Freisingu. Kot strokovnjak je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu (1962-1965). Leta 1977 je postal muenchenski nadškof, štiri leta kasneje pa je odšel v Rim ter postal vodja vatikanskega "ministrstva za teologijo" oz. prefekt kongregacije za nauk vere. Bil je eden redkih kardinalov rimske kurije, ki je to postal že pred prihodom Janeza Pavla 11. na čelo rimskokatoliške cerkve, in sicer ga je 2. junija 1977 imenoval papež Pavel V1.
Ratzinger je vseskozi nasprotoval "pohlepu" in "sa-
Passauer Neue Presse
iHDtfchlïRlKhi /1111
Bin Bayer auf clem Stuh! Petri
mozadostnosti" v Cerkvi in je zavračal vse pozive k modernizaciji Cerkve. Je nasprotnik odprave celibata v Cerkvi in tega, da bi lahko duhovniški poklic opravljale tudi ženske. Leta 1986 je ostro obsodil homoseksualnost in istospolne partnerske zveze. Bil je tudi oster nasprotnik komunizma. Leta 1984 je komunistične režime, ki so prišli na oblast, označil za "eno od sramot našega časa". V domovini, Nemčiji, Ratzinger ni najbolj priljubljen, saj je za številne simbol dogmatizma in konservativizma.
Pričakovati je, da bo Rat-zinger kot Benedikt XV1. nadaljeval delo Benedikta XV. Ta je bil papež v letih od 1914 do 1922 in je med prvo svetovno vojno ohranil strogo nevtralnost. Leta 1917 je pisal vladam vseh držav, ki so sodelovale v vojni, in jih zaprosil za zaustavitev vojaških aktivnosti. Znotraj Cerkve je med njegovim pontifikatom pomembna objava novega zakonika, Codex Juris Cano-nici.
STA
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. 1zhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič 1vanuša- Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: 1mprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič 1vanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis-net, nabiralnik@radio-tednik-si- Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik-si- Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik-si- Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02 ) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: Arhiv
Foto: Arhiv
Ptuj • Zgodba iz hostla z druge strani
Komu so napoti mladinska prenočišča?
Svetnik SMS Robert Križanič je na 28. seji mestnega sveta v točki dnevnega reda "Pobude in vprašanja" opozoril na čudne posle v zvezi z mladinskim prenočiščem, zlasti še na delo v recepciji, ki ni odprta, ko bi morala biti, če pa popotnik pokliče na telefonsko številko, ki je navedena ob vhodu, neredko dobi odgovor, da bi si moral vnaprej rezervirati prenočišče.
Foto: Črtomir Goznik
Komu so napoti mladinska prenočišča?
Njegova razprava je povzročila ogorčenje in začudenje pri upravljavcu prenočišč, Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, prav tako se je na njegovo izjavo odzvala vodja recepcije Natalija Karo. Odgovor smo poiskali tudi pri ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu, ker naj bi na Ptuju bili nezadovoljni z delom upravljavca in naj bi iskali novega; takšne so govorice, ki so na Ptuju v zadnjem času vse glasnejše. Ptujski župan pravi, da nikoli niso razmišljali o prekinitvi pogodbe s trenutnim upravljavcem.
Izjavo svetnika na seji ptujskega mestnega sveta so v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti sprejeli z ogorčenjem, je povedal direktor Jelko Gros. Čudi jih, da je šla na mestni svet brez predhodnih dodatnih informacij in da se na tak način ugotavlja kvaliteta njihovega dela. Mestna občina Ptuj je prejela finanč-
no poročilo o poslovanju prenočišča, ki je pozitivno. Če bi imeli samo eno tržno nišo, mladinski turizem, to ne bi bilo mogoče. Zato so se morali precej potruditi, uspešnost poslovanja gradijo še na drugih turističnih produktih. Z ekipo, ki trenutno dela v mladinskem prenočišču, po potrebah pa jo bodo dopolnjevali, so zelo zadovoljni, zato če morda nekdo enkrat ni dvignil telefona, ni potrebno popljuvati njihovega dela v celoti in upravljavca narediti za neprimernega. Že v drugem letu poslovanja je mladinski hotel pozitiven, v prvem letu je bilo poslovanje negativno. Pozitivno pa ni zaradi mladinskega turizma, temveč drugih turističnih proizvodov, ki jih razvijajo. Jelko Gros poudarja, da se morajo za vsakega gosta zelo potruditi, nobenega še niso odgnali, ne da bi mu zagotovili drugo primerno prenočišče na Ptuju, če je bil
hotel polno zaseden, zato se čudi takšni nestrpnosti s strani Stranke mladih na Ptuju, še posebej, ker nimajo občutka, da bi slabo delali. Nikjer pa ni zapisano, da bodo večni upravljavci, je še povedal. Ob podpisu pogodbe in ker hotel kljub temu, da je bil dograjen, dolgo ni obratoval, so podpisniki pogodbe o upravljanju bili mnenja, da je Center šolskih in obšolskih dejavnosti najboljša rešitev.
Neargumentirano blatenje
Vodja recepcije mladinskega prenočišča Natalija Karo
pravi, da razpravo svetnika SMS na seji ptujskega mestna sveta, 30. marca letos, ne pojmujejo kot svetniške pobude in vprašanja, temveč kot subjektivno mnenje svetnika Roberta Križaniča. "To je neargumentirano blatenje jav-
ne institucije CŠOD in neresnično klevetanje. Ne vemo, kaj se skriva za vsem tem. Do danes Robert Križanič ni poklical in se zanimal o konkretni zadevi ali pa se osebno oglasil v mladinskem prenočišču Kurent. Sprašujemo se, na osnovi katerih podatkov se dogajajo 'čudni posli' v mladinskem prenočišču, še posebej pri delu v recepciji. Obratovalni čas je takšen, kot mora biti v hostlih v Sloveniji, od 8. do 12. ure in od 17. do 22. ure. Tudi v času, ko hotel ni zaseden, delamo, razen ob vikendih, od 10. do 14. ure, zaradi različnih informacij, ki jih dajemo po telefonu ali neposredno. Preostali čas smo dosegljivi na telefonski številki 051 -319 -186. To je navedeno tudi pri delovnem času, ki je izobešen na vratih mladinskega prenočišča. Če kdo pokliče in imamo prosto, ga namestimo brez kakršnihkoli rezervacij. Ti-
sti pa, ki vedo, da nas bodo obiskali poleti, ko so takšni domovi običajno polni, si ležišče predhodno rezervirajo. Gost, ki je prišel k nam, nikoli ni ostal brez prenočišča, če je bil dom poln. V teh primerih smo jih namestili drugje, najpogosteje v prenočiščih Šilak in v gostišču Pri Tonetu.
V času od novembra lani do marca letos smo imeli malo gostov, več jih bo v sezoni od maja do septembra, ko je tudi največ mladih popotnikov in šol v naravi. Vpisi v knjigo vtisov, doslej smo imeli že goste iz 30 držav sveta, so zelo pozitivni, vsi po vrsti hvalijo sama prenočišča, prav tako osebje, ki profesionalno skrbi za njihovo dobro počutje. Trenutno ima hotel tri redno zaposlene, ob špicah pa si pomagamo tudi s študenti, ki jih predhodno usposobimo za delo v recepciji. Trudimo se po najboljših močeh, želimo, da se gostje pri nas kar najbolje počutijo. V pripravah na letošnjo sezono smo tudi na novo uredili recepcijo, načrtujemo pa tudi izvedbo kulturnih večerov."
Pogodbe ne bodo prekinili
Zgodbo o ptujskem hostlu smo skušali osvetliti tudi s strani Mestne občine Ptuj. O tem smo se pogovarjali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom.
Št. tednik: Center šolskih in obšolskih dejavnosti se je pokazal kot dober upravljavec mladinskega prenočišča Kurent na Ptuj. V dveh letih je poslovanje spravil na zeleno vejo. Kljub temu so se pojavile govorice o tem, da je slab upravljavec in da bi bilo potrebno poiskati drugo rešitev. Kako kot župan mestne občine Ptuj, ki je podpisala pogodbo o upravljanju z mladinskim prenočiščem, gledate na to in ali v resnici želite prekiniti pogodbo o
Trnovska vas
Odstopil župan Karl Vurcer
V sredo, 20. aprila, je nepreklicno z mesta župana občine Trnovska vas odstopil Karl Vurcer.
Vzrok za njegov odstop je sklep občinskega sveta, da se občina Trnovska vas prijavi na razpis Agencije za radioaktivne odpadke v postopek prostorskega umeščanja odlagališča na območju občine Trnovska vas, saj je v svoji odstopni izjavi zapisal: "Razmišljati o umestitvi odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov še v tako okoljsko in krajinsko neobremenjeno pokrajino je absurdno. To je absolutno diametralno dosedanjemu konceptu razvoja občine Trnovska vas in širšega
okolja Slovenskih goric. Do sedaj smo uredili osnovne materialne pogoje za življenje ljudi. Sedaj bi dejansko morali preiti v fazo uporabe teh pogojev, in to bi se kazalo v izkoriščanju odličnih pogojev izobraževanja, v razvoju turizma, vezanega tudi na bodoče terme Janežovci, razvijajoči se storitveni dejavnosti, usmerjenega kmetijstva, vrtnarstva, vzgoje povrtnin itd. Preiti moramo na življenje od danosti svojega okolja, ne pa od državne rente, ki bi jo po tridesetih letih koristili samo za domove
upravljanju?
Dr. Š. Čelan: "Strinjam se, da je trenutna rešitev, o kateri smo se uspeli dogovoriti s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti, najboljši možni kompromis. V občinski upravi in v uradu župana nismo nikoli razmišljali o prekinitvi pogodbe s trenutnim upravljavcem. Osebno pa sem mnenja, da bi se s tem objektom dalo veliko več narediti, če bi obstajal realen gospodarski interes po nadaljnjem razvoju mladinskega turizma. Kot župan sem idejo o trženju mladinskega turizma predstavil mnogim gospodarskim sistemom, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Žal so njihove ocene o ekonomski upravičenosti tovrstnih vlaganj drugačne od naših. Mestna občina je v okviru Centra interesnih dejavnosti vedno pripravljena pomagati in sodelovati, ne more pa prevzemati odgovornosti za nadaljnji razvoj tržnih dejavnosti."
Št. tednik: Direktor CŠOD Jelko Gros je začuden nad tem, kar je povedal svetnik SMS Robert Križanič na seji mestnega sveta, čudi se, da ni iskal informacij najprej pri njih oziroma se pozanimal o resničnosti navedb, ker vpisi v knjigo vtisov govorijo čisto drugo kot "ulica".
Dr. Š. Čelan: "Mestni svetniki so pri svojem delu in izjavah samostojni. Sam sem s strani CŠOD prejel poročilo o delu mladinskega hotela, ki je glede na organizacijo dela pozitivno. Res pa je, da če bi gospodarska družba, ki se ukvarja s turizmom, upravljala s tem hotelom, bi imela drugačen koncept dela in tudi drugačne, predvsem pa višje ekonomske učinke. CŠOD kot javni zavod pa skrbi predvsem za zagotavljanje javnega interesa in v okviru danih finančnih možnosti po mojem tudi zgledno skrbi za objekte."
MG
upokojencev, ker mladih v občini ne bi bilo več."
Predsednik civilne iniciative Trnovska vas Danilo Muršec nam je potrdil, da se je že sestal s Karlom Vurcerjem in da se je bivši župan že pridružil civilni iniciativi, ki odločno nasprotuje gradnji odlagališča v Trnovski vasi.
Svetniki občine Trnovska vas se nocoj (22. aprila) sestajajo na 3. izredni seji, ki jo je sklical še bivši župan. Na dnevnem redu imajo tudi predstavitev Agencije za radioaktivne odpadke. Po besedah podžupana Franca Pukšiča so na sejo povabili tudi predsednika civilne iniciative Trnovska vas Danila Muršca. Glede na zanimanje občanov o tej problematiki pričakujejo njihovo številno udeležbo.
Zmago Šalamun
Ptuj • Čisto mesto odgovarja na kritiko iz Žetal
Pritožbe so neupravičene
Direktor podjetja Čisto mesto Andrija Koter je nad zadnjo kritiko o delu podjetja v Žetalah, milo rečeno, več kot presenečen: »Nimam besed in ne vem, kako naj komentiram izrečene obtožbe na naš račun. Tarifni sistem ne more biti veljaven, če ga niso potrdile vse občine, kar nikakor ni naša krivda. Kar se tiče neurejenosti odvoza in napak pri pošiljanju položnic, pa bi resnično rad konkretne podatke o teh osebah!«
Koter nadalje pravi: »Če bi se lotili izvajanja tarifnega sistema obračunave zgolj v Žetalah, bi to bilo res sporno za inšpekcijo. Ne moremo v eni občini storitev obračunavati tako, v drugi pa drugače. Zaenkrat čakamo na korekcijski faktor, ki ga bo treba vnesti v tarifni sistem in dokler se to ne bo zgodilo, se tarifni sistem ne more izvajati! Takšna so tudi navodila, ki so nam bila dana s strani skupne občinske uprave (SOU)!«
Tarifni sistem bo veljal za vse ali nikogar
Po tarifnem sistemu naj bi se odvoz in ravnanje z odpadki, povedano čimbolj enostavno, plačevalo po številu članov posameznega gospodinjstva in ne po velikosti posode za odpadke. Če bi ga že izvajali, bi to pomenilo, da veččlanske družine plačujejo precej več kot tiste manjše, z enim ali dvema članoma. Koter se zato sprašuje, kako bi, tudi če bi v Žetalah, kjer so tarifni sistem sicer sprejeli, na to gledali občani, zlasti še večštevilne družine: »Ne verjamem, da ne bi prišlo do revolta, ko bi, recimo, v sosednjih občinah velike družine plačevale ^o 3000 tolarjev mesečno, v Žetalah pa po sedem, osem ali celo več tisoč
tolarjev mesečno za iste usluge. Kot sem že povedal, pa tarifnega sistema obračunave ne moremo in niti ne smemo izvajati le v nekaterih občinah, v drugih pa ne. Za kaj takega bi nam morala dati soglasje SOU, ki pa tega ne dovoljuje, saj pravi, da mora biti sistem enoten za vse občine. Župan Anton Butolen je bil o tej problematiki seznanjen že pred sejo, zato me čudi, da je izpostavil to kot težavo!«
Tudi glede obtožb na račun nerednega odvoza in pošiljanja položnic direktor Koter zatrjuje, da so to zadeve, ki so že rešene: »Ni mi jasno, zakaj gre zdaj, o tem je tekla beseda pred meseci in napake smo takoj začeli popravljati. Treba pa je povedati, da je šlo morda za dva ali tri sporne primere, kar pa je že rešeno. Resnično bi zdaj rad vedel konkretna imena ljudi, ki se jim ne odvažajo odpadki, pa to storitev plačujejo. Morda je odvoz v času zime in snega res kasnil nekoliko dni, vendar smo na to opozorili že prej, saj ceste v takih razmerah niso prevozne. Nihče pa ni bil izpuščen, vsem so bili odpadki odpeljani! Odkrito povedano, sploh ne vem, kaj naj odgovarjam na vse te očitke ob dejstvu, da so bile vse naštete nepravilnosti, ki jih sploh ni bilo tako zelo veliko, že rešene!«
Koter se tudi sprašuje, za-
Direktor Čistega mesta Andrija Koter: »Odkrito povedano, sploh ne vem, kaj naj odgovarjam na vse te očitke ob dejstvu, da so bile vse naštete nepravilnosti, ki jih sploh ni bilo tako zelo veliko, že rešene!«
kaj na sejo, če je res kaj narobe, ni bil povabljen nihče iz podjetja Čisto mesto: »Seje smo se, če smo bili vabljeni, vedno udeležili in tako lahko takoj rešili morebitne napake oziroma pojasnili zadeve. Tokrat nismo dobili vabila.«
Odvoz se bo obračunaval po osebi!
Prav tako, kot zatrjuje tehnični direktor Franc Merc v Čistem mestu, se odvoz odpadkov ne obračunava po velikosti posode, ampak že po številu članov gospodinj-
stva: »Ta sistem obračunave se že vzpostavlja, zdaj ko smo dobili spiske gospodinjstev, jasno pa je, da čez noč ne gre. To pomeni, da bodo eno ali dvočlanska gospodinjstva, tudi če imajo največje, 240-li-trske posode, plačevala manj ne glede na volumen! Napaka je bila narejena lani, ko so se delile velike posode, ljudje so jih sprejeli, ampak to ne pomeni, da bodo zdaj plačevali
po velikosti posode. V prejšnjih mesecih se je še lahko zgodilo, da je nekaj manjčlan-skih družin prejemalo položnice po volumnu največje posode in morda je danes res še kakšen posameznik, ki plačuje položnico za 240-litrsko posodo, toda to se končuje.«
Tako kot Koterju tudi Mer-cu ni jasno, na kakšni osnovi so bile podane zadnje pritožbe: »Rečem lahko, da smo ves čas dobro sodelovali z vaškimi odbori, vse težave smo sproti reševali. Doslej sem bil na petih sestankih vaških odborov, zadnja dva sta bila prejšnji teden, župan Butolen pa se ni udeležil niti enega od zadnjih dveh srečanj. Na teh zadnjih srečanjih sem predstavnikom vaških odborov povedal, da se odvoz obračunava po sistemu 80-litrske obremenitve za eno osebo, 120 litrov za dve osebi in tako naprej do največje posode. Za skupne posode bo cena na posameznika nekaj nižja. Pojasnil sem jim tudi, da je postopek takšne obračunave v teku in da ne more biti vse 100-odstotno rešeno v enem dnevu! Povsem mirno smo se pogovorili o vsem in akcijo vključevanja gospodinjstev bomo po planu peljali naprej. Le za naselje Dobrina še ni jasno kako, saj ni bilo vseh predstavnikov tega vaškega odbora.«
Čigave posode imajo posamezniki?
Kar se tiče neurejenosti pošiljanja položnic Merc pravi tako: »Gre za zgolj dva evidentirana primera, ki jih bomo zdaj na terenu preveri-
li, da vidimo, ali so napake res pri nas ali kje drugje!« Kot je bilo slišati med svetniki, naj bi namreč položnice dobivali ljudje, ki sploh nimajo posod, po drugi strani pa naj jih ne bi dobivali tisti, ki posode že imajo. V Čistem mestu pa menijo, da lahko ima njihovo posodo tudi kdo, ki jo je nabavil kje drugje in uradno sploh še ni vključen v sistem odvoza.
»Zdaj bomo ponovno delili posode, kjer jih še ni, potem pa bomo predali spisek tistih, ki bodo posode zavrnili, komunalni nadzorni službi. Za skupne posode bodo vsi vključeni obveščeni na dom.«
Kot je še povedal Franc Merc, že razdeljenih 240-li-trskih posod ne bodo menjavali, bodo pa v prihodnje delili takšne volumne posod, ki bodo ustrezali številu članov gospodinjstva. Ne glede na velikost posode pa bodo zneski na položnicah obračunani na število članov gospodinjstva.
V Čistem mestu sicer napak, ki so se dogajale ob začetku akcije, ne zanikajo, pravijo pa, da jih ni bilo veliko in da so se na vsako opozorilo tudi takoj odzvali ter težave rešili. Zato so zaradi zadnjih burnih reakcij Žetalčanov ne samo presenečeni, ampak tudi prizadeti, saj so pripravljeni vsak morebitni nesporazum v dogovoru z ljudmi takoj rešiti po najboljših močeh. Sicer pa naj bi se, tako pravi Merc, po zadnjih sestankih vroče strasti že pomirile in morda do jeznih besed niti ne bi prišlo, če bi predstavnik Čistega mesta lahko sodeloval na pretekli seji.
SM
Ormož • Srečanje s srbskimi gospodarstveniki
Vaše ideje niso za v smeti!
Pobuda je prišla iz gospodarstva
Minuli konec tedna se je v Ormožu mudila 43-članska delegacija iz občine Ose-čina v Srbiji, njihovi gostitelji pa so bili Občina Ormož, Območna obrtna zbornica Ormož ter Kmetijska zadruga Ormož.
Pobudo za srečanje so podali predstavniki občine Osečina, ki so želeli pridobiti podrobnejše informacije o tem, kakšno je po vstopu Slovenije v Evropsko unijo v Ormožu stanje na področju infrastrukture, obrtništva in kmetijstva. Prvi dan njihovega obiska jih je sprejel župan občine Ormož Vili Trofenik, ki je v svojem nagovoru izrazil zadovoljstvo, ker je pobuda za takšno srečanje prišla iz gospodarstva in ne politike, predsednik občine Osečina Milan Simič pa je poudaril, da sta si občini pravzaprav v marsičem podobni - tako po številu prebivalcev kot tudi po močno prisotnem kmetijstvu, medtem ko je v njihovi občini treba še marsikaj postoriti za dosego evropskih standardov. Gostje so si ogledali ormoški grad, občinsko zgradbo, vinsko klet, oljarno ter grad pri Veliki Nedelji, ta čas pa so gospodarstveniki izkoristili za številne raz-
govore. Podžupan občine Ormož Milan Rudolf Čurin je poudaril, da ima ta obisk še toliko večjo vrednost, ker je to prvi tovrsten obisk po petnajstih letih, veseli pa ga, da je bila srbska delegacija izjemno dobro izbrana: »Tu so se organizirale tri skupine - obrtniki, kmetovalci in politična skupina. Vsi so pokazali izjemno velik interes, da spoznajo naš način organiziranja in delovanja, ki ga pri njih še ne poznajo.« Izredno zadovoljen je bil z obiskom tudi predsednik občine Osečina Milan Simič, ki je bil navdušen nad urejenostjo in čistočo mesta, kar se tiče pogovorov, pa se je s predstavniki občine Ormož seznanjal z organiziranostjo občinske uprave, ogledal si je deponijo odpadkov, Gimnazijo Ormož ter Dom starejših občanov, pokazale pa so se tudi možnosti medsebojnega sodelovanja: »Glede na to, da je lokalna skupnost v ne-
kem smislu organizirana kot majhna država, je zdaj samo od nas samih odvisno, ali se bomo znali povezati in izkoristiti vezi, ki so se navezale ob tem obisku. Potrebujemo predvsem pomoč v smislu pridobivanja koristnih informacij - zanima nas, kako pristopiti k črpanju sredstev iz evropskih skladov in kako organizirati občinsko upravo, vidimo pa tudi možnosti sodelovanja na področju kmetijstva.« Kot so dejali gostje, upajo, da bodo lahko v kratkem tudi sami v svoji občini gostili delegacijo iz Ormoža in po nekaterih besedah naj bi se to zgodilo že v mesecu maju. A ormoški podžupan Milan Rudolf Čurin pravi, da je to vsekakor prezgodaj - če želijo v Osečino zares prenesti pozitivne in koristne informacije, se je namreč treba na tovrsten obisk prej temeljito pripraviti.
Natalija Škrlec




Leasing
priložnost za prihodnost
Foto: SM
Podravje • Po izstopu Elektra Maribor iz Holdinga
Lani za 1,27 milijarde dobička
Delniška družba Elektro Maribor, ki je konec lanskega leta izstopila iz Holdinga Slovenske elektrarne, je poslovno leto 2004 sklenila uspešno tako za odjemalce kot zaposlene, saj so ustvarili 1,27 milijarde dobička, ali šestkrat več kot predlani.
Kot sta na tiskovni konferenci v torek, 19. aprila, v mariborskem hotelu Habakuk povedala predsednik uprave Elektra Maribor Stanislav Vojsk in ~lan uprave Tomaž Oreši~, je bilo poslovanje tega trenutno 882-~lanskega kolektiva v letu 2004 v vseh sektorjih, razen v sektorju dobave tarifnim odjemalcem, zaklju~eno z dobi~kom, saj so ob dobrih 40 milijardah tolarjev prihodkov dosegli 1.275.856 tiso~ tolarjev ~iste-ga dobi~ka. Pa to še ni vse, v zadnjih dveh letih so dodano vrednost na zaposlenega zvišali kar za 63 odstotkov in je samo lani znašala 12 milijonov na zaposlenega.
Tako dober poslovni rezultat pripisujejo predvsem ve-~ji u~inkovitosti na podro~ju nakupa in prodaje elektri~ne energije s korekcijo dosedanjega nepravilnega obra~u-navanja omrežnine in tako dosežene razlike v stroških, ki jo družba pla~uje Elektrogospodarstvu Slovenije, ter tudi uspešni racionalizaciji poslo-
• AO.««« »^Ï^^iii
ÍARIBOR
Predsednik Stanislav Vojsk (levo) in član uprave Elektro Maribor Tomaž Orešič
Foto: M. Ozmec
vanja, je menil Stanislav Vojsk ter pri tem poudaril, da je bila izločitev iz bilančne skupine Holding slovenske elektrarne in ustanovitev lastne
bančne skupine Elektro Maribor vsekakor pozitivna poslovna odločitev.
Ambicije te mariborske elektro družbe, ki ima med
okoli 200.000 uporabniki kar 180.000 gospodinjskih odjemalcev, pa so usmerjene predvsem v novo pozicioni-ranje na slovenskem trgu in
tudi mednarodno sodelovanje. ~e bo v Sloveniji oblikovan tudi drugi energetski steber, bo Elektro Maribor ponudil izvajanje dolo~enih poslovnih funkcij, ki jih že sedaj opravljajo.
Ugotavljajo, da je trend naraščanja porabe električne energije iz leta v leto višji, saj je bila lani poraba za 2,9 odstotka večja kot predlani, za 2,4 odstotke večji pa je glede na predhodno leto tudi letni porast obremenitve na nivoju elektroenergetskega omrežja Elektra Maribor.
Tudi zaradi tega so poslovno leto 2005 v strateški usmeritvi te družbe poimenovali "leto odjemalca". Da bi poenostavili in olajšali delo z odjemalci, delujeta pri Elektro Maribor informacijska pisarna in klicni center. Informacijska pisarna omogoča vsakemu uporabniku, da lahko vzpostavi osebni stik s strokovnjakom, ki mu lahko pomaga pri reševanju določenih težav, bodisi sklenitvi pogodbe ali pridobitvi lokacijskega soglasja ali soglasja za nov priključek. Klicni center pa omogoča odjemalcu, da lahko nekatere zadeve uredi kar po telefon, za kar sta na voljo telefonski številki 02 220 01 15 za splošne informacije ter 02 220 01 05 za prijavo okvar in motenj.
Med novosti sodi tudi spletna aplikacija eStoritev, ki odjemalcem omogoča vpogled v tehnične podatke merilne-
ga mesta, pregled izstavljenih računov ter plačil v tekočem obračunskem obdobju ter informativni obračun porabljene električne energije. Dostop je možen prek spletne strani www.elektro-maribor.si. Sicer pa so v letu 2005 uvedli še novo storitev inženiringa, ki skupaj z oddelkom projek-tive ponuja odjemalcem celovito podporo pri urejanju novih merilnih mest.
V naložbe naj bi letos namenili okoli 4,6 milijarde tolarjev, med največje investicije sodi dokončanje prenove RTP Melje, prenoviti pa nameravajo tudi transformatorske postaje v Rušah, Sladkem Vrhu, Ptuju, Radencih, Lendavi in Lenartu. Poleg tega načrtujejo tudi pridobitev okoljskega certifikata.
čeprav pomeni izstop iz Holdinga za Elektro Maribor tudi več tveganja, pa v poslovno leto 2005 vstopajo z optimizmom. Ne le, da so s tako poslovno odločitvijo svoj tržni delež ohranili, celo povečali so ga, prepričani pa so tudi, da je to tudi leto pomembnih odločitev za večinskega lastnika, torej za slovensko državo. Pričakujejo, da bo proces odpiranja energetskega trga, ki je v Sloveniji prisoten že zadnjih nekaj let, končan do sredine leta 2007, to pa pomeni, da si bo lahko vsak odjemalec izbral svojega dobavitelja električne energije.
M. Ozmec
Podravje • Vpisi v vojaško evidenco
Odziv zelo dober
V Sloveniji smo leta 2003 opustili obvezno služenje vojaškega roka v miru in s tem tudi nekatere aktivnosti, ki so bile na to vezane, v lanskem letu pa so pri~eli novo obliko vpisa v vojaško evidenco in seznanjanja z vojaškimi dolžnostmi ter pri tem dosegli zelo dober odziv.
Kot je pojasnil Stanko Meglic, direktor uprave za obrambo Maribor, upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, v skladu z za-
konom o vojaški dolžnosti še vedno opravljajo vpis vojaških obveznikov v vojaško evidenco, saj morajo še naprej voditi natan~no eviden-
co vseh vojaških obveznikov. Te evidence bi, kot veleva zakonodaja, sicer uporabili le v primeru ogroženosti Slovenije, saj bi v tem primeru po-
Foto: M. Ozmec
Na vpisnih mestih so razstavili tudi del opreme slovenske vojske in bojevnika 21. stoletja.
novno za~eli izvajati naborne obveznosti in obvezno služenje vojaškega roka. So~asno z vpisom v vojaško evidenco, ki poteka v aprilu in maju, mla-deni~e, ki v letošnjem letu dopolnijo 18 let, seznanjajo tudi s pravicami in dolžnostmi vojaškega obveznika.
V Ptuju so omenjene aktivnosti opravljali od 11. do 13. aprila v prostorih gasilskega doma, 14. aprila v prostorih ob~ine Lenart, 15. aprila v dvorani Kmetijske zadruge v Ormožu, 18. aprila v gasilskem domu v Rušah, 19. in 20. aprila v vojašnici v Slovenski Bistrici, od 3. do 9. maja bodo seznanjanja potekala v vojašnici generala Maistra Mariboru, 10. maja pa bodo sklenili seznanjanje v kulturni dvorani v Pesnici pri Mariboru.
Povsod pa poleg vpisa in seznanitev s pravicami ter dolžnostmi vojaških obveznikov mlade fante seznanjajo tudi z možnostmi prostovoljnega služenj a voj aškega roka, s pogoji za zaposlitev v stalni sestavi Slovenske vojske ter s prostovoljnim pogodbenim opravljanjem vojaške službe v rezervni sestavi. Pripravili pa so tudi prikaz opreme in oborožitve slovenske vojske ter opremo bojevnika 21. stoletja.
Vodja izpostave za obrambo Ptuj Franc Predikaka je
povedal, da so v prostorih gasilskega doma Ptuj od 11. do 13. aprila seznanjali z vojaško dolžnostjo fante, rojene leta 1987. Z obiskom so zadovoljni, saj se je povabilu odzvalo 409 mladih fantov, to
je kar 88 odstotkov vseh z ob-mo~ja ptujske uprave, ki so bili rojeni omenjenega leta. V torek in sredo je bil v Ptuju prisoten tudi predstavnik športne ~ete slovenske vojske, biatlonec Sašo Grajf, vse dni pa je bil z njimi tudi vojaški kaplan Vito Muhi~, pripadniki 72. brigade SV iz Maribora pa so prikazali del opreme slovenske vojske ter sredstev za zveze.
Potem ko je bilo leta 2003 ukinjeno obvezno služenje vojaškega roka, so prenehale tudi nekatere aktivnosti, ki so bile s tem povezane. Odpadli so obvezni zdravniški pregled, nabor in napotitev na obvezno služenje vojaškega roka, vendar mla-deni~e, ki so potencialni vojaški obvezniki, še naprej vnašajo v vojaško evidenco, da bi jih v primeru potrebe oziroma neposredne vojne nevarnosti, razglasitve izrednih ali vojnih razmer lahko
v ~im krajšem ~asu poklicali na obvezno služenje vojaškega roka.
So~asno z vpisom vsem ponudijo možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka, na katerega pa lahko gredo fantje in dekleta, ki so stari od 18 do 27 let. Kandidati morajo za to vložiti vlogo na sedežu izpostave v Ptuju, v Slomškovi ulici 10, nato pa z Ministrstvom za obrambo sklenejo posebno pogodbo, v kateri so opredeljene vse pravice in dolžnosti obeh pogodbenih strank. Tisti, ki izpolnjujejo tudi zdravstvene pogoje in nastopijo prostovoljno služenje vojaškega roka, ki traja 3 mesece, so v tem ~asu zdravstveno in pokojninsko zavarovani, prejmejo pa tudi denarne prejemke, ki v treh mesecih skupaj znesejo okoli 170.000 tolarjev.
M. Ozmec
Ptuj
Prireditev za otroke
Humanitarno društvo Slovenije za male in velike otroke pripravlja v nedeljo, 24. aprila, od 14. do 17. ure Otroški živžav v dvorani v Dravski ulici 18 v Ptuju, kjer bodo poskrbeli tudi za sladek prigrizek, otroci pa bodo lahko risali, plesali ali se igrali. Najboljše risbice bodo nagradili, vstop je prost.
V torek, 19. aprila, ob 19. uri pa pripravljajo predavanje pod naslovom Pomen antioksidantov in škodljivost prostih radikalov za zdravo življenje, ki bo potekalo v obliki u~nih delavnic, predavala pa bo višja medicinska sestra Metka Jeler. Vstop je prost, zato vabijo vse, ki jih to zanima!
-OM
Ptuj • Z 29. seje mestnega sveta
O umetni travi bodo zagotovo še govorili
Ptujski mestni svetniki so 20. aprila razpravljali skoraj o dvajsetih točkah dnevnega reda - nekatere so umaknili, nekatere dodali. V sejni sobi Mestne hiše so sedeli več kot pet ur.
Skladno s predhodno razpravo v odborih so z dnevnega reda umaknili investicijski projekt izgradnjo večnamenske športne dvorane in mnenje h kandidatom, prijavljenim na razpis za ravnatelja OŠ dr. Ljudevita Pivka, ker ni bil uspešen. Niso pa izglasovali umika točke o identifikaciji investicijskega projekta za izgradnjo igrišča z umetno travo. Predlog je podal svetnik N.Si Peter Pribo-žič, ker gre pri projektu za kup nejasnosti in ker točka ni pripravljena tako, kot bi morala biti. Za umik so glasovali v svetniških skupinah SD, DeSusa in N.Si.
V točki Pobude in vprašanja je svetnik LSD Milan Čuček svetnike spomnil, da se svetniška vprašanja praviloma dajejo pisno, le ko gre za urgentne zadeve,
se podajajo ustno. Marjan Kolarič (SDS) se je zanimal, kdaj bo sanirana cesta (javna pot) po vasi Podvin-ci v dolžini 1500 m. Meta Puklavec (DeSus) je vprašala, kako je s projekti za OŠ Mladika, ali je od podpisa pogodbe že poteklo 45 dni. Obstajali naj bi dve pogodbi, ena z datumom 15. decembra, ena z datumom 1. marca, takšni so vsaj njeni podatki. Svetnik Milan Petek (SDS) je na svoji vprašanji prejel dva "smešna" odgovora, kar bi po njegovem moralo skrbeti ptujskega župana, ker ima tako občinsko upravo. Zanimal se je za ceno uporabe telovadnih površin, ki naj bi bile odvisne od velikosti posameznih dvoran, in za uresničevanje 10. in 17. točke letnega programa športa v mestni občini Ptuj. Še vedno pa čaka
tudi na odgovor o izgradnji pločnika na regionalni cesti skozi Grajeno, ki so mu ga že šestkrat obljubili. Svetnik N.Si Janez Rožmarin je opozoril na črno odlagališče pri bivših Petrolo-vih skladiščih na Ormoški cesti, prenesel pa je tudi pobudo krajanov ob Poljski cesti, ki želijo, da se na tem območju postavijo cestne ovire, ker je njihova cesta postala poligon za dirke z motorji.
Mirka Kekca SDS pa zanima, kaj je vzrok, da se krožišče pri Deta centru na Ptuju tako počasi ureja, odprto bi moralo biti že marca letos. Rajko Fajt (SDS) pa je končno vprašal tisto, kar številne Ptujčane že dolgo zanima: kako je z zadolženostjo občine. Predlagal je, da se izdela pregled kreditov in leasingov, ki jih
Ptuj • Vpis darovalcev kostnega mozga
Množičen odziv na gimnaziji
Slovenski register darovalcev krvotvornih matičnih celic Slovenija DONOR je na Gimnaziji Ptuj izvedel humanitarno akcijo vpisa darovalcev kostnega mozga v register. Odziv je bil dober, saj se je vpisalo 55 potencialnih darovalcev.
Foto: M. Ozmec
Po vpisu v register so potencialnim darovalcem kostnega mozga odvzeli tudi krvni vzorec.
Predstavniki slovenskega registra Slovenija DONOR so v sodelovanju s Centrom za tipizacijo tkiv in Zavodom za transfuzijsko medicino iz Ljubljane v sredo, 20. aprila, v prostorih Gimnazije Ptuj uspešno izvedli humanitarno akcijo, na kateri so učence in učitelje najprej seznanili s stanjem na tem področju, zatem pa jim ponudili možnost, da se vpišejo v register darovalcev kostnega mozga Slovenija DONOR.
O dejstvu, da je na svetu vse več bolezni, za katere je pri zdravljenju nujno potrebna transplantacija kostnega mozga oziroma nadomestitev obolelega kostnega mozga s celicami zdravega darovalca,
sta množici zbranih v kulturni dvorani gimnazije govorila dr. Mihael Tonejc, predstojnik odseka Slovenija DONOR, ter dr. Matjaž Jeras, predstojnik Centra za tipizacijo tkiv pri Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Vse prisotne sta seznanila tudi s postopkom transplantacije kostnega mozga nesorodne-ga dajalca, s tem povezanimi tveganji za darovalca in bolnika, z možnostjo potrebe ponovnega odvzema krvnega vzorca za dodatne preiskave ter z dejstvom, da je darovanje neplačano, prostovoljno in anonimno.
V drugem delu akcije, ki jo je vzorno pripravila ptujska gimnazija v sodelovanju
s transfuzijskim oddelkom ptujske bolnišnice, so potencialni darovalci opravili individualni zdravniški pregled in vsak zase tudi pogovor z zdravnikom, po izpolnitvi posebnega medicinskega vprašalnika in po pisni privolitvi pa so jim odvzeli krvni vzorec.
Organizatorji akcije so bili prijetno presenečeni, saj je bil odziv na predavanju v dvorani zelo dober, po individualnih pogovorih in osebnem zdravniškem pregledu pa se je v register potencialnih darovalcev vpisalo 55 oseb, med njimi 20 učencev, ostalo pa profesorji in drugi občani.
-OM
ima mestna občina Ptuj, pri čemer naj se navede tudi doba trajanja posamezne zadolžitve.
Zaključni račun za lansko leto so mestni svetniki potrdili brez razprave, lokalnemu kulturnemu programu pa so dodali dva amandmaja z novim poglavjem o kurentovanju, svoje mesto pa je v programu dobil tudi Festival domače zabavne glasbe na Ptuju, kjer je morda potrebno le dopisati letnico njegovega začetka. Prvi festival je bil organiziran leta 1969, ob 1900. obletnici prve pisne omembe Ptuja.
Grič
dobrega ostane
V odboru za družbene dejavnosti so do projekta Grič dobrega, uredili naj bi ga na Panorami v stilu mini-mundusa s kurenti, zavzeli odklonilno stališče, vendar je v Lokalnem kulturnem programu ostal, ker ptujski župan dr. Štefan Čelan pričakuje, da bo stroka v tem primeru postregla z argu-
menti v pisni obliki.
Pri spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi JZ Regijsko višje- in visokošolsko središče je bilo sklenjeno, da direktor Revivisa do 15. maja skupaj s svetom in strokovnim svetom pripravi predloge in dopolnitve odloka, ki do takrat ostane v fazi osnutka.
Sprejem odloka o lokalnih gospodarskih službah v mestni občini Ptuj narekuje zakon o gospodarskih javnih službah. Z njim bo potrebno določiti način in obliko izvajanja posamezne javne gospodarske službe, ker zunaj z zakonom določene oblike ni mogoče opravljati nobene javne gospodarske službe. V zvezi s tem je ptujski župan ponovno poudaril, da se zavzema za taka javna podjetja, ki ne bodo samo porabniki javnih sredstev, temveč bodo polnila tudi občinski proračun in v katerih bosta ustanovitelj in lastnik imela tudi dejanski vpliv. Pri Komunalnem podjetju Ptuj to mestni občini Ptuj, skupaj z drugimi občinami lastnicami, ne uspeva. Sprejem odloka je prvi korak k urejanju razmer na podro-
čju lokalnih gospodarskih služb.
Predlog investicijske zasnove za izvedbo projekta Zaščita podtalnice Dravskega in Ptujskega polja so mestni svetniki prav tako sprejeli brez bistvenih pripomb, potrdili so tudi investicijski projekt za sanacijo parketa v športni dvorani Mladika, pri poročilu o poslovanju LTO Ptuj v letu 2004, poslovala je z izgubo, pa so podprli sklep sveta zavoda, da se do konca aprila pripravi sanacijski program, za opravljanje računovodskih storitev pa bodo izbrali cenovno ugodnejši računovodski servis, ker so stroški računovodskega servisa Plus, d. o. o., previsoki.
Največ pa so ptujski mestni svetniki na 29. seji razpravljali o investicijskem projektu umetne trave pri OŠ Mladika. Kljub številnim polemikam in pomislekom ga je 14 svetnikov podprlo, štirje (Peter Pribožič, Boris Gerl, Dejan Levanič in Meta Puklavec) so v tej točki dnevnega reda sejo demonstrativno zapustili. O tem več v prihodnji številki Štajerskega tednika.
MG
Maribor • 19. zborovsko tekmovanje Naša pesem
Bron za zbor KPŠ
Med 23 izbranimi pevskimi zbori je na letošnjem 19. zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru sodeloval tudi Akademski pevski zbor Kluba ptujskih štedentov pod vodstvom Roberta Feguša ter si pripel bronasto plaketo.
Minulo soboto in nedeljo, 16. in 17. aprila, se je na odru prenovljene Unionske dvorane v Mariboru zvrstilo 23 poprej izbranih pevskih zborov, med katerimi je bilo največ mešanih, kar 20, dva ženska in le en moški pevski zbor. Petčlanska strokovna žirija, ki ji je tudi letos predsedovala Karmina Šilec, je letos podelila 5 zlatih, 10 srebrnih in 8 bronastih plaket. Med skupaj
850 ljubiteljskimi pevci je nastopilo tudi 16 pevcev Akademskega pevskega zbora Kluba ptujskih študentov.
Kot je povedala Petra Korpar, predsednica APZ KPŠ, so nastopili v soboto, 16. aprila, v popoldanskem času. Za svoj nastop so prejeli 75 točk in si s tem prislužili bronasto plaketo, s katero so zadovoljni, saj je bil to njihov debitantski nastop na zahtev-
nem zborovskem tekmovanju Naša pesem. Sicer so se na ocenjevalni nastop dobro pripravili, poleg obvezne pesmi za mešane zbore Kresno jutro (Ubald Vrabec) so se predstavili še s tremi: Ave Maria (Javibusto), Si chio vorrei morire (Claudio Monteverdi) ter Sonce ljubo (Pavle Merku).
-OM
Akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov na enem od svojih nastopov v lanskem letu
Foto: arhiv
Markovci • 6. občinsko praznovanje
Obrtna cona velik gospodarski uspeh
"Naš šesti občinski praznik pomeni tudi šest let samostojnega razvoja občine in nas povezuje s celotnim razvojem naše družbe. Zato pomeni praznovati, veseliti se uspehov, ki smo jih dosegli v preteklem obdobju," je ob letošnjem prazniku občine Markovci poudaril župan Franc Kekec.
Foto: M. Ozmec
Župan občine Markovci Franc Kekec je zadovoljen.
v občini Marifovci smo ob 6. občinskem prazniltu veseli uspehov, M smo jih dosegli skupaj z občani.
Vsem občankam in občanom čestitam ob občinskem prazniku.
Hkrati vas vabim, da se udeležite osrednje svečanosti, ki bo v petek 22. aprila 2005 ob 19. uri v kinodvorani Markovci.
Franc KEKEC an Občine Markovci
Nedvomno so v preteklem obdobju v občini Markovci storili veliko na najrazličnejših področjih, saj so njihovi dosežki tudi lepo vidni po posameznih vaseh. Župan Franc Kekec o tem pravi: "Omenil bi rad velik uspeh, ki je močno zaznamoval in začrtal razvoj občine, to je obrtna cona Novi Jork, v kateri smo predali namenu že drugo fazo. Osebno sem prepričan in zagotovo še mnogi v občini, da je ta cona pomemben potencial za razvoj gospodarstva v naši občini, ki bo prinašal nove zaposlitve in tudi nove dohodke v občinski proračun. Pomisleki nekaterih v ljudski iniciativi pa naj ne bodo ovira za razvoj obrtne cone in s tem celotnega gospodarstva, temveč le vzrok za nove ekološke varovalke, kar je v dobro vseh nas v občini Markovci."
Poleg tega pa ste precej postorili tudi v posameznih vaseh vaše občine, kaj velja izpostaviti?
"Kar precej je tega, letos smo predali namenu večnamensko dvorano v Bukovcih, zgrajen je nov gasilski dom v Novi vasi, za katerega je občina prispevala največ denarja, do 4. faze je zgrajen tudi novi gasilski dom v Mar-kovcih, oba domova pa bosta povsem dokončana v prihodnjem letu. V Stojncih potekajo zaključna dela pri izgradnji javne razsvetljave, poleg tega pa smo po vaseh opravili še več majhnih, a prav tako pomembnih del."
Kaj pa načrtujete za letos in v prihodnjem obdobju?
"V letošnjem letu 2005 nas čaka velika investicija, izgradnja večnamenske dvorane, ki bo stala poleg Osnovne šole v Markovcih in bo veljala okoli 500 milijonov, zato jo bomo vključili še v prihodnje leto, sicer zadnje leto tega mandata, tako da bomo 7. občinski praznik praznovali že v novi dvorani. Gradbeno dovoljenje že imamo in čakamo na
začetek gradnje. Načrtujemo tudi gradnjo nove mrliške vežice ob pokopališču v Markovcih, ki bo stala tam, kjer je sedanja, v Zabovcih in Markovcih pa bomo pričeli tudi z izgradnjo kanalizacije. Sicer pa je prav izgradnja kanalizacije po celotni občini obsežna in zahtevna naloga naslednjega mandata.
Poleg tega, kar sem povedal, pa po moji oceni dobro delujejo tudi vse druge funkcije naše občine, od pred-
šolske in šolske vzgoje do kulture in športa. In veselje ob prazniku je toliko večje, če se ga veselimo vsi ter se ob tem zavedamo, da so to naši, skupni uspehi.
Vsem občankam in občanom ob prazniku iskreno čestitam, svetnicam in svetnikom ter sodelavcem občinske uprave pa se obenem zahvaljujem za uspešno sodelovanje, ki ga pričakujem tudi v prihodnje!"
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Obrtna cona Novi Jork je za občino Markovci velik gospodarski uspeh, saj nudi nove razvojne možnosti.
Gorišnica • S 17. redne seje
Voda dražja, smeti (še) ne
Gorišniški politični veljaki so se na minuli seji lotili enajstih točk dnevnega reda, za katere so se očitno zelo dobro pripravili in dogovorili že na sejah odborov. Kakšnih posebnih iskric ali vročega medsebojnega nasprotovanja namreč na - kljub temu - skoraj polnih pet ur trajajoči seji ni bilo slišati in celo Zaliko Obran (NSi), ki je znala dobro dvigniti glas, je bilo komaj slišati.
V prvi polovici seje sicer niti ni bilo možnosti za kakšne posebne razprave. Svetniki so se namreč seznanili s poročilom dela mariborske razvojne agencije (MRA) in o težavah, ki so pripeljale do tega, da se program sprejema šele sedaj. Zanimalo jih je le, kakšen je odnos med ptujsko Bistro in MRA ter izvedeli, da je nosilna agencija do spremembe zakona mariborska, kar pa naj ne bi omejevalo pomena Bistre. Zraven so dobili še podatek, da je Po-dravje ena zelo redkih slovenskih regij, kjer se nikakor ne morejo sporazumeti o eni sami razvojni agenciji, kar pa je verjetno že zgodovinsko determinirano ^ Kakšne so potem posledice pri cefranju denarja, pa tako ni potrebno posebne razlage. Hudo komično so svetniki izpadli le
ob koncu predstavitve, ko so kar samodejno dvignili roke ZA, pa se je izkazalo, da sploh ne vedo, kakšen sklep sprejemajo. Izkazalo se je, da dajejo podporo razvojnim projektom različnih občin celotnega Podravja, koliko in s katerimi, če sploh s kakšnim, pa so tudi sami udeleženi v tem programu projektov, pa niso izvedeli. Sicer pa, kot so sklenili, če jih to nič ne stane, tudi škode ne more biti.
Kanalizacija bo zahtevala 1,6 milijarde tolarjev
Dokaj hitro so opravili tudi s sprejetjem 3,2-odstotne podražitve vodarine, še posebej potem, ko jim je predstavnik ptujske Komunale pojasnil, da so lani v tej občini v zamenjavo cevi vložili okrog 14
milijonov tolarjev, približno 10 milijonov jih bodo še letos, prav tako pa naj bi bila v letošnjem letu pozornosti Komunale deležna še velika večina hidrantov. Potem so poslušali še Jerneja Šoemna, ki jim je povedal, koliko denarja bodo morali pripraviti v naslednjih letih iz občinskega proračuna za izgradnjo slovite kanalizacije in koliko se ga predvidoma lahko nadejajo iz evropske blagajne, prav tako pa jim je očrtal še približni časovni okvir začetka in konca dveh faz izgradnje. Okvirno naj bi se prva faza začela čez leto ali dve in bila dokončana do leta 2010, druga pa do leta 2017. Skupno naj bi po okvirnih predračunih celoten sistem kanalizacije občino stal približno 1,653 milijarde tolarjev, iz evropskega kohezijskega sklada
se lahko nadejajo slabih 539 milijonov, iz državnega proračuna 207 milijonov, dobro polovico, in sicer 907,5 milijona tolarjev, pa bodo morali sofinancirati sami. Kako bo s financiranjem, če se bodo Cirkulane v tem obdobju odcepile v samostojno občino, ni vedel točno pojasniti nihče.
Podražitev smeti bodo sprejemali drugič ^
Zapletlo pa se je pri zahtevku za povišanje cen odvoza odpadkov. Čeprav gre za minimalno povišanje v višini 2,65 odstotka, ga svetniki z veliko večino niso potrdili. Kritike so letele predvsem na račun nepopolne pokritosti občine z odvozom odpadkov in zakaj bi potem eni plačeva-
li vedno več, drugi pa sploh nič, če smeti proizvajajo vsi. Vsakoletne podražitve se jim tudi niso zdele korektne, predlagali pa so tudi razpis za novega koncesionarja in podali pobudo, da se ločita dejavnosti odvoza in predelave odpadkov. Sicer pa tokratna zavrnitev povišanja očitno ne bo zdržala dolgo, kot je v smehu napovedal svetnik Vi-senjak: »Dobro, bomo to pač sprejeli prihodnjič!« Takšni napovedi ni možno oporekati, saj v pogledih delovanja skupnih občinskih javnih gospodarskih družb skorajda vsi občinski sveti funkcionirajo podobno ^
Še enkrat je postalo v sejni sobi malo bolj živahno ob vprašanju spremembe in dopolnitev statuta in pravilnika občine. Iskre so se kresale zlasti okoli razdelitve doslej skupnega odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, ki naj bi se po novem razdelil v dva odbora; posebej za kmetijstvo in posebej za gospodarstvo. Mnenja so bila zelo različna; eni so zagovarjali skupno delo, drugi pa so se zavzemali za razdelitev, saj naj bi bil poseben odbor za kmetijstvo nujen tako zaradi pomena te panoge v občine kot zaradi nujnosti večje pomoči kmetom. Na koncu
so zmagali slednji in občina ima poslej poseben odbor za kmetijstvo. S sprejetjem sprememb statuta in pravilnika so svetniki opredelili še način in pogoje izvedbe korespon-denčne seje ter se obvezali, da za primere nadaljevanja sej, ki bodo krajše od treh ur, ne bodo dobili izplačane sejnine, določil pa so tudi višino nagrade za podžupana, ki lahko znaša največ 40 odstotkov županske plače.
Da ne bo šolskega »sindroma sosednje občine«
Čisto ob koncu seje pa je bilo vendarle nekoliko bolje slišati tudi Obranovo, ki jo je »razkurilo« poslovanje šole, oziroma bolj točno, po njenem mnenju neresen odnos med občino in gorišniško šolo, predvsem kar se tiče občinskega sofinanciranja, ki naj bi potekalo brez plana in letne okvirne pogodbe. Kot je povedal župan Jožef Kokot, naj bi bila sedaj takšna pogodba že podpisana, svetniki pa so zahtevali tudi, da občinski nadzorni odbor opravi pregled poslovanje te šole, da se slučajno ne bi zgodil »sindrom sosednje občine«!
Ptuj • Mlade ženske v politiki
Biti politik - težko zaslužena funkcija
V	dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju je 15. aprila potekal pogovor na temo mlade ženske v politiki in kako jim to uspeva. Gostje Mlade Slovenije, podmladka Nove Slovenije, regijskega odbora Ptuj-Ormož, so bile Mojca Kuncler Dolinar, poslanka v DZ, Maruša Novak, glavna tajnica N.Si in Marjeta Polajner, svetovalka za odnose z javnostmi v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije.
Pogovor je vodil Rajko Janžekovič, član regijskega odbora in predsednik sveta Mlade Slovenije na državni ravni.
Slovenija je ena tistih držav, v katerih ženske niso močno zastopane v politiki oziroma pri urejanju državnih zadev. V državnem zboru jih je samo 13 odstotkov, v državnem svetu še manj, le 8 odstotkov, 13 odstotkov je svetnic v mestnih in občinskih svetih, županstva pa so tako in tako v rokah moških, županj je v Sloveniji samo šest.
Mojca Kuncler Dolinar,
poslanka v DZ, diplomirana pravnica, je pred vstopom v politiko delala v pravnem sektorju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Do nedavnega je bila tudi zelo aktivna na kulturnem področju, ukvarjala se je s folkloro, prav tako z voditeljstvom in moderatorstvom. V državnem zboru vodi odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, je tudi članica odbora za zdravstvo. Maruša Novak, glavna tajnica N.Si, je povedala, da je življenje politika precej drugačno od običajnega življenja, kar se predvsem pozna na družini. Vsem ženskam svetuje, naj zgrabijo priložnost v politiki, če se jim ponudi. Marjeta Polajner vstop v politiko sprejema kot velik izziv, poln naporov in odrekanj, saj praktično prostega časa ni. Zelo pa se trudi, da bi ohranila stik s prijatelji, saj če tega ne bo, se ji lahko zgodi, da bo čez štiri leta brez njih.
V	takih razmerah, je razmišljala na glas, si je zelo težko ustvariti družino. Po mnenju Mojce Kuncler Dolinar si je v
Foto: Črtomir Goznik
Marjeta Polajner, Rajko Janžekovič, Mojca Kuncler Dolinar in Maruša Novak na pogovoru v dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju.
času, ko si v politiki, pač potrebno prilagoditi zasebno življenje.
Za politiko s pozitivnim predznakom
Za vse tri velja, da vstop v politiko ni bil dolgoročno načrtovan, zgodilo se je po naključju. Čeprav je politika med najmanj cenjenimi področji dela, jih to ni odvrnilo, ker so se odločile za politiko s pozitivnim predznakom. Maruša Novak je povedala, da so k njeni odločitvi za politiko precej vplivale tudi osebnosti v njeni stranki. S kandidaturo na evropski listi se ji je odprl nov svet, videla je možnosti odločanja in vplivanja na zadeve, ki se dotikajo vseh ljudi. Zdaj je tam, kjer se dela strankarska politika. Delo v politiki je zanjo projekt, ki
ga dela skupina, individualizma pri tem ne more biti. Mojca, Maruša in Marjeta z dosedanjim delom v politiki nimajo slabih izkušenj. Zdi se jim celo potrebno, da bi skozi politiko moral na nek način iti vsak človek, ker ti politika daje določeno mero samozavesti, znaš se postaviti zase in za druge. Res pa je, da se ženske politike lotevajo z večjo odgovornostjo oziroma z "bremenom", da je potrebno neko zadevo, ki je odprta, čim prej rešiti v korist večine. Ženskam se je nasploh potrebno bolj dokazovati, več morajo delati, običajno tudi za manj denarja. Načeloma je politika plemenita stvar, saj se je vredno postaviti, spregovoriti in povezati stališča za skupno dobro, še poudarja Mojca Kuncler Dolinar. Maruša Novak je prepričana, da so
tisti, ki se odločijo za politiko, ne glede na spol, v bistvu zelo korajžni, ker se dajo izvoliti. Sama je šla že skozi trojne volitve, zato je po njenem biti politik težko zaslužena funkcija. V tem trenutku je politika za Mojco, Marušo in Marjeto delo, ki ga rade opravljajo in v katerem so zadovoljne. Z izkušnjami v politiki bodo prav gotovo nadgradile svoje poklicno znanje. Odločitev za politiko so vzele kot nov izziv, ki ne bo ogrozil njihovega osnovnega poklica. Poslanka Mojca Kuncler Dolinar je kot pravnica prej zakone brala, zdaj sodeluje pri njihovi pripravi. Njihove pozitivne izkušnje so prav gotovo dobra popotnica za vse tiste ženske, ki še oklevajo vstopiti v politiko. Priložnost bodo imele že na lokalnih volitvah 2006.
MG
Gorišnica • Dobili gradbeno dovoljenje za obrtno cono
Ekološko sporne dejavnosti izključene
»Pred nekaj dnevi smo za našo obrtno cono dobili gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da lahko začnemo cono infrastrukturno opremljati ter razpisati razprodajo zemljišč,« je napovedal gorišniški župan Jožef Kokot.
Gorišniška obrtna cona v Mo-škanjcih je bila potrjena s sprejetjem prostorskega plana julija lani. Skupno meri pet hektarjev, po načrtih pa je razdeljena v posamezne parcele z velikostjo 13 arov ter z možnostjo združevanja parcel po želji investitorja oziroma kupca.
V okviru infrastrukturne opreme bodo v coni začeli z gradnjo potrebnih cest, telefonskega, kabelskega in električnega omrežja ter razsvetljave, transformatorsko postajo pa so že postavili. »Po investicijski oceni bo infrastrukturna opremljenost poslovno-obrtne cone zahtevala približno 256 milijonov tolarjev, za sofinanciranje pa smo se že prijavili na razpis za pridobitev državnih sredstev. Iz prve faze pričakujemo okoli 17 milijonov tolarjev,
sicer pa se bomo še prijavljali na naslednje razpise, ki bodo sledili. Zdaj smo že vložili vso potrebno dokumentacijo za pridobitev sredstev iz tega razpisa in pričakujemo ta denar.« Občina je doslej financirala nakup zemljišč za cono, projekte in transformatorsko postajo.
Hkrati bodo v občini že objavili tudi razpis za nakup parcel. Cena je znana in po sklepu občinskega sveta znaša dobrih 7200 tolarjev za kvadratni meter, kupci pa bodo za to ceno dobili infrastrukturno v celoti opremljena zemljišča. Pogoji nakupa bodo po besedah župana naslednji: »Kupci bodo morali plačati 50 odstotkov cene takoj ob prijavi (15 evrov in DDV, op. a.), po podpisu pogodbe pa ostalo. S ceno in pogoji plačila smo sledili sosednji
obrtni coni v Markovcih. Plačilo varščine ob prijavi na razpis pa bo kupcu vrnjeno, če morebiti ne bo izbran po razpisu.«
Župan je optimističen glede uspešne prodaje parcel; po njegovih besedah je že znan kupec petine celotne cone, torej enega hektarja, ki pa ga še ne želi izdati. Cona naj bi bila vsekakor razprodana v roku treh let, do sprejetja novega prostorskega reda občine, nikakor pa se vanjo ne bodo mogla umestiti podjetja z ekološko spornimi dejavnostmi. Prvenstveno naj bi bila tako namenjena gradbenimi firmam, kovinsko-prede-lovalni industriji in podobnim dejavnostim.
Sicer pa v Gorišnici razmišljajo in planirajo že nove površine, namenjene tovrstnim poslovno-obrtnim conam: »V
prihodnje se lahko industrijska cona v Moškanjcih tudi širi, kar je v načrtu, pripravljamo pa že tudi drugo lokacijo za obrtno cono. Predvidena velikost je 15 hektarjev in leži v nižinskem gorišniškem delu občine. To zemljišče bomo seveda upoštevali v novem prostorskem redu, ki mora biti pripravljen in potrjen v skladu z zakonodajo do julija 2007.«
Sicer pa je, kot je še povedal župan Kokot, predvidena tudi možnost izgradnje industrijske cone v Cirkulanah, kjer je za ta namen planiranih 8 hektarjev: »Kako bo s to lokacijo, pa bomo lahko bolj točno dorekli šele potem, ko bo jasno, ali bodo Cirkulane samostojna občina ali bodo ostale v sklopu občine Gorišnica.«
Od tod in tam
Gorišnica • O novi policijski postaj
V	Moškanjcih, kjer trgovski center Jager že dobiva dokončne oblike, je zemljišče ob njem, kjer naj bi zrasla nova policijska postaja, še vedno prazno. To pa ne pomeni, da se zadeve ne odvijajo - vsaj približno v skladu s terminskimi načrti. »Idejni projekt nove policijske postaje za občino Gorišnica je že narejen, sredstva zagotovljena, lokacija potrjena,« je povedal župan Jožef Kokot, ki je tudi lastnik tega zemljišča. Kot je znano, so na gorišniškem občinskem svetu že pred časom sprejeli sklep, da se parcela za policijsko postajo ne odda ministrstvu zastonj, ampak se v skladu z zakonodajo proda. Ta sklep je v nadaljevanju pomenil, da posredovanje občine pri prodaji ni nujno oziroma da občina ni obvezana kupiti parcele od zasebnega lastnika ter jo prodati ministrstvu, ampak se kupoprodajna pogodba sklepa direktno med lastnikom in državno institucijo. »Vtem času je bila že opravljena obojestranska cenitev parcele in pravkar tečejo dogovori glede cene. Začetek gradnje se lahko začne proti koncu letošnjega leta, najkasneje pa zgodaj spomladi naslednje leto, selitev v nove prostore pa je načrtovana v letu 2006,« je še povedal župan Kokot. (SM)
Ptuj in Zavrč • Iz Karitas
V	torek, 12. aprila, so se sodelavci Župnijskih Karitas ptujske in završke dekanije srečali na rednem mesečnem srečanju pri sv. Doroteji v Dornavi. Srečanje je vodila Irena Luci, zbrane pa je pozdravil tudi župan Franc Šegula. Sledila je duhovna misel, ki jo je podal p. Jože Kramberger. Župnijske Ka-ritas so pred veliko nočjo obiskale svoje varovance po domovih upokojencev in župnijah ter jih razveselile s priložnostnimi darili in druženjem. V vseh Karitas primanjkuje hrane, župnijska Karitas sv. Jurij pa potrebuje tudi otroška oblačila. Dekanijska Karitas je prejela tudi dve pisni prošnji za dodelitev denarne pomoči, ki ju bo obravnavala Komisija za razdeljevanje denarne pomoči. Preko Škofijske Karitas Maribor omogočajo župnijske Karitas plačevanje malice za otroke iz socialno šibkih družin. Naslednje srečanje sodelavcev bo že stoto po vrsti, in sicer v župnijski Karitas sv. Jurij, ki beleži 15 let obstoja. (AT)
Središče ob Dravi • Policisti očistili okolico
Policisti Policijske postaje Ormož so minulo soboto v sodelovanju s kolegi Postaje mejne policije Središče ob Dravi ter ob pomoči lovcev in ribičev pripravili čistilno akcijo, v kateri so očistili skoraj trideset kilometrov obmejnega območja od Središča do Koga ter obrežje reke Drave. Za tovrstno obliko dela so se odločili že v lanskem letu, ko so očistili območje ob državni meji od Formina do Središča ob Dravi. Ker je bila akcija lani zelo uspešna, so se odločili, da tovrstne aktivnosti nadaljujejo tudi letos. Skupno seje akcije udeležilo okoli 80 ljudi, kot je pojasnil Miran Horvat, komandir Policijske postaje Ormož, pa je bil interes za sodelovanje izredno velik, tako da so morali število udeležencev celo omejiti: »Čistili smo neposredno bližino državne meje. Pred leti smo ugotavljali, da je ogromno posameznikov nedovoljene odpadke odlagalo v naravi, zdaj pa lahko rečem, da več ni tako. Sicer še vedno obstajajo taki, ki jim te splošne norme ne pridejo do živega, tako da smo v okviru naše akcije nabrali za tri traktorske prikolice smeti.« Kot dodaja, je poglaviten namen akcije predvsem, da se lovci, ribiči in policisti še pobliže spoznajo, saj je le ob sodelovanju vseh mogoče zares dobro varovati mejo, poleg druženja pa torej v okviru čistilne akcije lahko naredijo še nekaj dobrega za okolico.
Sicer pa se ormoški policisti v tem času že pripravljajo tudi na novo preventivno akcijo - v prvi polovici meseca junija bodo v avli občine Ormož skušali občane seznaniti s pomenom varovanja osebnega premoženja. (ns)
Ptuj • Dan Zemlje - 22. april
Vsak od nas in vsi skupaj smo povezani z Zemljo, ki nas vzdržuje in povezuje. Tudi letos bodo Zeleni Slovenije skupaj z Zelenimi Ptuja izvedli tradicionalno akcijo delitve naravnega humusa, ki jo organiziramo ob dnevu Zemlje, v petek, 22. aprila, ob 11. uri na Mestnem trgu na Ptuju. Z njo želijo Zeleni Slovenije opozoriti na problematiko prekomerne uporabe raznovrstnih umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov idr., ki iz leta v leto vedno bolj zastrupljajo in postopoma uničujejo rodovitno prst Zemlje in onesnažujejo podtalnico. Glavni namen akcije, vključene v projekt Ozelenimo Slovenijo, je predstaviti ljudem drugi, okolju mnogo prijaznejši način gnojenja zemlje. (Ur)
Ljutomer • Mladinska izmenjava z Italijani
Mladinski pevski zbor Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer je septembra lani v okviru mladinske izmenjave gostoval v italijanski pokrajini Campania, v vasici Apollosa, tokrat pa so Prleki v okviru izmenjave Italijane povabili našo državo. V Ljutomeru so gostili 27 mladih iz Italije, največ govora pa je bilo ob tej priložnosti o mladinski problematiki v obeh državah. Vlogo organizatorja projekta, ki je sofinanciran tudi s sredstvi evropskega programa Mladina, je prevzel Prleški študentski klub iz Ljutomera. V prostorih Prleške razvojne agencije v Ljutomeru je potekala tudi okrogla miza o problemih mladih. Poleg gostiteljev ter gostov iz Italije so se v razpravi s svojimi stališči oglasili župan občine Ljutomer Jožef Špindler, župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič, Karmen Lah (občina Ljutomer), Dora Roškar (občina Križevci pri Ljutomeru), Aleš Vrbančič (Javni zavod ŠIM Ljutomer), Marijana Korotaj (Mladinski center Ormož), Goran Šoster (Prleška razvojna agencija Ljutomer), bivša ravnateljica ljutomerske glasbene šole Dragica Marovič, sedanji ravnatelj glasbene šole Stanislav Lašič, Martina Domajnko (Gimnazija Franca Miklošiča v Ljutomeru) in Mateja Lebar Un-ger (Center za socialno delo Ljutomer). Razpravljavci so ugotovili, da potrebujejo mladi za večjo uspešnost profesionalno podporo v obliki mladinskega centra ali pa mladinskega delavca, ki bo povezoval in koordiniral dejavnosti različnih interesnih skupin, mladinskih društev in zavodov, ki se ukvarjajo s problemi mladih, hkrati pa naj bi nudiljidministrativno in strokovno podporo izvajanju projektov. (MŠ)
Trnovska vas • O radioaktivnih odpadkih naj se odloča širša pokrajina
Za odlagališče odpadkov lepa renta
V občini Trnovska vas so se svetniki odločili, da občina kandidira za deponijo nizko in srednje radioaktivnih odpadkov iz termoelektrarne Krško. To je predvsem v sosednji občini sv. Andraž vzbudilo veliko nelagodja, najverjetneje pa tudi med občani občine Trnovska vas. Z županom Karlom Vurcerjem smo se pogovarjali o tem.
Zakajste se odločili za kandidaturo in kako mislite zadevo izpeljati?
K. V.: Vse slovenske občine so dobile povabilo agencije, ki je zadolžena, da se ukvarja s problemom odpadkov. Naš občinski svet se je seznanil s tem materialom in sprejel mnenje v dveh točkah. Prva točka odločitve je bila, da se občinski svet evidentno prijavlja za lokacijo. Druga točka pa je bila, da v slučaju, da Trnovska vas pride med izbrane občine za nadaljnje raziskave, da svojo odločitev v verifikacijo na zborih občanov in na referendumu.
Ali ste že razmišljali o lokaciji?
Prejeli smo
Izjava za javnost
Civilna iniciativa Trnovska vas zahteva takojšnjo zaustavitev vseh aktivnosti, povezanih z umeščanjem odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na območju občine Trnovska vas, zato pričakuje in zahteva:
-	da župan Karl Vurcerpotrdi svoje, v javnosti izraženo stališče s konkretnim in takojšnjim sklicem izredne seje občinskega sveta s ponovno presojo sklepa o pozitivnem odzivu na povabilo Agencije za radioaktivne odpadke,
-	da svetniki občine Trnovska vas takoj prekličejo sklep in tako zaustavijo vse nadaljnje aktivnosti povezane z umeščanjem odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na območju občine Trnovska vas.
Civilna iniciativa Trnovska vas
K. V.: O lokaciji smo že razmišljali. Gre za lokacijo v Pesniški dolini zahodno od ceste in mostu, ki pelje proti sosednji občini Sv. Andraž. Če bi se dejansko odločalo o nadaljnjih postopkih, sem mnenja, da v takem primeru gre tudi za odločitev pokrajine, o tem bi se referendumsko morale izreči tudi sosednje občine, sv. Andraž, Cerkvenjak, Destrnik, Lenart, to je zadeva, ki ne sodi zgolj v občinske meje. Sicer ne vem, kaj tako skladiščenje odpadkov ekološko pomeni, vem pa, kaj pomeni to s psihološkega vidika za občane.
Občina se je na pobudo agencije odzvala najverjetneje zaradi finančnih, oziroma materialnih vzrokov!
K.V.: Za sodelovanje z agencijo se je odločilo kar osem slovenskih občin, od teh kar štiri iz severovzhodne Slovenije. Resnično gre za denar, za ekonomski kriterij. V času triletnih raziskav bi občina dobila nadomestilo 233.000 evrov (okrog 60 milijonov tolarjev). Omogočeno bi bilo tudi financiranje neodvisnih raziskav - če občani ne bi verjeli raziskavam uradne agencije, bi le-ta plačala tudi raziskave neodvisnih raziskovalcev. Če bi občina bila izbrana, bi ji pripadala renta v višini 600 milijonov tolarjev na leto, in to v trajanju trideset let (mimogrede, to je 70 letnih proračunov občine Trnovska vas).
Torej bi se prodali!
K. V.: Očitno je za pravo ceno vse naprodaj, pravijo. Zadeva je zelo občutljiva. Kot župan in kot občan pa menim, da odlagališče teh odpadkov za to okolje ni sprejemljivo. To je vendarle izrazito kmetijsko območje z več tisoč hektarji Pesniške doline, ki je bila pred štiridesetimi leti regulirana in
Lenart • Sestanek civilne pobude
Samovolja župana?
V soboto, 16. aprila, so se v Lenartu sestali člani civilne pobude proti odlagališču jedrskih odpadkov v občini Lenart. Sklenili so, da bo njihovo delovanje javno. Predstavljajo jo Matjaž Jazbec, Saša Tomažič, Drago Lipič, Ludvik Matjašič, Mitja Kmetec in Sabina Markoli.
V sporočilu za javnost so zapisali, da se ne strinjajo z načinom prijave občine Lenart kot možne lokacije za odlagališče jedrskih odpadkov, ker menijo, da gre za samovoljo župana občine Lenart, ki tudi o tako pomembnih zadevah ni iskal širše podpore.
Občanke in občani občine Lenart bi po mnenju civilne pobude morali biti s tem seznanjeni, ne pa, da so za prijavo izvedeli iz medijev, kar je v nasprotju z dobrim sodelovanjem v lokalni skupnosti med županom, svetniki, občani in občankami. Člani civilne pobude so prepričani, da morajo Slovenske gorice ohraniti svojo prvobitnost, naravno
okolje in svojo vrednost, ki jo imajo. Civilna pobuda Lenarta se je povezala s podobnimi civilnimi združenji iz Trnovske vasi in Šmartnega pri Litiji.
Člani civilne pobude iz Lenarta so se odločili, da bodo v kratkem organizirali tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili svoje aktivnosti v zvezi z nasprotovanjem izgradnje jedrskega odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke v Slovenskih goricah. Predstavili pa bodo tudi svoje poglede na odločitve lenarškega župana in občinskih svetnikov v nekaterih drugih zadevah.
Zmago Šalamun
meliorirana. Razvijajo se nove panoge kmetijstva, kot sta po-vrtninarstvo in vrtnarstvo ob že obstoječem poljedelstvu in živinoreji. Trudoma kobaca iz plenic turizem. Ta kraj ima vendarle naravne zanimivosti in možnosti za razvijajoči se turizem, kolesarjenje, pohod-ništvo in je do sedaj z industrijo neobremenjen. Kar je bilo nekoč hendikep, je to vendarle prednost, da smo z industrijo neobremenjeni. Pustimo pokrajino takšno, kot je. Trnovska vas je v tem času v enem občutljivem demografskem ravnovesju. Če bi se karkoli nepremišljenega zgodilo, bi kraj lahko začel odmirati. Mislim, da smo v dosedanjem razvoju ustvarili vendarle neko materialno podlago, kot je osnovna infrastruktura, šolstvo, kulturno življenje, saj smo v zadnjih sedmih letih dali za te namene 840 milijonov tolarjev, kar je izhodišče, ki bi ga sedaj človeški faktor moral nadgraditi, z izobraževanjem, aktivnejšim privatnim sektorjem. Skratka to materialno plat, ki ni slaba, bi morali nadgraditi.
V kraju je že zrasla nova šola. Po demografskih podatkih pa je že letos v kraju vprašljiv prvi razred, saj naj bi bilo premalo otrok. Vas ta demografski podatek kakorkoli skrbi?
K. V.: To je naša velika skrb. Čeprav smo na minimalnem ravnovesju, sem prepričan, da bo 1300 prebivalcev reproduciralo toliko otrok, da bi jih bilo za en šolski razred letno, to je 12 do petnajst otrok za normalno delovanje prvih dveh triad. Upam, da je bilo leto 2000 pač izjemno v zgodovini kraja po nizki rodnosti.
Kako pa občina skrbi za varstvo okolja?
K. V.: V zadnjih letih smo
Prejeli smo
Nekaj pojasnil z razprave kolegija županov Spodnjega Podravja v zvezi s člankoma "Maribor nasprotuje selitvi na Ptuj" in "Kmetijsko šolstvo iz Maribora v Ptuj"
V časniku Delo je bilo 7. aprila objavljeno mnenje ravnatelja Srednje kmetijske šole in dekana Fakultete za kmetijstvo glede možne selitve obeh izobraževalnih ustanov na Ptuj, v Štajerskem tedniku pa 15. aprila pismo v. d. ravnatelja Antona Krajnca in članov sveta zavoda o tej temi.
Mnenja in odnosi obeh
Župan Karl Vurcer pred novo šolo v Trnovski vasi
dajali velik poudarek varstvu okolja. Naša vključenost v odvoz odpadkov je zelo velika, v primerjavi z občinami ptujskega območja smo pri vrhu pri odvozu odpadkov. V vse vasi smo postavili ekološke otoke v sodelovanju s Čistim mestom. Poteka tudi ločen odvoz odpadkov. V zadnjih dveh letih smo imeli okrog 120 sledov moderne civilizacije. Ljudje katastrofalno puščajo odpadke. Vse to smo poiskali po gozdovih, divjih odlagališčih, drenažnih jarkih, potokih. Na področju urejanja okolja smo želeli narediti čimveč in korak za korakom se stvari izboljšujejo.
Kakšno pa je Vaše mnenje v zvezi z intenzivnim
kmetijstvom? Tudi kmetijstvo je danes velik onesnaževalec okolja.
K. V.: Nedvomno sodobno kmetijstvo bremeni naravo. Kmetje se pa vendarle z izobraževanjem in s posodobitvijo tehnike bližajo sprejemljivim normativom. Ne škropijo, gnojijo več na pamet. K temu jih sili zakon in tudi cena. Skratka spreminja se zavest. Kot družba smo v silovitem konfliktu zaradi izrednega tehničnega razvoja in posledično potrošniške miselnosti. Tudi na vaseh zahtevamo osvetlitev vsake steze in gozdov, četudi tam redko kdo hodi. Hodimo sploh malo, saj smo vozeča se civilizacija. Smo v razkoraku med pametjo in po-
trošništvom.
Kdaj bo Vaša nova šola lahko sprejela učence?
K. V.: Odločitev ali se seliti v prostore v tem letu ali pa, kot je po našem programu predvideno, prihodnje leto, bo morala pasti še v aprilu. Možnost je, da bi se vselili letošnjo jesen.
Staro šolo nameravate prodati. Ali že imate kakšne kupce?
K. V.: Stare šole nismo želeli podreti, ker je vendarle prevelika družbena vrednost. Dvorana bo še naprej namenjena kulturni dejavnosti. Za 500 kvadratnih metrov površine stare šole iščemo kupce. Poslali smo že ponudbe, torej ponudnike iščemo.
Franc Lačen
predstavnikov izobraževalnih ustanov do ponujenih rešitev, ki jih predlagamo iz Spodnjega Podravja, so v naših prostorih že znana skozi dolgoletno zgodovino. V kolikor podpiramo in predlagamo rešitve, ki so v korist Maribora, jih gospodje z veliko vnemo seveda sprejmejo. Tako so z veliko vnemo sprejeli sklep kolegija županov Spodnjega Podravja, ki je omogočil ustanovitev Medicinske fakultete in zagotovil triletno sofinanciranje te ustanove.
Na ponudbo, ki so jo župani posredovali v zvezi z možno rešitvijo prostorskih zapletov obeh izobraževalnih ustanov v Mariboru, pa so odzivi tipično neekonomični in egoistični. Predlog iz ptujskega preprosto ponuja lastniku (to je država) cenejšo rešitev problema. Podatki, ki obstajajo v Mariboru, kažejo,
da je za rešitev problema potrebno zagotoviti dobrih 6 milijard tolarjev. Ker na Ptujskem razpolagamo z objekti, ki so v lasti države in so trenutno prazni, bi jih lahko takoj uporabili. Za adaptacijska dela bi v naslednjih letih potrebovali slabi 2 milijardi tolarjev. Ker smo prepričani, da se tudi država mora obnašati z davkoplačevalskim denarjem racionalno, smo posredovali zgolj ponudbo, ki jo lastnik lahko sprejme ali zavrne.
Iz razprave županov je bilo moč najti mnogo dokazov, da je Spodnje Podravje s sedežem regijske Kmetijsko-gozdarske zbornice, največjim živil-skopredelovalnim poslovnim sistemom Perutnina Ptuj, mnogimi evropsko primerljivimi kmetijami, sadovnjaki, vinogradi itd. primerno vsaj oddati po-
nudbo državi.
Nadalje je razprava pokazala, da so župani predlagali smiselno delitev izobraževalnih vsebin med obe mesti. Kriterij naj bodo povezani z zagotavljanjem strokovnosti, ekonomičnosti in seveda realnih naročniških potreb tistih, ki te kadre zaposlujejo. Žalostno je, da ravnatelj in dekan ne poznata celotne palete tovrstnih relevanc, ki obstajajo na Ptujskem.
Takšen odnos odgovornih v Mariboru žal ne more prispevati k prepotrebni sinergiji, ki jo v severovzhodni Sloveniji še kako potrebujemo. Samozadostnost in enostranskost pri zadovoljevanju interesov bo prvenstveno škodila Mariboru in manj okoliškim občinam.
Koordinator kolegija županov Branko Novak
Foto: Fl
Ptuj • 16. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Kvaliteta izdelkov še v porastu
Priprave na 16. razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo v minoritskem samostanu na Ptuju od 20. do 23. maja, so v polnem teku. 750 kmetij iz Slovenije in avstrijske Koroške je v ocenjevanje prijavilo okrog tisoč izdelkov. Razstavo pripravljajo Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, mestna občina Ptuj in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj.
Doslej so ocenili že sadne sokove in suho sadje, kise in konzervirane izdelke iz zelenjave, marmelade in kompote, naravne žgane pijače, olja, vina in sadna vina. Ocenjevanja potekajo na Ptuju in v Ljubljani. 10. maja bodo na Ptuju ocenili še sire, 18. maja pa krušne izdelke in pecivo. Od regij se bo letos pobliže prestavilo ljubljansko območje in Zasavje. V prostorih mi-noritskega samostana bodo razstavljeni vsi nagrajeni izdelki: krušni, mlečni, mesni, kisi, olja, suho sadje, sadna vina, sokovi, marmelade, žganja, vina kompoti in konzervirana zelenjava. Razstavo bo spremljal bogat kulturni program, na številnih stojni-
cah pa bo mogoče tudi kupiti najboljše izdelke slovenskih kmetij. Razstava Dobrote slovenskih kmetij je osrednja prireditev oziroma predstavitev, na kateri slovenske kmetice in kmetje predstavljajo svoje dobrote. Dosedanja ocenjevanja kažejo, da kvaliteta posameznih izdelkov raste iz leta v leto, je povedala Terezija Me-ško, koordinatorka svetovalk za kmečko družino in razvoj dopolnilne dejavnosti na kmetiji v Podravju, ki je tudi vodja razstave in vseh ocenjevanj. Za obdelavo podatkov in sponzorstva je odgovorna Félicita Domiter, specialistka za razvoj podeželja, ki je tudi vodja projekta S sodobnostjo do tradicije.
Foto: Črtomir Goznik
Felicita Domiter
Foto: Črtomir Goznik
Terezija Meško
Kmetijstvo • Ocenjevanje vin
Na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, na katedri za tehnologijo rastlinskih živil, so ocenili 33 vzorcev marmelad in kompotov. Podelili so 10 zlatih, 12 srebrnih in 6 bronastih priznanj. Deset vzorcev priznanja ni dobilo. Komisija je ugotovila, da pri večini marmelad predstavlja problem konsistenca izdelka, pri kom-potih pa je opazen problem toplotne obdelave. Na Ptuju so med drugim ocenjevali naravne žgane pijače, ocenili so 118 vzorcev, pri čemer jih 16 ni dobilo priznanj, pet vzorcev pa so izločili. Podelili so 19 zlatih, 41 srebrnih in 37 bronastih priznanj. Komisija je ugotovila, da se kakovost ocenjevanih destilatov iz leta
v leto povečuje. Napake, ki so posledica napačno vodenega tehnološkega postopka, so manjše kot napake pri uporabi neustrezne surovine. Na Biotehnični fakulteti so ocenjevali tudi sadne sokove in suho sadje, skupaj 61 vzorcev. Osem vzorcev ni prejelo priznanja, zlatih je bilo 19, srebrnih 25, 8 vzorcev je prejelo bronasta priznanja. Kakovost sadnih sokov je dobra, osrednji problem je v tem, da je čas od mletja do pasterizacije predolg. Kakovost sušenih izdelkov je izredno visoka, v bodoče pa bo potrebno dati večji poudarek izbiri sort. Pri kisih, ocenjevanje je prav tako potekalo v Ljubljani, so ocenili 34 vzorcev, 17 pa jih zaradi pre-
Letošnja vina z najvišjo povprečno oceno
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze je 13. aprila pripravilo že 15. Tradicionalno ocenjevanje vin v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. »Komisija je ocenila 123 od 129 prevzetih vzorcev, šest pa jih je bilo zaradi različnih napak v kletarjenju izločenih,« je povedal Edi Hojnik iz organizacijskega odbora.
Letošnja vina so si sicer prislužila najvišjo povprečno oceno 17.97 v vseh dosedanjih petnajstih ocenjevanjih: »Ugotavljamo, da je letnik 2004, še zlasti ko gre za štajerska oziroma haloška vina, res odličen. Vina so izjemno kakovostna, kar dokazujejo tudi medalje. Podeljeni sta bili dve veliki medalji, 70 zlatih, 49 srebrnih, ena bronasta, eno vino pa je dobilo priznanje.«
Tudi enologinja Lidija Ruška iz Ormoža, predsednica obeh
strokovnih ocenjevalnih komisij, ki ju je sestavljajo 14 strokovnjakov za ocenjevanje, je letošnji nabor vin ocenila podobno: »Rečem lahko, da so vina korektna in že lepo skletarjena. Največ vzorcev je na področju zvrsti, torej mešanih vin, kar dokazuje, da imajo ljudje radi mešana vina iz več sort. To so ubrana, harmonična in pitna vina, kjer kisline ne izstopajo, sladkorna stopnja je zmerna, sortna karakteristika pa ni preveč poudarjena. Med temi vini
Del strokovne komisije pri letošnjem ocenjevanju vin, ki ga je organiziralo Društvo sadjarjev in vinogradnikov Haloze
dominirajo laški rizlingi in sa-uvignoni. Manj je med vzorci bolj aromatičnih sort, kot so traminci in rumeni muškat. To so nasploh redkejše sorte v vinogradih na tem področju.«
Prvaki in zlate medalje
Najvišje ocene za sorte so si na letošnjem ocenjevanju prislužili peneči chardonay letnik 2001 (Šprajc Viktor, Za-mušani), ki je sploh redkost in se je prvič pojavil na ocenjevanju. Prav tako je posebnost izjemno redka in stara sorta, ki je skorajda ni več najti. Gre za kraljevino, ki jo je na letošnje ocenjevanje poslal Kolednik Milan iz Gradišč v Cirkulanah. Oceno 18 ali več med sortami pa so pridobili še: šipon (Marija in Rudi Bikovšek z Dravinjskega Vrha), renski rizling in sivi pinot (Anton Skaza, Ptuj), zvrst (Martin Žuna, Cirkulane), chardonay (kmetija Pajnki-her, Ptujska Gora), beli pinot (Alojz Erjavec, Zavrč), kerner (Ljudmila in Marjan Varvoda iz Ptuja) in traminec (vinogradništvo Turčan, Zavrč). Med poznimi trgatvami sta prejemnika najvišjih ocen laška rizlinga, ki sta jih pridelala Ivo Rajh s Hajdine in kmetija AS Arnečič iz Cirkulan.
Velike zlate medalje sta si po oceni komisije prav tako zaslužila laška rizlinga, in sicer jagodni izbor Edvarda Hojnika iz Hrastovca ter suhi jagodni izbor Bojana Lubaja iz Kidričevega.
Prvaki sort pa so letos naslednji: zvrst Martina Žune iz Cirkulan, laški rizling Slavka Goloba iz Gorišnice, renski rizling Krajnčevih z Repišč v Leskovcu, sauvignon Franca Plajnška iz Žetal, sivi pinot Marjana Bezjaka iz Gorišnice, traminec Bernardke Potočnik iz Maribora ter rumeni muškat Marije Vauhnik iz Maribora.
Naziv šampiona rednih trgatev bo nosilo vino laški rizling, ki ga je pridelal Slavko Golob iz Gorišnice, šampion posebnih trgatev pa prav tako laški rizling - suhi jagodni izbor Bojana Lubaja iz Kidričevega.
Na ocenjevanju sta se letos znašli tudi izbrani vini marti-novanja iz Hajdine in Gorišni-ce. Gre za vini občinskih kletarjev Stanka Vegana s Hajdine, ki si je prislužilo oceno 17,60 in Jakoba Hrge iz Gorišnice z oceno 17,76.
Slovesna podelitev medalj in priznanj bo v torek, 26. aprila, v minoritskem samostanu.
SM
Foto: Črtomir Goznik
Zdenko Šilak z Belskega Vrha pri Zavrču je v ocenjevanje prinesel rumeni muškat. Čeprav vino prideluje že dolgo, se je letos prvič odločil za sodelovanje na razstavi.
nizke vsebnosti ocetne kisline niso ocenili, v skupini konzerviranih izdelkov iz zelenjave so ocenili 24 vzorcev. Podelili so 20 zlatih priznanj, 23 srebrnih in 9 bronastih, 6 vzorcev pa priznanja ni dobilo. Komisija je ugotovila, da se je kakovost kisov od lanske razstave izboljšala in da so tehnološki postopki dobri. Konzervirani izdelki iz zelenjave so bili nasploh odlične kakovosti, z dobro izbranimi surovinami in pestro ponudbo.
14. in 15. aprila so v Ljubljani ocenjevali tudi mesne izdelke. Od 78 vzorcev jih je bilo 5 zlatih, 13 srebrnih in 21 bronastih, 39 vzorcev pa je ostalo brez priznanja. V obdelavi pa so še rezultati ocenjevanj olj, vin in sadnih vin. Kot je povedala Terezija Meško, je iz dosedanjih ocenjevanj razvidno, da je pet izdelkov doseglo že tretjič zapored zlato priznanje in s tem kipec kakovosti. Pri krušnih izdelkih jih je v igri 16, pri mesnih izdelkih osem, pri oljih štiri in pri vinih osem. Če bi se vse izteklo po pričakovanjih, bi na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij lahko podelili več kot 40 kipcev kakovosti.
Po strokovni strani je razstava bolj ali manj utečena stvar, bolj na Ptuju škriplje po turistični strani. Razstava, ki predstavlja najboljše z naših kmetij, bi morala vzbuditi še večjo pozornost javnosti, pa tudi politike. 10 do 15 tisoč obiskovalcev ni tisto, s čimer bi lahko bili zadovoljni, domet mora seči višje, že zaradi tega, ker polovica slovenskega prebivalstva živi na podeželju, zaradi pomena kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti za razvoj Slovenije. Turistični delavci na Ptuju in v okolici so letos naredili korak dlje, oblikovali so nekaj zanimivih ponudb, ki so šle v agencije in na druge naslove letos prej kot v prejšnjih letih. Koliko pa bo v dneh razstave v duhu razstave zaživelo tudi mesto in njegova ponudba, v tem trenutku nihče ne ve. V prejšnjih letih pri gostincih zanimanja, da bi razstavi primerno prilagodili ponudbo, ni bilo, morda tudi zaradi obiska, ki jim ne zagotavlja, da bodo tisto, kar bi pripravili, tudi prodali. Zato pa je toliko pomembneje, da razstava poveže vse, ki ji želijo dati mesto, ki ji pripada z vseh vidikov, vključno s promocijskim in turističnim. Naposled tudi razstavljavci pričakujejo, da bodo od razstave nekaj imeli, da bodo izdelke tržili v obliki prodaje na domu, dopolnilnih dejavnosti ali v okviru specializirane prodaje blagovne znamke Dobrot slovenskih kmetij v okviru trgovine, ki že poteka.
Ptuj na takšno specializirano prodajno mesto še čaka, kljub temu da je mesto z razstavo, ki je že od vsega začetka državna, pričelo.
S sodobnostjo do tradicije
Tradicionalno razstavo dobrote slovenskih kmetij, kjer je možno videti številne tradicionalne jedi in druge izdelke, še vedno organiziramo na nek sodoben način, zato smo mu dali tudi takšno ime, je povedala vodja projekta S sodobnostjo do tradicije Felicita Domiter, s katerim se na nov način lotevajo obdelave podatkov oziroma dobrot, s katerimi vsako leto slovenske kmetice in kmetje sodelujejo na razstavi. Projekt je bil sprejet na programu Phare - čez-mejno sodelovanje Slovenija - Avstrija, Sklad za male projekte. V tem projektu EU prispeva 80 odstotkov potrebnih sredstev. »Naš problem je računalniška obdelava podatkov, obstoječa aplikacija je taka, da je vedno težje zagotoviti obstoječo strojno in sistemsko podporo, tudi pretok informacij je za današnje možnosti tehnike prepočasen, neustrezen. Zato smo se odločili, da bomo kandidirali na tem razpisu. Namen našega projekta je izdelati povsem novo aplikacijo za vnos in vodenje podatkov, ki bo temeljila na mrežni tehnologiji. Prednost bo v tem, da bodo lahko svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti po vsej Sloveniji vnašale s svojih vnosnih mest prijavnice, pogoj bo le, da bodo povezane z internetom. Na več vnosnih mestih bomo lahko obdelovali podatke ocenjevanj, pri čemer bo pretok informacij hiter, bolj zadovoljiv, ljudem bodo vsi podatki dosegljivi preko spleta. Na Ptuju smo pred kratkim že izvedli izobraževanje za koristnike aplikacije in skrbnika aplikacije. V programu imamo še pet izobraževanj, v katera bomo vključili tudi partnerje. V projektu sodelujejo partnerji iz KGZ Celje, Kranja, Murske Sobote in Kmetijsko-gozdarske zbornice v Celovcu. Pri vseh teh partnerjih bomo izvedli izobraževanje za kmete. Izdelali bomo tudi 1500 zloženk za kmete, ki sodelujejo na razstavi, in partnerje. Na letošnji razstavi aplikacije še ne uporabljamo, v letu 2006 pa se bo uporabljala na celotnem ozemlju Slovenije, v sklopu razstave Dobrote slovenskih kmetij in za sodelujoče kmetije iz sosednje Avstrije. Za organizatorje razstave bo to izredno velika pridobitev.«
MG
Foto: SM
Ptuj • Koncert svetovnih virtuozov
Glasbeni dogodek svetovnega formata
V slavnostni dvorani ptujskega gradu sta 19. aprila premierno pričela mednarodno turnejo mlada svetovna virtuoza, podiplomska študenta prestižne Kraljeve akademije za glasbo v Londonu, Borut Zagoranski, harmonika, in Ashok Klouda, čelo.
Koncert, ki je v bistvu donacija Boruta Zagoran-skega za izvajanje programov prostovoljne pomoči in druženja z invalidi, je organiziral Lions club Ptuj. V njihovem imenu je udeležence koncerta najprej pozdravil Jure Šar-man. Koncert Zagoran-skega in Ashoka je eden najpomembnejših glasbenih dogodkov svetovnega formata v letu 2005, ki se je zgodil na Ptuju. Borut Zagoranski je kulturni ambasador Lions cluba Ptuj, mesta Ptuja in države Slovenije, pa je med drugim povedal predsednik Lions cluba Ptuj dr. Aleš Gačnik.
Začetek tega tedna so Ptuj preplavili letaki za dve prireditvi, večji za koncert srbske pop ikone (v maju v Ljubljani), manjši - bolj estetski - za koncert komorne glasbe na ptujskem gradu. Tisti z boljšim okusom so odšli na grad.
Spored je bil že na prvi pogled vznemirljiv, pa tudi zaporedje izvajanih skladateljev in skladateljic je bilo šokantno. Poslušali smo dela J. S. Bacha (1685-1750), Rusinj Sofije Gubajduline (r. 1931) in Elene Firsove (r. 1950), Camilla Saint-Saënsa (1835-1921) in Astorja Piazzolle (1921-1992). Vse poslušane skladbe so nastale v zrelih letih in na višku glasbene ustvarjalnosti posameznikov.
Sonata za violončelo in koncertno harmoniko je zgrajena v obliki cerkvene sonate. Bach sam
ni natančno predvidel zasedbe. Zapisal je le viola da gamba in instrument s tipkami. Poslušali smo virtuozno igro obeh umetnikov, ki sta si muzikalno podajala teme. Višek sonate je bil tretji, ponotranjeni stavek Andante. Zagoranski se je izkazal v zadnjem stavku z izvrstno igro leve roke.
Sofija Gubajdulina sodi v svetovni vrh skladatelj-skega snovanja. Njena skladba In Croce - Na križu je zasnovana na ležečem tonu e, na katerem je vseskozi figurirana mala ali velika sekunda. V prvem delu jo izvaja harmonika, v zadnjem čelo. To je tudi edina ostinatna nit v skladbi. Skladateljica vključuje vse mogoče tonske in barvne gmote (klastri, drsi, glissandi) in virtuozne elemente (piz-zicati, flažoleti, udarci po strunah in trupu). Skladba je bila po izvedbeni strani višek večera.
Saint-Saënsova Molitev je zasnovana podobno kot večina njegovih ele-gičnih komornih skladb. Harmonika imitacijsko in harmonsko podpira dolgo melanholično občuteno frazo v violončelu (kot npr. njegov Labod). V pogledu dinamičnega niansiranja nastajajo velike, dolgo pripravljane gradacije in pojemanja.
Elena Firsova, najmlajša med skladatelji, je s svojo skladbo Križanje posegla v svet bitonalnosti, harmonske razdvojenosti in bipolarnosti. Tako si inštrumenta podajata in
Foto: Črtomir Goznik
Ashok Klouda in Borut Zagoranski, svetovna virtuoza na čelu in harmoniki, sta v slavnostni dvorani na Ptuju premierno pričela mednarodno turnejo.
prevzemata vlogi. Redkeje sta v soglasju. Kljub vsemu pa čelo s svojo pol-nozvočno barvo na koncu le prevlada.
Astor Piazzolla, bando-neonist in skladatelj, je utemeljitelj argentinskega koncertnega tanga. Skladba je v izvirniku napisana za violončelo in klavir. V srednjem stavku so izstopale dolge otožne linije v čelu, v zadnjem pa so združene vse značilnosti Piazzollinih mojstrovin. Harmonika je nesimetrične akcente in barve s spretno uporabo
registrov le še poudarila in ustvarila občutje ostalih skladb tega velikega Argentinca. Zagoranski je v zadnjem stavku dokazal, da je mojster inštrumenta, saj je s hitrimi pasažami v desni roki diktiral tempo stavka. Njegova 120-bas-na gumbna harmonika Pigini je bila na koncertu v celoti izkoriščena.
Mlada umetnika sta dodala priredbo medžimur-ske ljudske pesmi Vehni fijolica mladega hrvaškega skladatelja, njunega kolega na isti ustanovi v Londonu, Saša Bastolca.
Namen dobrodelnega koncerta je uspel v več pogledih. Prvi vidik je dobrodelen. Obiskovalci, ki so napolnili slavnostno dvorano, so pokazali svoj odnos do akcije in namena izkupička koncerta - pomoč ostarelim in invalidom v domovih. Drugi pa je ta, da je koncert ponudil Ptujčanom takó raznovrstno in tehtno glasbo, kakršne že dolgo nismo slišali. Nekateri poslušalci bodo morda do nje zavzeli odklonilno stališče, za druge pa je to bil morda prvi stik s so-
dobno svetovno glasbeno ustvarjalnostjo, ki jo na žalost na Ptuju zelo redko slišimo v živo, v primerjavi z vizualno sodobno likovno umetnostjo ali raznimi kratkosapnimi video ali računalniškimi »inštalacijami«, kakor se to imenuje. Glasba je področje umetnosti, ki ga sprejemamo slušno in v natančno odmerjenem času. Tovrstno dojemanje pa zahteva od poslušalca veliko razgledanost in zbranost.
Mitja Gobec, MG
Ptuj • Manj zelenih površin pri Mladiki
m M u^ ^	u ^ mu
Da za igrišče - a ne pri šoli
V torek je v osnovni šoli Mladika potekala okrogla miza, ki so jo sklicali vodstvo šole, svet šole in svet staršev v zvezi z gradnjo igrišča z umetno travo in športne dvorane v neposredni bližini šole, kar bi zmanjšalo tamkajšnje zunanje zelene površine.
Šola je na Mestno občino Ptuj že naslovila svoj protest glede predvidene gradnje zunanjih športnih objektov na svojih igriščih in zelenicah. Na okroglo mizo so predstavniki Mestne občine prinesli nekoliko spremenjen računalniški izris novih športnih objektov, ki prikazujejo nekoliko več zelenih šolskih površin kot prvotni predlog, a to predstavnikov šolskih svetov in staršev ni prepričalo.
Simon Starček, direktor Športnega zavoda Ptuj, je predstavil planirane izgradnje. Gre za dva projekta. Prvi je igrišče z umetno travo, ki
bi omogočalo kvalitetno in varno vadbo, drugi pa večnamenska športna dvorana. Igrišče naj bi bilo veliko 110 krat 72 metrov, namenjeno bi bilo predvsem nogometu, saj bi Nogometna zveza Slovenije prispevala za to okrog 50 milijonov tolarjev, ostalih približno 10 milijonov bi prispevala Mestna občina Ptuj in Fundacija za šport Republike Slovenije. Igrišče naj bi bilo v dopoldanskih urah namenjeno tudi učencem šole Mladika.
Večnamenska dvorana naj bi bila zgrajena na zemljišču, kjer so prostori Komunalne-
ga podjetja Ptuj (niso še last občine), velika bi bila 40 krat 40 metrov s 1200 kvadratnimi metri vadbenih površin, ki bi jih tudi lahko uporabljali učenci šole. Dvorana naj bi veljala nekaj nad 70 milijonov tolarjev, zgrajena pa bi bila pretežno iz zasebnega denarja, občina naj bi zagotovila prostor.
Sonja Purgaj, ravnateljica šole, je dejala, da šola potrebuje zunanje površine vsak dan do 16. ure za pouk športne vzgoje, naravoslovja, izbirne predmete, kolesarske tečaje in izpite, rekreativne odmore, športne dneve, z de-
vetletko pa je šola dobila šestletne otroke, ki potrebujejo več zunanjih šolskih površin, podobno kot vrtci, zato ni smiselno pri šoli zmanjševati zelenih površin.
Predsednik sveta staršev Aleš Vaupotič pa se je načrtovane izgradnje športnih objektov lotil zelo analitično in je zbral vse strokovne podatke o tem ter jih predstavil na okrogli mizi. V prvi vrsti je pozdravil idejo o igrišču z umetno travo, ki bi se v Ptuju zgradilo, vendar ne ob šoli Mladika, temveč tam, kjer je za nadaljnji razvoj več prostora (Terme Ptuj, desni breg
reke Drave), saj gre za igrišče, ki bi bilo tudi donosno. »Nove slike prostorskega gabarita, ki so nastale v zadnjih dveh dneh, kažejo na to, da nas sogovornik posluša, želja udeležencev okrogle mize je, da se najdejo najboljše rešitve«, je dejal Aleš Vaupotič. Šola je dobila premalo informacij o načrtovanih izgradnjah. Strinjali so se z gradnjo športne dvorane in manjšega igrišča z umetno travo. Vendar novi načrti kažejo, da je igrišče izključno za nogomet, zato ga NZS tudi financira, in kot je predsedniku sveta povedal tehnični direktor NZS Jakopič, gre za projekt UEFA, ki ima v načrtu do leta 2008 pomagati pri izgradnji takih igrišč. Pri tem pa postavljajo nekatere pogoje v zvezi z vadbo, ki mora biti omogočena klubom nižjega ranga in matičnemu klubu, nujno pa je potrebno takšno igrišče tudi tržiti, saj je potrebno po osmih do desetih letih travo zamenjati, kar pomeni
okrog 40 milijonov tolarjev. Umetno travo je potrebno tudi vzdrževati, potrebno je nabaviti stroje za česanje, zračenje, tudi to travo je potrebno zalivati. Trženje igrišča bo torej potrebno, kar pomeni, da za šolarje ne bo možnosti, da bi uporabljali igrišče. Aleš Vaupotič si je ogledal takšno igrišče v Ljubljani, v Šiški, pogovarjal pa se je tudi z županjo Dravograda, kjer igrišče gradijo, in videl, da takšno igrišče potrebuje še štirimetrsko ograjo, za goli pa osemmetrsko ograjo, kar še zmanjšuje ostale površine, ki pa jih načrtovalec ni nikjer vrisal. Predsednik sveta staršev je prepričan, da so načrtovalci novih objektov vse to vedeli, da pa so te podatke zamolčali.
Na okrogli mizi so bili tudi občinski svetniki in zanimivo bo videti, kako je ta vplivala na njihovo odločitev, saj so v Mestnem svetu o tem v sredo že razpravljali.
Franc Lačen
Ormož • Območna revija otroških folklornih skupin
Lahkih nog naokrog
Lahkih in bosih nog so stopicljale naokrog številne otroške nožice na nedavni reviji otroških folklornih skupin. Pred številno publiko se je predstavilo kar deset skupin iz dveh vrtcev in petih osnovnih in podružničnih šol, tri so nastopile kar s po dvema skupinama.
Najmlajši so se posvetili predvsem igri in pesmi, starejši pa tudi prikazu običajev in plesu, vse skupaj pa je budno spremljala strokovna spremljevalka Neva Kovačič. Najprej so se predstavili mali folkloristi vrtca pri Veliki Nedelji, ki so s pesmijo in plesom predstavili Koline. Vodi jih Stanka Špindler, za glasbo pa skrbi Davorina Vajd. Otroci iz vrtca Ježek pri OŠ Tomaž pri Ormožu so se igrali Po-koži kej moš! Njihova mentorica je Katarina Pondrk, ki je na revijo pripeljala še osnov-
nošolsko skupino razredne stopnje. Ti so predstavili Jaz sem muzikant. Starejša skupina tomaževske šole je nastopila s Kovači, kovači ^ Vodi jo Jožica Rep, vse toma-ževske skupine pa s harmoniko spremlja Daniel Cajnko. Tudi v Ivanjkovcih je folklora doma in mlajša skupina je pridobila simpatije publike z Mati, mi smo lačni!, starejši pa so zaplesali Že pa gremo tucin gor. Mentorica obeh skupin je Irena Ceovič, har-monikaš pa Primož Kolarič. Tudi OŠ Miklavž pri Ormožu
ima veliko plesalcev, mlajši so nam prikazali zanimive običaje na barbarino, starejši pa so predstavili običaje, pesmi in plese pod naslovom Kaj pa dekle tukaj delaš? Folkloristi ustvarjajo pod vodstvom mentorice Leonide Novak, igra pa jim Zlatko Vukovič. V Podgorcih tudi skrbijo za svoj plesni podmladek. Nagajiva točka se je imenovala Kaj boš Jaka kamen keka? Njihova mentorica je Monika Ro-škar, diatonično harmoniko pa igra Tadej Gašparič. Zelo znana je tudi tradicija plesa
na kogovski šoli, kjer so pod mentorstvom Milene Oreš-nik za letošnjo revijo pripravili Kako se lušči fižol. Muzikanta sta bila Uroš Hlebec in Grega Sever.
Čeprav je bila revija zares bogata in je obudila spomin na številne pozabljene igre, izštevanke, pesmi in veliko plesa, smo vseeno pogrešali sodelovanje skupin iz Ormoža in Središča ob Dravi. Revija je potekala v organizaciji ormoške območne izpostave JS RS za kulturne dejavnosti.
vki
Folklorna skupina OŠ Velika Nedelja, podružnica Podgorci, s svojo točko: Kaj boš Jaka kamen keka?
V vitrini meseca pisala
Sodelovanje med Ptujem in Kranjem
V četrtek so v Pokrajinskem muzeju Ptuj ali točneje v kapeli nekdanjega dominikanskega samostana predstavili vitrino meseca. Tokrat so k sodelovanju povabili Gorenjski muzej iz Kranja, saj je vitrina meseca namenjena pisalom in pisalnemu priboru, na Ajdni nad Potoki pa so odkrili železni predmet oziroma pisalo iz 6. stoletja.
Kot smo lahko prebrali iz priloženega spremnega besedila k vitrini, najdba na Ajdni priča, da so ohranili tamkajšnji prebivalci še dolgo po razpadu rimskega cesarstva temeljne oblike rimske civilizacije in z njo pismenost ter neke vrste preprosto latinščino. Po najdbi pisala arheologi
sklepajo, da so se obdržale na Ajdni tudi organizirane javne službe in uprava. Tovrstna pisala so se v latinščini imenovala stilus, za tisti čas pa so bila nekaj običajnega. Stilus je bila lesena, koščena ali kovinska paličica z enim priostre-nim in drugim sploščenim koncem. S šilastim krajem so
Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, in Barbara Ravnik Toman, direktorica Gorenjskega muzeja Kranj, ob predstavitvi vitrine meseca v nekdanjem dominikanskem samostanu.
pismenke vrezovali v povoščeno tablico, imenovano tabula cerata, s sploščenim pa so znamenja po potrebi izbrisali. Dvokrilne voščene tablice so bile običajno lesene. Po zapisanem sporočilu so tablice zaprli in zapečatili. Največ le-teh so našli v Pompejih. Pri nas so znane predvsem najdbe pisal. Pred nedavnim so odkrili v Kranju koščeni stilus, v Bodeščah pa razkošno okrašeni nožiček, ki je služil za prirezovanje peres.
Tudi na kamnitih spomenikih petovionskih klesarskih delavnic so upodobljeni uradniki, ki v rokah držijo svitke, med mnogimi rimskimi predmeti pa so pri izkopavanjih Poetovione najdena tudi pisala, stilusi.
V vitrini meseca je razstavljen tudi črnilnik iz glaziranega in koloriranega porcelana, ki ima vdolbino za posodo za pesek in črnilo ter peresa in pokrova.
Razstavljen pa je tudi primer pisalnega pribora iz prve polovice 20. stoletja. To
je lesena puščica z drsnim pokrovčkom in vrezanim okrasom ob robu. Tu je tudi lesen peresnik s kovinskim nastavkom za peresa in kovinska peresca
Razstavljen je tudi faksimile Prešernove Zdravljice, ki je izšel ob dvestoletnici pesnikovega rojstva.
Vsi razstavni predmeti v vitrini meseca so del stalnih zbirk v Kranju, na Ptuju, Zgornji Hajdini, v Oplenovi hiši pod Studorom v Bohinju in v Prešernovi hiši v Kranju.
Ob predstavitvi vitrine meseca sta spregovorila direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih in direktorica Gorenjskega muzeja iz Kranja Barbara Ravnik Toman. Razstavo sta pripravili Mojca Vomer Gojkovič in Nataša Kolar v sodelovanju z Vere-no Vidrih Perko in Milanom Sagadinom.
Za glasbeni utrip so poskrbele flavtistke, ki so v triu zaigrale tri skladbe.
Franc Lačen
Tednikova knjigarnica
Pišem, berem ABC
ATA HIŠO JE PREBELIL IN ZARISAL ZELEN PAS. MI PRED HIŠO SE IGRAMO, TOPLO SONCE GREJE NAS.
Tako začenja abecednik, slikanica pesnice Neže Maurer s štirivrstičnicami na vsako črko abecede z ilustracijami Nine Drol. Od nekdaj so slikaniški abecedniki zelo zaželene knjige in tako je tudi danes, saj je z njimi opismenjevanje najmlajših lažje in bolj zabavno. Zelo simpatični abecednik priljubljene pesnice Neže Maurer je izšel kot jubilejna knjiga v založništvu Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka. Pričujoča slikanica je odličen, tudi z metaforiko obarvan, začetek knjižne zbirke Ustvarjalci s Škofjeloškega.
Slikanica šteje nekaj čez šestdeset strani in na levih tečejo celostranske ilustracije, na desnih pa je pesmica pod veliko tiskano črko. Slikanici je število strani na-nesel uvodni jubilejni nagovor urednice Marije Lebar, ki oznanja, da bo knjiga dar knjižnice Škofja Loka vsem novorojencem in vsem prvošolcem loškega območja v letu, ko knjižnica praznuje šestdesetletnico. Zbirko pesmic pa zaključujejo knjigoljube misli Marka Črtaliča (Kako že gre to v življenju?, str. 56) in zapis o ilustratorki izpod peresa Milana Eriča (str. 58), mojstra ilustracij, stripov in risanih filmov. Seveda imajo svoje knjižne strani tudi sponzorji iz občin, ki jih »pokriva« škofjeloška knjižnica. Kljub »sponzorski izdaji« je slikanica likovno in oblikovalsko vzorno urejena in odseva znanje ter ljubezen do te najstarejše žive nosilke zapisov - knjige, ki ji je prav te dni posvečena na slovenskem posebna pozornost ob aprilskih praznikih: 2. april (mednarodni dan knjig za otroke), 20. april (slovenski dan knjige), 23. april (svetovni dan knjig in avtorskih pravic).
Marija Lebar uvodoma pravi, da knjige ne pritegnejo le zaradi zgodb, so tudi takšne, ki razkrivajo skrivnost duše, takšne, ki pomagajo doumeti, kaj je sreča, kaj je tisto pravo, kar nas bo naučilo živeti življenje in ga napolniti z ljubeznijo, prijaznostjo, radostjo, dobroto. In poudarja, daje vse, kar je človeštvo naredilo, mislilo, doseglo, čudežno spravljeno na staneh knjig. Te pa so izbrana last človeka. Dež gre danes z mano v šolo, mi curlja za vrat, na nos. A dežnik? ta je doma -pravi, da je čisto bos.
Pesmice Neže Maurer so blago hudomušne, pisane ravno prav za najmlajše, razumljive in besedno bogate ter dostopne, a hkrati vzpodbudne malim radovednežem, čemur pripomorejo tudi ilustracije. Maurerjeva v pesmicah izhaja iz otroškega sveta želja in skušenj, iz otroške igre, pa tudi iz vzgojno-poučnega vidika odraslega. Toda slednje je prijazno in nevsiljivo, korektno in natančno toliko vzgojno, kot je pričakovati od odraslih. Le-tem pa ne bo težko pomenkovanje z malčki ob prebiranju pesmic in razbiranju ilustracij. Figa sladka je in dobra; figa-mož je čudna stvar! Fige jej, besedo drži -pa ne bo nikomur v kvar.
Pesnica je kljub štirivrstičnicam, ki z obliko in namenom abecednika zahtevajo posebno pesniško iznajdljivost, da pesmica ne zaide v verzifikacijo samo po sebi, lepo zaokrožila široko paleto otroškega sveta. Segla je v nova otroška obzorja in dokazala prefinjen občutek za današnje prvobralce, za njihov spoznavni in čustveni svet. Volk prišel je, z glavo kimal in po oknu pokrampljal. Sanjal sem, da sem kozliček, bežal - in s postelje pal.
Kljub navedenemu pa knjiga ohranja nekaj blage slikaniške patetike prvih abecednikov, dobronamerne in hvalevredne, ki tkejo vez med nekoč in danes. Torej je slikanica Pišem, Berem ABC odlično uresničena jubilejna knjiga splošne knjižnice. Čestitam!
Liljana Klemenčič
Foto: Fl
Štipendije in šolnine Ministrstva za kulturo
Sofinanciranje deficitarnih poklicev v kulturi
Ministrstvo za kulturo je objavilo javni razpis za financiranje štipendij in šolnin za šolsko leto 2005/2006. Tokrat so predmet razpisa štipendije s sofinanciranjem šolnin za izpopolnjevanje in študij v tujini na področjih umetnosti in AV-kulture, štipendije s sofinanciranjem šolnine za podiplomski študij v Republiki Sloveniji na področjih umetnosti in AV-kulture ter štipendije s sofinanciranjem šolnine za deficitarne poklice v kulturi.
Razpis je namenjen izjemno nadarjenim posameznikom, ki delujejo na področju umetnosti in AV-kulture in posameznikom, ki se želijo usposobiti za nekatere deficitarne poklice v kulturi.
Področja umetnosti, na katerih bodo kandidati za štipendijo delali po končanem izobraževanju kot ustvarjalci ali poustvarjalci, so: glasbene, intermedijske, uprizoritvene in vizualne umetnosti ter AV-kultura.
Štipendije in deleži šolnin za dodiplomski študij v tujini se dodelijo le izjemoma, praviloma za smeri, ki jih ni na šolah v Republiki Sloveniji, in to največ dve leti. Študenti ne smejo v času štipendiranja MK istočasno prejemati druge štipendije iz državnega
proračuna RS, prav tako ne delovne štipendije Ministrstva za kulturo.
Višina štipendije za podiplomski študij v RS je 71.524 SIT, višina štipendije za študij v tujini pa 143.047 SIT. Višina štipendije se usklajuje v skladu z gibanjem plač v RS. Ministrstvo lahko krije študentu delež šolnine do največ 50 %.
Kandidati se na razpis lahko prijavijo samo z eno vlogo, in sicer samo za eno smer na eni izobraževalni instituciji. V primeru, da vložijo več vlog, oziroma vlogo za več študijskih smeri ali vlogo za isto študijsko smer na več izobraževalnih ustanovah, bodo take vloge zavržene.
Prejemniki štipendije se zavežejo, da bodo po končanem
šolanju delovali v Republiki Sloveniji ali v drugih državah Evropske unije, predstavljali in promovirali slovensko kulturo vsaj toliko časa, kot so prejemali štipendijo in predložili ustrezna dokazila. Kandidati na dan zaključka razpisa ne smejo biti starejši od 30 let oziroma od 35 let za deficitarne poklice. Med razpisnimi kriteriji so tudi dosedanji dosežki kandidatov, kot so: nagrade, priznanja, uvrstitve in predstavitve, medijski odzivi, objave, tehtnost vsebinske obrazložitve, študijski uspeh in kot prednostni kriterij: podiplomski študij v tujini.
Razpisni rok velja do 16. maja letos.
Fl
Ljutomer • Tuševo darilo knjižnici
Bistri kotiček za mlade
Družba Engrotuš se je odločila, da bo sponzorsko opremila in posodobila kar deset otroških oddelkov slovenskih splošnih knjižnic.
Med izbranimi knjižnicami je tudi ljutomerska, ki je tako prejela dva prijetno urejena delovna Tuševa bistra kotička, ki ju dopolnjujeta računalnika z LCD monitorjem, tiskalnikom in računalniškima mizicama, otrokom pa je omogočen dostop do interneta. Omenjeno je ljutomerski knjižnici predal direktor po-
slovne uprave družbe Engro-tuš Andrej Bošnjak, ki je ob tej priložnosti povedal: "Naložba v znanje je najboljši kapital, ki ga v družbi Engrotuš lahko damo našim najmlajšim. Projekt Tuševi bistri kotički daje najmlajšim možnost pridobivanja informacij in jih s tem vzpodbuja k odkrivanju novega in razvijanja sebi last-
nih zanimanj. Ker pa se zavedamo, da je problematika upada bralne kulture še kako pereča in pomen knjig pri ohranjanju lepote jezika in dvigovanju besednega zaklada bistven, smo računalnike podarili knjižnicam, ki imajo možnost združiti obe nalogi in najmlajšim dati največ."
MŠ
Foto: Miha Soštarič
Andrej Bošnjak (desno) v Tuševem bistrem kotičku v ljutomerski knjižnici.
Ptuj • Lekarna postaja razstavni prostor
Predstavlja se Stanislav Zebec
V sredo so v Lekarni Ptuj odprli fotografsko razstavo priznanega ptujskega fotografa Stanislava Zebca, ki je tokrat predstavil fotografije prostega plezanja.
To je že peta fotografska razstava v tem novem ptujskem razstavišču, razstavni prostor je namreč izložbeno okno, ki naj bi bilo temu namenjeno že ob adaptaciji lekarne. Doslej so v tem razstavišču razstavljali Stojan Kerbler, Boris Voglar, Blaž Ivanuša in Staša Cafuta. Vsak mesec pripravijo eno razstavo, letos bodo razstavljali še: Primož Trop, Sandra Požun, Črtomir Goznik, Alenka Slavi-nec, Boris Voglar in Boris Farič. Vsak mesec Lekarna Ptuj odkupi eno fotografijo, iz teh pa bo nastal koledar.
Razstavni program v lekarni so poimenovali Ohranimo mladost, pripravlja pa ga Alenka Slavinec, ki je na odprtju v sredo tudi predstavila avtorja.
FL
Stanislav Zebec razstavlja v ptujski lekarni.
Piše: dr. Ljubica Šuligoj
J
Obujanje spomina v jubilejnem letu 2005
Nadaljevanje iz prejšnje št.
Tik pred okupacijo so »tehniko« ponovno prestavili pod oder gledališča. Ob režiserju Jožetu Babiču in nato s prihodom režiserja Frana Žižka leta 1938 je ptujsko gledališče postalo avantgardna ustanova. Ob kvalitetnem Žižkovem umetniškem repertoarju, ki je ponujal odgovore na aktualna družbena vprašanja, so se tu zvrstile mnoge narodnoobrambne manifestacije. Oblasti so imele Neodvisno gledališče za sinonim komunistične propagande. Ob okupaciji leta 1941 je primorski Slovenec Albert Wilhelm, nadarjen igralec in komunist, »tehniko« uničil.
Vsebinske zasnove letakov je mladincem prinašal nekdanji ptujski dijak, zaradi komunizma izključeni gimnazijec Rudi Ilec, podrobnejši dogovori pa so se odvijali v parku ali v kolodvorski aleji. Navedimo nekaj vsebinskih poudarkov iz letakov.
Letaki iz leta 1937 s podpisom PHD (Protihitlerjanska društva) obravnavajo težke socialnoekonomske razmere. Izpostavljajo, kako je tukajšnja nemška manjšina doslej živela »od žuljev našega človeka«; pozivajo slovensko javnost k bojkotu nemških lokalov in prireditev in kličejo k enotnosti z besedami: »Ne pustite, da bi vas izzivali z belimi nogavicami! Slovenija je in mora ostati slovenska Pogosti so bili letaki o bojkotu nemških trgovin in nemškega jezika, v katerih med drugim beremo: »Ne govorite nemško, ne kupujte v nemških trgovinah!« Na številnih lističih so zapisali: »Svoji k svojim!, saj se ptujski Nemci in nemčurji dosledno izogibajo slovenskih trgovin, gostiln ^ Maš-čujmo septembrske dogodke! ... Parola današnjih dni: 1908-1938 Borba proti fašizmu!«. Trideseta obletnica septembrskih dogodkov leta 1938 je namreč ob popisni in listkovni akciji izzvenela kot manifestativna slovesnost slovenstva proti izzivajočemu nemštvu. Ob tej priložnosti so ilustrirani letaki ponazarjali nacistično nasilje. Tako je npr. vtisnjena nacistična čelada povezovala Rim in Berlin, kar naj bi pomenilo, da je slovensko ozemlje ogroženo, zato napis na letaku: »Branimo se!«. Drugi primer je letak s kljukastim križem, ki sega po slo-
venskem ozemlju in nekaj vislic z napisom: »Heil und Sieg« nad obrisom Ptuja z gradom, z vzhajajočim soncem in osmico (8) ter razmetanimi napisi: september 19O8 ^ Maščujmo ^ Nočemo vojne! Obletnice septembrskih dogodkov so bile na Ptuju med svetovnima vojnama narodne svečanosti, narodnoobrambne-ga pomena pa še zlasti 1933. in 1938. leta.
Številni letaki, ki so bili natiskani v muzejskih prostorih s podpisom S. O. F. (severna obrambna fronta), razkrinkavajo nemško predrznost ob izobešanju nacistične zastave na mestnem stolpu leta 1938. Letak »Naši javnosti!« je
sporočal, da je izobešanje zastave »atentat na suverenost našega naroda in države«. »Ne pozabite na nekaznovane velikonočne dogodke!«, beremo na letaku »Slovenci v Ptuju!«. Med drugim so zapisali: »Konec mora biti malenkostnih sporov med nami! Bodimo složni v obrambi slovenskega naroda proti nemškemu fašizmu!« Velikokrat so letaki pozivali, naj se demokratične množice, glede na politično in versko pripadnost, povežejo v skupen boj proti nacizmu. Tako letak »Slovenski javnosti!« razkrinkava ptujske Nemce, ki »žalijo narodna čustva« in se vedejo kot »plačanci Rajha«.
Nadaljevanje prihodnjič
_D_û_e_u_ii_i___r_e_d__
L DoloSile? d7aii članov an podpis iioJnsf-B aajùsniTïa. IÏt poroSiio predsadnikřL in zaprisega na novo postavljeoih Slatcv
cieetn&^^s svpla. IIL Spapoluilev odsc-liDV.
{Î,predsednik otvori 3030 ot) dolo'^eni ori^posdrtivi g.zastopnika sreahfi^^a naieLnlks,ugotovi,ds jfj bil pyaiv nu ûajo Víí&iíí čl&aom asstr.e^a &5ela dostaifljeu iû da sta gg, Gvikl Ivaů ia Jras i-erdo svo^o odaottjoLjt opraviáLls.
I.
smislLj 5 69 aakona o mastnih ob-jinah so aa podpis sejne,^a aapianiko doloSita gg, FrHJikoviá Iv^n ia í:olarÍ3 Anton.
II.
rr.predsednili přebita odlot krslievska banska oprave dravske baúoi7iiítí v I jnbt^íi^i Il.ýt. L9Si4/i. od 2B,t>.	kojena 50 tlili
raKi-esani kot cjltíni tLestne.^ííi sveta gg. dj.'.jiohteaaui Sikst.Schsrner islbertjl.odella Viktor,Straschill Ivao in Alio Iranc ter na novo postavljeni Líale2io }fltar,:.olarÍQ Anton,7icer AlDj;.,dr.3upan5L5 Kilan in I-renkovií Ivan.
lo preSitanja odloka 80 Izïisi laprisoaa na novo postu-íljanih olattov TíiestůagE sveta v snialLt prikijuui ne.va zapisnika, nakar poda g.predafijnlk nasladnje poroiiiloi
S oairoiii na anane dogodke aprila lia^jata tl.,kû ja bila razcbaéa-aa hitler jeva sastava na raestae-:! stolpn.je nadzorna oblast 3 oziram ae ra&barj£inje,ki jo jo La dogodek povzročil vied nasin IjddatvODi,smatra la SŮ usi03tno,da izvriii nekatere spreaieiibe v alalezu dlanav ff.SBtnaga
Arhiv zgodovinskega oddeika Pokrajinskega muzeja Ruj
Ob izobešanju nacistične zastave na cerkvenem stolpu na Ptuju so na seji mestnega sveta 4. julija 1938 razpravljali o incidentu. Na pritisk javnosti so se morali iz mestnega sveta umakniti štirje nemški svetniki, solidarnostno z njimi pa še preostala dva. (ZAP, Zapisnik občinskih sej 1937-1938, knj. 109)
Foto: Fl
Ptuj • Občni zbor Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož
S programi bo prišel tudi denar
V prostorih Centra za socialno delo Ptuj so se na občnem zboru 8. aprila sestali člani Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož. Delo v lanskem letu so pregledali po vsebinski in finančni plati. Lansko leto je bilo za društvo še posebej pomembno, saj so praznovali 15-letnico uspešnega delovanja.
V jubilejnem letu so uspešno izvedli vrsto aktivnosti, s čimer so še enkrat potrdili, da je delovanje društva na pravi poti, javnosti smo pokazali, da obstajamo, da smo dovolj aktivni, da nas lahko podpirajo še naprej, je med drugim poudaril predsednik društva Vilibald Tomašič. Marca so izvedli skupščino, maja srečanje in druženje članov, avgusta se je pričela tradicionalna akcija zbiranja kovancev pod naslovom Novčič za sončni jutri, avgusta so organizirali zdravstveno-te-rapevtsko kolonijio, prav tako obnovitveno rehabilitacijo, dobrodelni koncert je bil že po tradiciji novembra, ob 15-letni-ci so organizirali tudi srečanje z ustanovnimi člani, z organizacijo nogometnega turnirja so jim lani pomagali tudi nogometaši, zbrana sredstva so v celoti namenili društvu. Pred iztekom leta so organizirali še društvene delavnice, v veselem decembru pa jih je obiskal Božiček z darili. V prostorih društva na Osojnikovi 9 so lani celo leto izvajali tudi aktivnosti, s katerimi lajšajo zdravstvene težave mladostnikov. Za izvajanje nevrofi-zioterapije, pri tem so bili edini v Sloveniji, so se odločili iz čiste dobrodelnosti, ker mladostniki po dopolnjenem 18. letu niso več upravičeni do redne fizio-terapevtske obravnave v bolnišnici in bi zaradi tega doma fizično oslabeli. V društvenih prostorih, ki so jih opremili s potrebnimi rekviziti, pa se lahko razgibavajo pod strokovnim vodstvom fizioterapevtk. Hidroterapijo izvajajo s pomočjo fizioterapevtk v Termah Ptuj, hipoterapijo, terapijo s pomočjo konja, pa v sodelovanju s Konjeniškim klubom Ptuj. V Društvu za cerebralno paralizo
Foto: Črtomir Goznik
Delo Varstveno-delovnega centra Sonček je zelo dobro, želijo pa okrepiti prostočasne dejavnosti, prostore imajo, in vanje vključiti čim več članov, v evidenci jih imajo kar 338.
Ptuj-Ormož so bili lani uspešni tudi pri uresničevanju posamičnih potreb in želja članov. Pomagali so pri premagovanju nekaterih ovir. V razpravi na občnem zboru pa jih je zaskrbelo, da ne bodo več v taki meri kot v lanskem letu mogli izvajati fizioterapije, čisto zaradi zakonskih ovir, dajatev, ki jih morajo plačati na opravljeno delo, ker jih zakonodaja obravnava enako kot javni zavod. Ker bi jih radi obdržali v enakem obsegu tudi letos, bodo rešitve poskušali najti tudi v sodelovanju z bolnišnico Ptuj. Lani jim je tudi malo zaškripalo pri zagotavljanju denarja za delovanje, z akcijami in sponzorji so dobili manj, kot so porabili, a so kljub temu v letošnje leto prenesli 4,8 milijona tolarjev. Letos bodo zdravstveno-tera-pevtsko kolonijo organizirali precej daleč od doma, pedia-trinja Tončka Neubauer Po-
točnik, ki je lansko leto vodila kolonijo, je mnenja, da bi jo iz čisto praktičnih razlogov, kaj če pride do kakšnih zdravstvenih težav, morali organizirati v Sloveniji. Prav tako meni, da mora kolonija ostati zdravstve-no-terapevtska, čeprav je za nekatere tudi dopust. Druženje na teh kolonijah je prav tako pomembno, so povedali.
Okrepiti prostočasne aktivnosti
V društvu si želijo tudi več prostočasnih dejavnosti oziroma širšo dejavnost članov, vseh je na papirju 338, članarino jih plačuje 243, zdaj se vse bolj ali manj suče okrog uporabnikov Varstveno-delovnega centra. Pregled članstva tudi ne bi škodil, ker nekateri že nekaj časa niso plačali članarine.
Vsako leto si v društvu začrtajo minimalni program
dela, tako je tudi za letos, ker ne vedo, s koliko denarja bodo razpolagali. Trudili pa se bodo po najboljših močeh, da bodo vitalni del programa v celoti izpeljali, zdravstveno-terapevt-sko kolonijo, dobrodelni koncert, akcijo Novčič za sončni jutri, izlet, društvene delavnice, božičkovanje, odstopiti ne nameravajo tudi od fizioterapije, hidroterapijo in hipoterapijo, četudi je finančni plan v tem trenutku še zelo negotov, ker ne vedo na kakšna sredstva lahko računajo. Ker ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve načrtuje, da se bo težišče takšnega dela, kot se opravlja v društvu, preneslo na nevladne organizacije, torej na društva, je povedal podžupan mestne občine Ptuj mag. Miran Ke-rin, je računati, da bodo dobili več denarja, če bodo imeli programe.
MG
Cirkulane • O društvenem življenju skozi čas
Bogastvo, vredno posebne publikacije
Kulturniki so bili tisti, ki so v Cirkulanah prvi ustanovili svoje društvo in ga poimenovali Naprej. To je bilo davnega leta 1899. Potem so v prvi polovici 20. stoletja nastala številna druga društva, ki so delovala do druge svetovne vojne. Ta je pomenila prekinitev formalnega delovanja društev, ne pa tudi dejanskega in hitro po koncu vojne se je v tem haloškem kraju začel pravi razcvet društvenega življenja.
»Danes v Cirkulanah deluje enajst društev, kar je največ glede na pretekla zgodovinska obdobja. Društva so se organizirala po drugi svetovni vojni,
ker so bila v času vojne vihre prepovedana, vendar pa vojno obdobje pomeni zgolj formalno prekinitev delovanja, ne pa tudi dejanske kontinuitete.
Mira Jerenec bo skupaj s soavtoricama predstavila bogato zgodovino cirkulanskega društvenega življenja
Med vojno je bilo ustanovljeno in je lahko delovalo le gasilsko društvo; to je bilo leta 1942. Sicer pa se kot najstarejše društvo šteje današnje kulturno društvo (KD) Cirkulane, ki je pravzaprav naslednik nekdanjega bralnega društva Naprej. Kot uradna letnica ustanovitve KD Cirkulane, ob ustanovitvi se je poimenovalo KD Fran-ček Kozel, se sicer šteje leto 1947, vendar gre v bistvu za isto društvo in označuje izjemno močno kulturno tradicijo. Danes ima šest zelo aktivnih sekcij. Ob bralnem društvu pa je v takratnem času zelo hitro nastalo tudi katoliško izobraževalno društvo, kar je bila pač posledica delitve na liberalni in klerikalni tabor. Zelo aktivna je bila nekoč tudi športna društvena dejavnost; do vojne pod okriljem Sokolskega društva, po vojni v okviru društva TVD Partizan, od leta 1993 pa
pod uradnim imenom športnega društva Cirkulane,« je kratek pregled društvenega življenja prikazala ena od treh avtoric prispevka o društvenem življenju v Cirkulanah Mira Jerenec, ki bo objavljen v zborniku o Cirkulanah. Pri zbiranju gradiva in zapisu ji pomagata še so-avtorici Mateja Muršec in Gor-dana Černivec. Kot ugotavljajo avtorice, je materiala izjemno veliko: »Po ohranjenih dokumentih je bilo v posameznih zgodovinskih obdobjih, razen vojnega časa, vedno aktivnih veliko društev. O tem pričajo zborniki in druge publikacije, ki so jih posamezna društva izdajala. Žal vsega ne bo možno objaviti v okviru nastajajoče knjige, zato bi bilo morda dobro razmisliti o izdaji posebnega zbornika, ki bi bil namenjen zgolj društvenemu življenju v Cirkulanah skozi vsa obdobja.«
SM
Od tod in tam
Mala Nedelja • Ocenjevanje vinskih vzorcev
Društvo vinogradnikov Mala Nedelja v občini Ljutomer je pripravilo ocenjevanje vinskih vzorcev. Komisija pod vodstvom mag. Antona Vodovnika je po mednarodni lestvici do 20 točk ocenila 73 vzorcev, najvišjo oceno 19,56 pa je prejel laški rizling - suhi jagodni izbor Romana Beca. Rezultati najboljših vin po sortah ter imena lastnikov, zvrst - mešana vina: Branko Žnidarič, 18,27 točke; šipon: Jože Slavič, 17,73; laški rizling: Janez Ploj, 18,03; rizvanec: Vinogradništvo Horn, 18,17; šardone: Vinogradništvo Slekovec, 18,30; sivi pinot: Vinogradniška družina Novak ter Borut in Vinko Kosi, oba 18,13; kerner: Nada in Anton Topolnik, 18,03; renski rizling: Vinogradništvo Horn, 18,23; sovinjon: Anica in Franc Matjašič ter Vinogradništvo Slekovec, oba 18,20; traminec: Roman Bec, 18,43; muškat otonel: Roman Bec, 18,23; rumeni muškat: Vinogradniška družina Novak, 18,13; laški rizling - suhi jagodni izbor: Roman Bec, 19,56; traminec - pozna trgatev: Vinogradništvo Horn, 18,93; renski rizling - pozna trgatev: Vinogradništvo Horn, 18,67; laški rizling - pozna trgatev: Vinogradništvo Slekovec, 18,50; penina: Franc Sobočan, 18,13; modra frankinja: Franc Sobočan, 16,70.
MŠ
Lancova vas • Občni zbor Društva podeželskih žena in deklet
Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas je bilo ustanovljeno 17. novembra 2003, združuje pa žene in dekleta, ki so ljubiteljice ročnih del in kuhanja. Aprila so se v vaškem domu v Lancovi vasi zbrale na 1. občnem zboru ter pregledale opravljeno delo in si zadale nove naloge. Predsednica Katica Krajnc je povedala, da je namen društva razvijanje podeželja, ohranjanje kulturne dediščine, z različnimi oblikami izobraževanja članic poskušajo dvigovati kvaliteto dejavnosti, skrbijo pa tudi za kulturno in družabno življenje na vasi. V letu 2004 so izvedli številne aktivnosti, s katerimi so poskušale slediti zastavljenim ciljem. Tudi v letošnjem letu nameravajo ohraniti že ustaljene aktivnosti in jim dodati še nekaj novih: različne kuharske tečaje, strokovno ekskurzijo in različna predavanja. V društvu so prepričane, da lahko s skupnimi močmi veliko naredijo, potrebno je ^le združiti izkušnje in modrost starejših članic ter ideje in mladostno zagnanost mlajših.
Lancova vas • Občni zbor
Folklornega društva
Marca so se v vaškem domu v Lancovi vasi na rednem občnem zboru zbrali člani in članice tamkajšnjegafolklornega društva ter pregledali delovanje v letu 2004, podali načrte za trajajoče leto in sprejeli nekaj novih članov. Predsednik Franci Gojkošek je povedal, da je v preteklem letu uspešno delovalo vseh 6 sekcij: odrasla skupina plesalcev, otroška skupina plesalcev, muzikantje, ljudske pevke, ljudski pevci in skupina korantov. Doma in v tujini so predstavljali pesmi, plese, glasbo, običaje in pustne maske Lancove vasi in okolice. Vse leto so se udeleževali različnih revij in nastopov, izmed gostovanj v tujini pa je izpostavil gostovanje korantov v Burghausnu v Nemčiji in Samoboru na Hrvaškem, otroška skupina je štiri dni preživela v Velki Bystrici na Češkem, pevke, pevci, muzikantje in odrasla skupina pa so se predstavili prav tako v Burghausnu in na mednarodnem festivalu folklore v Zakopanih na Poljskem. Najpomembnejša prireditev v lanskem letu pa je bila svečana otvoritev novega vaškega doma v Lancovi vasi, kije rezultat dolgoletnih pustnih prireditev Fašenk v Lancovi vasi; tega FD organizira skupaj s KS Lancova vas. V program dela za leto 2005 so folkloristi zapisali, da bodo intenzivno delali v vseh 6 sekcijah. Gojkošek je ob tem povedal: »Poskrbeli bomo, da bo naše društvo v ponos Lancovi vasi in okolici.«
PK
Ptuj • Humanitarno društvo Slovenije
V humanitarnem društvu Slovenije so doslej izvedli vrsto aktivnosti, za to pa nujno potrebujejo svoj kombi. Kot je povedal predsednik Miran Šic, nudijo nekaj ženskih, moških in otroških zimskih oblačil in obutve. Podarijo lahko 2 otroška vozička, hojico, nekaj otroške obutve in igrač, majhno otroško kolo ter jogi vzmetnico. Podarijo lahko tudi pohištvo za dnevno sobo, z regalom in TV-vitrino, pohištvo za otroško sobo, poleg tega pa imajo na voljo tudi 24 vreč krompirja. Vsem, ki so jim ponudili rabljeno pohištvo in razne gospodinjske aparate, se opravičujejo, da ponujenega niso odpeljali, saj nimajo prevoza. Zato nujno iščejo kombi, ki je še registriran in po možnosti v dobrem voznem stanju, saj bi ga uporabljali za prevoze toplih obrokov hrane. Potrebujejo tudi finančna sredstva za pripravo toplih obrokov hrane - nedeljske mineštre, ki jih delijo v Ptuju, Kidričevem, v Halozah, na Vidmu, Podlehniku ter v Kamniku. Denarne prispevke lahko nakažete na TR: 04202-0001116989pri Novi KBM, hvaležni vam bodo od srca. Če kaj potrebujete ali želite podariti, jim pišite na naslov Humanitarno društvo Slovenije, p. p. 311, 2251 Ptuj ali na elektronski naslov: in-fo@humanitarno-drustvo-slovenije.si, dosegljivi pa so na telefonu 031 411 990.
-OM
Foto: SM
Kegljanje
Konec kegljanja na Ptuju?
Stran 16
Rokomet
Ormožani s serijo 7:0 do zmage
Stran 16
Ciril Globočnik
»Uspehov je bilo veliko«
Stran 17
Šolski šport
Rezultati šolskih športnih tekmovanj
Stran 17
Strelstvo
Simon Simoni~ in Mojca Lazar državna prvaka
Stran 18
Nogomet
Lestvice mladinskih in kadetskih državnih lig
Stran 18
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
tednik
ÍPoiLla^ ttoi na iraííwfifln áj^hil
RADIOPTUJ
««« ú^tteCct
www. rad io-ptu j
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone
Prekiniti črno serijo z Domžalami
ti\m
CUMHC
Na Ptuju, sicer v najstarejšem in najlepšem mestu v Sloveniji, je nogomet tema številka ena. Na tekmah ptujskega prvoligaša se povečuje število gledalcev, nobenega dvoma ni, da se jih bo tudi na tekmi z Domžalami v soboto zbralo veliko, saj je Drava pravi hit pomladnega dela sezone. Trenutno tretje mesto Drave je na noge spravilo še tiste najbolj nejeverne Tomaže.
Zadnja zmaga v knežjem Celju je dvignila ugled Ptujčanom in celotni mestni občini Ptuj, saj ima nogomet težo tudi v promociji kraja, kjer se tekme igrajo. Tudi MO Ptuj si zasluži vse pohvale glede urejanja Mestnega stadiona na Ptuju in je naredila ogromen korak naprej v razmišljanju v slovenskem športu.
Trenutno tretje mesto je vsekakor veliki uspeh, še posebej po težkih preizkušnjah ob koncu lanske sezone, ko so nekateri »strokovnjaki« želeli menjati trenerja Drave Srečka Lušiča, pa tudi predsednika Roberta Furjana, vendar sta s podporo
celotne ekipe nadaljevala in dokazala, da je ptujski nogomet na pravi poti. »Prišel je čas, da Domžalam, ki so zelo dobra ekipa, vrnemo za vse težave. Ne moremo računati na poškodovanega Alibabica in "pordečelega" Grižoniča, kar je vsekakor veliki hendikep. Vrača se Matjaž Korez in vsi mislimo, da bi s pomočjo našega dvanajstega igralca - navijačev, prišli do zmage. Smo v naletu, in če bi osvojili tri točke, potem bi dejal še enkrat - Ptuj je zrel za Evropo. Tudi če se to ne bo zgodilo, bomo zelo drago prodali svojo kožo. Igra se na Ptuju, na našem igrišču in favorit v tem srečanju smo mi. Nimamo kaj izgubiti, samo dobimo lahko veliko, če prekinemo to neugodno tradicijo z Domžalami,« je pred sobotnim srečanjem dejal trener Drave Srečko Lušič.
O tem, da bo ptujski stadion v izgradnji pokal po šivih, ni dvomiti; da prisotnost TV-kamer dviga temperaturo ter daje dodatno motivacijo pa
liga ^ ^O^'^dofoneJ
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA LIGA ZA PRVAKA
REZULTAT ZAOSTALE	TEKME 23.
Olimpija 0:0
1.	HIT GORICA	25	16
2.	CMC PUBLIKUM	25	12
3.	DRAVA	25	11
4.	PRIMORJE	25	10
5.	DOM@ALE	25	10
6.	KD OLIMPIJA	25	10
LIGA ZA OBSTANEK
1.	MARIBOR PIVO. LA[KO	25	12
2.	MURA	25	8
3.	LJUBLJANA	25	8
4.	BELA KRAJINA	25	7
5.	KOPER	25	5
6.	ZAGORJE	25	2
KROGA: Primorje - KD
3 9 8 8 8 9
8 9 9 11 13 16
43:20 37:23 33:29 29:22 38:32 30:33
39:28 34:31 32:37 24:40 21:33 13:44
54
40 39 37 37 36
41 32 32 28 22 13
Lestvica najboljših strelcev: 15 - K. Bozgo (Maribor PL); 13 - S. Ranič (Gorica); 11 - S. Zilič (Drava); 10 - S. Cimirotič (KD Olimpija), E. Rakovič (Mura); 9 - A. Rodič (Gorica), S. Dvorančič (Domžale); 8 - Ekpoki (Ljubljana), Žeželj (Primorje), Mujakovič (Bela krajina); 7 - Jolič (Primorje).
je tako brezpredmetno govoriti. Pričakovali smo bolj previden odgovor od zadnjega stebra ptujske obrambe Mateja Miljatoviča, ki pa se ni najbolj oziral na kvaliteto in moč gostov: »Domžale so dobra ekipa, predvsem pa za nas sila neugodni. Čas je, da se zruši tudi ta tradicija, saj nič ne more trajati večno. V samo srečanje bomo šli maksimalno. Če je kdo mislil, da se bomo uspavali po treh uspehih, se je zmotil. Vsa čast gostom, toda Drava igra na domačem igrišču.«
DRAVA: Dabanovič, Šterbal, Toplak, Miljatovič, Zajc, Korez, Čeh, Preac, Težački, Gorinšek, Ziilič. REZERVNA KLOP: Štel-cer, Petek, Ljubanič, Zorman. Trener: Srečko Lušič.
Danilo Klajnšek
^iHÊm

n

t




r:"' f ( ^ ^ tj±.
Foto: Črtomir Goznik
Kdo bo uspešnejši v sobotnem dvoboju na Mestnem stadionu na Ptuju: Ptuj~ani ali Domžalčani?
Nogomet • 2. SNL
Kidričani tokrat le osvojili Triglav
2. SNL
REZULTATI 24.
Supernova Triglav -0:2 (0:0), Šmartno -Dravograd 2:3 (1:1), geta - Rudar Velenje Factor - Svoboda 2:1 ško - Dravinja 1:0 (1: nje Livar - Nafta bo 11. maja.
1.	NAFTA	23
2.	RUDAR VELENJE 24
3.	SVOBODA
4.	DRAVINJA
5.	DRAVOGRAD
6.	TRIGLAV
7.	ALUMINIJ
8.	LIVAR
9.	KR[KO
10.	FACTOR
11.	IZOLA ARGETA 24
12.	[MARTNO -3 24
15 6 15 2 14 4 14 2 12 5 10 8 10 4 9 2 8 3 8 2 4 5 2 1
KROGA:
Aluminij Koroška Izola Ar-0.4 (0:2), (1:0), Kr-0). Sreča-odigrano
2 45:17 51
7	50:29 47
6	42:27 46
8	32:23 44
7	44:32 41 6 39:26 38 10 45:35 34
12	27:26	29
13	36:42	27
14	33:46	26
15	21:49	17 21 20:80	4
novi Triglav prekinili črno serijo treh zaporednih porazov. Napoved trenerja Aluminija, da je želja njegovih nogome-

tašev, da s tempom nevtralizirajo oziroma uničijo igro domačih, se je uresničila. Če to ni bilo izvedljivo na prvem
Siv
Supernova Triglav -Aluminij 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Dončec (52), 0:2 Repina (56)
ALUMINIJ: Strelec, Golob, Topolovec, Rumež, Pekez, Ozim, Čeh (od 74. Sagadin), Dončec, Repina (od 73. Vtič), Kelenc (od 50. Šimenko), Fri-dauer. Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Aluminija so v Kranju, proti domači Super-


Jlí a :> , V
jži*.'-' ěP '
Marko Vtič (Aluminij)
Foto: Črtomir Goznik
srečanju, ko so bili Kidričani veliko boljši nasprotnik, na koncu pa so morali priznati zmago Krajnčanom, je bilo tokrat povsem drugače.
Sicer v prvem polčasu igra ni bila navdušujoča, vendar je bila pobuda na strani gostov, ki pa niso uspeli realizirati svojih priložnosti. V 52. minuti je za zmedo v obrambi domačih poskrbel Gregor Dončec, ob tem pa zadel v polno in svoje moštvo popeljal v vodstvo. Štiri minute kasneje pa je Nejc Repina še v drugo premagal domačega vratarja ter tako samo poskrbel za končni izid in pomembne tri točke, ki so jih nogometaši Aluminija osvojili v Kranju, na sicer zelo vročem igrišču.
Miran Emer{i~, trener Aluminija: "Naša zmaga je povsem zaslužena, saj smo bili skozi vso srečanje dominantni. Naša premoč je bila realizirana v drugem polčasu, ko je najprej zadel Dončec, nekaj minut kasneje pa še Repina in zmaga je bila na dlani. Do nje pa smo prišli z borbeno in disciplinirano igro."
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A slovenska rokometna liga
S serijo 7:0 do zmage
1. A SRL MOŠKI
REZULTATI 21. KROGA: Jeruzalem Ormož - Termo 34:28 (14:13), Gorenje - Celje Pivovarna Laško 29:30 (13:17), Ci-mos Koper - Rudar Trbovlje 36:26 (18:13), Prevent - Gold club 38:34 (19:14), Trimo Trebnje - Adria Krka 34:31 (14:14). Srečanje Prule 67 - Sviš je bilo odigrano sinoči.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	21	21	0	0	42
2.	TRIMO TREBNJE	21	15	0	6	30
3.	PREVENT	21	15	0	6	30
4.	GORENJE	21	14	1	6	29
5.	JERUZALEM ORMO@	21	10	2	9	22
6.	TERMO	21	10	2	9	22
7.	GOLD CLUB	21	10	1	10	21
8.	CIMOS KOPER	21	10	1	10	21
9.	RUDAR TRBOVLJE	21	8	0	13	16
10.	ADRIA KRKA 21 7 0 14 14
11.	SŠVI	20 1 1 18 3
12.	PRULE 67	20 0 0 20 0
Jeruzalem Ormož - Termo Škofja Loka 34:28 (14:13)
JERUZALEM: G. Čudič (13 obramb), Dogša; Belšak 5, Me-sarec 3, Koražija 15 (2), Bezjak 5, Ivanuša 1, B. Čudič 1, Gra-bovac 1, Kosaber, D. Horvat 1, Grizolt, Štefanič 2, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik.
Začetek tekme je bil do rezultata 7:7 poravnan, nato so neugodni gostje po obrambah Gregorja Kešeta (10 obramb v 1. polčasu) ter golih odličnega organizatorja igre Ivančiča povedli s 3 goli, 7:10. Pri tem rezultatu je še domači vratar Gregor Čudič zaustavil stood-

David Koražija (Jeruzalem Ormož) še naprej potrjuje izjemno strelsko formo; proti Škofjelo~anom je dosegel neverjetnih 15 zadetkov!
stotno priložnost Kogovšku v protinapadu. Po minuti odmora domače klopi so se vinarji le začeli počasi pobirati, stekla je igra v napadu, obramba na čelu s Čudičem je zaustavila nekaj napadov Ško-fjeločanov in v 27. minuti so Ormožani povedli po seriji 5:0 z izidom 13:11.
Tudi drugi polčas se je začel zelo izenačeno, a so gostje tu in tam ušli do dveh golov prednosti. Šele v 50. minuti sta vratarja Jeruzalema zbrala prvo obrambo v 2. polčasu, gostje pa so zaostanek 27:25 še enkrat dohiteli in v 54. minuti rezultat še zadnjič izenačili na 27:27. Zadnjih šest
minut so igralci trenerja Pra-potnika odigrali odlično. Igra je stekla, kot si lahko rokometni strokovnjaki in vsi ostali ljubitelji rokometa želijo. V golu je blestel Čudič, obramba je delovala neprepustno, v protinapadih je neusmiljeno zadeval Koražija (strelski rekord kariere, 15 zadetkov), svoje zadetke so dodajali še Belšak, Mesarec ter Bezjak in jeruzalemčkom je uspela izjemna serija 7:0, 34:27.
V zadnjem krogu Ormožani gostujejo v Hrpeljah pri Gold Clubu. Ob zmagi so lahko še peti, ob porazu pa najverjetneje sedmi.
Uroš Krstič
Kickboks • Tekma za svet. pokal v Mariboru
Štiri prva mesta za Ptujčane
V dvorani Lesarske šole v Mariboru je bilo ob koncu minulega tedna tekmovanje v kikboksu. Odvijala se je ena od tekem za svetovni pokal v semi , light in full kontaktu ter glasbenih katah. Nastopalo je okrog 200 tekmovalcev in tekmovalk iz 8 držav, kar je veliko manj, kot so prireditelji pričakovali. Med njimi jih je bila skoraj polovica iz slovenskih klubov. Tekmovanje je bilo odprtega značaja, tako da so ob kikboksarjih nastopali tudi te-kvandoisti, boksarji in drugi. Največ uspeha so imeli predstavniki slovenskih klubov, ki so osvojili kar 12 prvih mest.
Nadja Sibila je po nekajmesečnem premoru ponovno nastopila in spet osvojila 1. mesto v absolutni kategoriji v semi kontaktu. V polfinalu je premagala Slovenko Liljano Gošte, v finalu pa je z 18:10 premagala Lorraine Hughes iz Anglije.
Marcel Fekonja je prav tako po nekajmesečnem premoru nastopal v light kontaktu do 69 kg, kjer je v polfinalu premagal Primoža Debeljak, v finalu pa Italijana Simona Concuja.
Izkazala sta se tudi sestra in brat Sabina in Aleksander Kolednik, ki sta prav tako zmagala vsak v svoji kategoriji. Aleksander je imel najtežjo pot do 1. mesta, saj je moral premagati Adama Jakusa iz Mađarske, Cristiana Ehmana iz Avstrije in v finalu Maria Krakoliniqa iz Avstrije.
Sonja Vuletic in Matjaž Ka-
Foto: Franc Slodnjak
Stojijo Matjaž Kaluža, Aleksander Kolednik, ~epijo Sonja Vu-leti~, Sabina Kolednik.
luža iz Ormoža ter Desa Repic iz Ptuja so osvojili prav tako odlično 2. mesto vsak v svoji kategoriji.
Dobri dosežki so razveselili tudi selektorja reprezentance Vladimirja Sitarja: "Skupna ocena je pozitivna. Spoznali smo, da imamo nekaj mladih tekmovalcev, na katere lahko računamo pri zamenjavi starejših, ki počasi odhajajo v te-
kmovalni pokoj. Nekateri so imeli dobro priložnost in so se pomerili s kakovostnimi tekmeci, drugi pa so zaradi slabše udeležbe lažje prišli do zmag. Najmočnejša konkurenca je bila v kategorijah do 63, 69 in tja do 84 kg."
Na tekmovanju je nastopalo 12 tekmovalcev iz Ptuja in Ormoža.
Franc Blodnjak
Kegljanje
Konec kegljanja na Ptuju?
Kegljaci in kegljavke ptujske Drave so v minulem tekmovalnem obdobju zelo dobro nastopali v drugo- in tretjeliga{ki konkurenci v Sloveniji. V klubu so se iz anonimnosti le uspeli prebiti na slovensko državno listo odmevnosti, saj je znano, da ta {port dosega zelo dobre rezultate tudi na Stari celini in svetovnih tekmovanjih. Je v nenehnem vzponu! Žalostno pa je, da v najstarej-{em slovenskem mestu ob reki Dravi enostavno pozabljajo na njega.
Skoraj zagotovo bo leto 2005 v zgodovino kluba po tekmovalni dejavnosti dobro zapisano, vendar je nadaljevanje pod velikim vpra{ajem. Skorajda bi lahko nad tekmovalno kegljanje dali preko fotografij žalni trak. Da bi klub lahko nastopal v vi{jih rangih tekmovanja, naj bi imel {tiristezno keglji{ce, ki so ga na Ptuju imeli v prizidku hotela Super Li. Leta 1998 je lastnica tega {portnega objekta dala v pogon {tiristezno ke-glji{ce, letos 2005. leta pa ji v mesecu maju potece najemna pogodba. Keglji{ce bodo zaprli in verjetno tudi podrli. Tako kegljacem in kegljavkam Drave ostaja staro dvostezno pod tribuno Mestnega stadiona na Ptuju, ki je bilo zgrajeno davnega leta 1951 in obnovljeno - posodobljeno 1973. Žal pa na tem keglji{cu ne morejo tekmovati. Ostalo jim bo, kako dolgo bo pac vzdržalo, da tukaj samo vadijo, prirejajo sindikalna tekmovanja, nato pa konec. Najbližje destinacije naj bi bile v Radencih, kjer se tudi nekaj obeta in prezasedeno keglji{-ce v Slovenski Bistrici. Vemo pa, da brez vadbe na keglji{cu, kjer tekmuje{, težko nastopa{. Toda ni samo to, vse skupaj je povezano z dodatnimi visokimi prevoznimi stro{ki in najemom keglji{ca. Ptujcani se ne gredo rekreacije, ampak so v tekmovalnem sistemu državnih lig. Sedaj so prakticno pred kolapsom, saj skorajda ne vidijo izhoda iz dolgega tunela brez svetlobe.
Dogovorov in pogovorov je bilo veliko, vendar so trenutno neuspe{ni. Obstajale so, ali pa {e, razne variante glede odkupa rabljenega prostora in investitorja. Vse skupaj pa zahteva {e cas, ki ga v bistvu primanjku-
Janko Ivan~i~
je, saj se naslednja tekmovalna sezona bliža, in to hitreje, kot si nekdo zami{lja. Možnosti torej so, variant vec, realizacije, kakor tudi razumevanja pa skoraj ni. Zato so v KK Drava Ptuj poslali pismo dobre namere na MO Ptuj, Športni zavod Ptuj in Nogometni klub Ptuj, kjer naslovnikom predlagajo, da temeljito preučijo opisane okoliščine, da se skupaj s potencialnim investitorjem dogovorijo za rešitev nastale situacije, da investitor zagotovi prostor, da KK Drava izprazni prostor, v katerem je sedaj dvostezno kegljišče, poišče najop-timalnejšo varianto za nakup in postavitev drugega rabljenega kegljišča, naslovniki pa zagotovijo sredstva za izvedbo omenjenega objekta. V KK Drava ugotavljajo: da bi tako NK Drava in Športni zavod Ptuj pridobila cca. 170 kvadratnih metrov kvalitetnega in funkcionalnega prostora pod tribuno stadiona, ki bi ga lahko uporabili za sejno sobo in VIP Prostore kluba, ki ga sedaj nimajo in tudi ni predviden v obstoječih rekonstrukcijskih načrtih, KK Drava Ptuj bi prišel do kegljišča, s katerimi bi zagotovili nadaljnji obstoj in možnosti za razvoj ptujskega kegljanja, MO Ptuj in Športni zavod Ptuj bi tako s finančnim vložkom, ki pomeni samo 10-20 odstotkov realne vrednosti novo izgrajenega kegljišča, pomagala obema kluboma v nadaljnjem razvoju.
Predlogi so zelo enostavni in izvedljivi, žal pa se je pri vsem tem malo izjalovilo poznavanje ptujskega športa v globalu, predvsem pa potrebe. Verjet-
no je šlo za zmoto strokovnih služb glede kegljanja ali pa oddaljenost ljudi, ki bi morali imeti vpogled v celotno športno sfero. Kegljanje že dolgo ni več samo gostilniški šport. Če se je premaknilo na ptujskem stadionu, za kar gredo vsem, ki so pri tem pomagali, vse čestitke, so očitno pri kegljaškem športu zaspali, in to v športu, ki ima vedno več pristašev tudi aktivnih udeležencev.
JANKO IVANČIČ - VODJA MOŠKE EKIPE KK DRAVA PTU(: "Žalostno, vendar resnično je, da mora najemnik kegljišča (štiristeznega) v hotelu Super Li izprazniti nekdanjo kegljišče v prizidku hotela, kjer bo prišlo do korenitih sprememb. Ptujski ekipi, ki nastopata v slovenskih kegljaških ligah, morata iskati prostor drugje. Ali bodo to Radenci ali prezasedena Slovenska Bistrica, bomo še videli. Obe ligi sta zelo kvalitetni. Najbližja de-stinacija je Slovenska Bistrica, vendar bo tam nastopal tudi mariborski prvoligaš Konstruktor in za nas bo vse manj prostora. Mi si želimo rešitev na Ptuju, saj bi sedaj bila zgodovinska priložnost, da trajno rešimo ta problem, vendar nam ne kaže dobro. Pustiti na cedilu okoli sto kegljačev in še veliko več rekreativcev bi bila pogubno za kegljanje Ptuja, ki se je dokazalo z rezultati. Tudi mi si želimo podobnega vzdušja ob vzponu, ki ga je imel NK Drava, zakar jim čestitamo, vendar če nimamo osnovnih pogojev, potem je to minuta molka za ptujsko tekmovalno kegljanje.«
Danilo Klajnšek
Rokomet • SD Rokometna šola Ptuj
ZAKLJUČEN TUDI 6. TURNIR V MINI ROKOMETU
Od meseca novembra do aprila smo na ptujskem področju lahko opazovali mlade pri igranju Mini rokometa. Osnovne šole Mladika, Ljudski vrt, Mar-kovci, Dornava, Rače in Kun-gota so se med seboj srečale na šestih turnirjih. Štirje turnirji so bili odigrani na Ptuju (organizatorja sta bila OŠ Mladika in ŠD Rokometna šola Ptuj), dva turnirja pa je organizirala OŠ Rače (turnirja sta bila odigrana v Spodnji Polskavi). Odigrano je bilo 50 medsebojnih tekem, na katerih so mladi rokometaši prikazali zavidljivo rokometno znanje.
Zadnji, 6. turnir je bil organiziran v soboto, 16. aprila, na Ptuju v športni dvorani Gimnazije. Organizatorja turnirja sta bila OŠ Mladika in kot koordinator za to skupino tudi ŠD Rokometna šola Ptuj.
Rezultati 6. turnirja: OŠ Rače - OŠ Ljudski vrt 19:21, OŠ Markovci - OŠ Mladika 1 21:25, OŠ Rače- OŠ Dornava 25:13, OŠ Mladika 1 - OŠ Ljudski vrt 19:28, OŠ Markovci - OŠ Ljudski vrt 25:22, OŠ Rače - OŠ Markovci 23:18
Na turnirju nista sodelovali OŠ Kungota in OŠ Mladika 2.
Na koncu turnirja so bila vsem sodelujočim ekipam, posameznikom in trenerjem podeljena priznanja za sodelo-

ffl s i

IOKOMETNASOLA PTUJ
i
vanje. Priznanja so bila podeljena s strani koordinatorja te skupine - ŠD Rokometna šola Ptuj, podelil pa jih je predsednik društva Zdravko Peklar.
V soboto, 23. aprila, se bo na Ptuju v športni dvorani Gimnazije odvijal zaključni turnir v Mini Rokometu za deklice. Nastopile bodo OŠ Mladika, OŠ Dornava, OŠ Markovci, OŠ Rače in OŠ Starše. Vsi ljubitelji rokometa vljudno vabljeni.
David Breznik
Foto: DK
Plavanje • Na Ptuju Ciril Globocnik
Uspehov je bilo veliko
V torek je bil na delavnem obisku v Termah Ptuj direktor slovenskih plavalnih reprezentanc in biv{i selektor Ciril Globocnik. Predsednik plavalnega kluba Terme Ptuj Franjo Rozman je predstavil tudi delo v klubu in pogoje za vadbo. Ciril Globocnik nam je razložil, kaj je bil namen njegovega obiska, kak{ni so pogojih v slovenskem plavanju in pogledu na njegovo delovanju v dveh sele-ktorskih mandatih.
Štajerski tednik: Kakšen je osnovni namen vašega obiska na Ptuju?
Ciril Globocnik: Predvsem je moj namen ta, da vidim, kako delajo v ptujskem klubu in da preverim pogoje za vadbo. Mislim, da bi se lahko Terme ob rekreacijskem centru razvijale tudi v {portno tekmovalno smer, saj so pogoji dobri.
Štajerski tednik: Kakšni so razmere za treniranje plavanja v Sloveniji?
Ciril Globocnik: Tako kot na Ptuju se je v zadnjih 10 letih tudi v Sloveniji naredilo lepo {tevilo novih plavalnih objektov. Plavalna zveza pa si zelo prizadeva {e izbolj{ati pogoje v naslednjem Olimpijskem ciklu. To pomeni, da bi nekatere centre {e izbolj{ali (o. p. možnosti za izbolj{anje in tak{en center so tudi na Ptuju) in bi v njih lahko nemoteno trenirali skozi vso leto.
Štajerski tednik: Dva mandata ste bili (8 let) selektor slovenskih plavalnih reprezentanc. Kako to, da smo v Sloveniji v bistvu v zadnjih
Ciril Globocnik
letih iz male mase plavalcev dobili toliko vrhunskih plavalcev?
Ciril Globocnik: Do rezultatov smo pri{li postopoma skozi strokovno načrtovano delo. K temu so prispevali tudi bo-lj{i pogoji za delo in generalni sponzor SCT. S tem je bilo na voljo precej več sredstev in so lahko na{i tekmovalci v celoti izvedli načrtovane priprave pred tekmovanji, kar jih je pripeljalo do vrhunskih rezultatov.
Štajerski tednik: Kako trenirajo vrhunski plavalci?
Ciril Globocnik: Mislim, da je plavanje eden najbolj zahtevnih {portov, saj je za vrhunske rezultate potrebno trenirati po pet ur na dan. Ta trening ni samo delo v vodi, ampak je tudi delo v fitnesu in na drugi področjih. K temu je treba dodati tudi primerno prehrano in zdravo {portno življenje.
Štajerski tednik: Kaj je po vašem mnenju najvecji uspeh slovenskega plavanja
v vaših dveh selektorskih mandatih?
Ciril Globocnik: Težko bi izpostavil samo enega, vendar lahko rečem, da smo imeli v preteklem obdobju svetovnega rekorderja in prvaka Petra Mankoča. Zraven njega smo imeli tudi {tiri evropske prvake (Kejžarjeva, Mankoč, Med-ve{ek in Čarmanova). Prav tako pa moram izpostaviti tudi dve mladinski prvakinji Saro Isako-vič in Anjo Klinar. Uspehov je bilo veliko in težko bi se odločil le za en rezultat, saj ima slovensko plavanje kar precej {ampionov.
Štajerski tednik: Slovenska javnost je veliko prica-kovala od lanske olimpijske sezone. Kako bi jo ocenili vi?
Ciril Globocnik: Lanska sezona je bila odlična. Res, da smo več pričakovali od olimpijskih iger, vendar ne smemo pozabiti vseh medalj iz evropskih prvenstev. Na olimpijskih igrah smo bili najbolj zadovoljni s finalnim nastopom Blaža Medve{ka, čeprav smo pričakovali {e kak{en finalni nastop. To pa nam je izziv za naslednjo olimpijsko obdobje in igre v Pekingu.
Štajerski tednik: Ali spremljajte tudi delo v ptujskem plavalnem klubu?
Ciril Globocnik: Normalno, da ga spremljam. V zadnjem času se izbolj{ujejo pogoji in tudi strokovni kader. Napredek je viden in želim si, da bi {e naprej čim bolj strokovno delali z mladimi plavalci.
David Breznik
Kolesarstvo
Senekovic in Bauer rejša v sprintih
Mladi ptujski in lenarški kolesarji so v soboto nastopili na dirki Voitsberg Radkriterium v Avstriji. Slovenski tekmovalci so se na kriterijski dirki, kjer so v posameznih sprintih zbirali to~ke, zelo dobro odrezali, saj so osvojili zmagi v najstarejših kategorijah.
Na 65 km dolgi dirki (50 krogov po 1.3 km) v kategoriji Elite je zmagal Jože Seneko-vic, s tretjim mestom se mu je na stopni~kah pridružil Aleš Obreht, z 8. in 10. mestom pa sta uspeh KK TBP Lenart do-
polnila Dejan Vracic in Niko Cucek.
Mladinci so startali skupaj s ~lani v kategoriji Masters, ki jo lahko primerjamo s kategorijo rekreativcev v Sloveniji, zaradi ~esar je bila 36 km dolga dirka zelo hitra, s povpre~no hitrostjo 45 km/h. Najve~ to~k, skupaj s kategorijo Masters, je zbral ~lan KK Perutnina Ptuj Gorazd Bauer (20). Tretji absolutno, med mladinci drugi, je bil njegov klubski kolega Kristjan Durasek, tretji pa je bil Aleš Jauk, TBP Lenart. Med
najhit-
mlajšimi mladinci sta bila na 25 km dolgi dirki odli~na Niko Vogrinec in Alen Tement, ki sta osvojila 2. ter 4. mesto.
V nedeljo so se mladinci KK Perutnina Ptuj udeležili 100 km dolge dirke GP Cividale del Friuli v Itaiji. Znova je bil v ospredju Gorazd Bauer, ki je v samostojnem pobegu prevozil ve~ kot 60 km dirke, glavnina kolesarjev pa ga je na žalost 12 km pred ciljem ujela. Kljub temu njegov trud ni bil povsem zaman, saj je bil najboljši na vseh lete~ih in gorskih ciljih (skupaj jih je bilo 10). Na cilju so bili najboljši doma~i kolesarji, od slovenskih klubov pa je bil najboljši kolesar Perutnine Ptuj Kristjan Durasek. Trener Ptuj~a-nov Jernej Finšgar je s formo svojih varovancev zadovoljen: »Bauer je vozil zelo dobro, glede na to, da je bil sam v ospredju. V Italiji je težko dirkati, saj imajo zelo dobre kolesarje. Na teh dveh dirkah smo preizkušali formo pred prvo resnejšo dirko Coppa Montes v Italiji, ki bo v nedeljo, na startu pa bodo tudi nekateri najboljši Italijani.«
UG
Odbojka • 1. DOL (ž, m), 2. DOL (ž)
Danes Benedikt gosti Ljutomer
Tekmovanje v odbojkarski sezoni 2004/2005 se počasi bliža h koncu, saj je v skupinah za obstanek v prvoliga{ki konkurenci za mo{ke in ženske preostal le {e en krog. Že danes, v petek, se bo v Benediktu odvijala odločilna tekma za končno {esto mesto v prvi državni ženski odbojkarski ligi. Tam-kaj{nja vrsta pod vodstvom trenerja Petra Možiča bo gostila ljutomersko Zavarovalnico Maribor, tekma pa se bo pričela ob 19. uri.
V predzadnjem krogu sta oba dana{nja nasprotnika zabeležila pričakovani zmagi proti ekipama, ki se bosta po tej sezoni poslovili od prvoliga{-ke konkurence. Ljutomerčan-ke so na svojem parketu s 3:0 v nizih odpravile Prevalje, Benedikt pa v gosteh s 3:0 Luko Koper. Na lestvici imajo sedaj ljutomerske odbojkarice dve točki prednosti, zato Benedikt za končno {esto mesto danes potrebuje zmago s 3:0 ali 3:1 v nizih. V obeh taborih so prepričani, da se bodo na koncu sezone veselili {estega mesta, ki pa ima le prestižni pomen. Ekipi bosta namreč tudi v prihodnji sezoni nastopali v pr-voliga{kem tekmovanju. V tej sezoni je Benedikt pred svojimi gledalci ljutomerske "agentke" premagal s 3:0, varovanke Janka Hochstâtterja pa so dobile obe tekmi v prle{ki prestolnici. V vrstah Benedikta naj bi danes nastopila tudi Tamara Borko, ki je zadnji dve tekmi izpustila zaradi po{kodbe
Šport mladih
ROKOMET MLADIH
V športni dvorani Gorišnica se je odvijalo medob~insko tekmovanje v rokometu za osnovne šole - v petek za dečke, v ponedeljek za deklice letnika 1992 in mlajše. Vodja tekmovanja, Gorazd Sket za dečke ter Zdravko Tobias za deklice, sta s sodelavci tekmovanje vzorno organizirala, na turnirju se je igral borben in »fair-play« rokomet, pozna pa se vpliv ŽRK Tenzor Ptuj ter RK Gorišnica, ki sistematično delata z mlajšimi kategorijami. Skoda le, da


m»
Foto: Mlha Sostaric
Kdo bo komu danes čestital za zmago? - Odbojkarice Zavarovalnice Maribor Ljutomer in Benedikta na zadnji tekmi v Ljutomeru, ko so slavile prle{ke odbojkarice.
rame, Hochstâtter pa nima težav s po{kodovanimi igralkami, vse pa bo znova stavil na napadalni tandem Svetlana Oletič -Ganna Kutsay.
Za odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice, ki nastopajo v skupini za obstanek v prvi ligi, je bilo minulih osem dni izredno napornih. Najprej so v Novem mestu s 3:1 izgubili proti Krki, minulo soboto so pred svojimi gledalci s 3:0 odpravili Termo Lubnik, zadnjo sredo pa so v Slovenski Bistrici dosegli {e četrto zmago v sezoni. S 3:1 so bili bolj{i od ekipe Mar-chiol iz Prvačine. Odbojkarji iz Slovenske Bistrice so pred koncem sezone pokazali nekoliko bolj{e predstave, kljub temu pa krog pred koncem prvenstva nimajo več možnosti, da bi se re{ili zadnjega, desetega mesta ter s tem izpada v drugoliga{ko konkurenco. Svit
so se tekmovanja udeležile po štiri ekipe v vsaki kategoriji, saj velja rokomet na tem področju za enega popularnejših športov.
Pri deklicah so bile prepričljivo najboljše igralke OS Cir-kovce. Bolj izenačeno je bilo finale pri dečkih, saj so domači le z golom prednosti premagali oS Ljudski vrt . Koncni vrstni red: Ucenke: 1. Cirkovce, 2. Ljudski vrt, 3. Gorišnica, 4. Olge Meglič Ucenci: 1. Gorišnica, 2.
bo prvoliga{ko nastopanje zaključil jutri v Mariboru, kjer se bo ob 20. uri pomeril z ekipo Prevent gradnje IGM.
Na koncu {e informacija za ptujske odbojkarice. V sredo, 4. maja, se bo namreč pričela liga za obstanek v drugoliga{ki konkurenci. Udeležbo sta poleg Ptuja in druge ekipe Ljubljane (obe sta doslej nastopali v drugi ligi) potrdili tudi dru-gouvr{čeni obeh tretjih lig -Broline Kamnik (zahod) in Bra-slovče (vzhod). V primeru, da se prvak tretje lige vzhod ekipa Čulum Val{ped ne bo odločila za nastopanje v drugi ligi, bo direktno napredovalo Braslov-če, liga za obstanek pa bo {tela le tri ekipe, od katerih si bosta dve zagotovili nastopanje v drugoliga{ki konkurenci za sezono 2005/2006.
Miha [o{tari~
Ljudski vrt, 3. Markovci, 4. Olge Meglič
Rezultati ucenke OS Gori-šnica - oS Cirkovce 1:3, oS Ljudski vrt - oS O. Meglič 7:1, OŠ Cirkovce - OŠ O. Meglič 9:5, OŠ Lj. vrt - OŠ Gori{nica 6:4, OŠ Cirkovce - OŠ Lj. vrt 14:7, OŠ O. Meglič - OŠ Gori-{nica 3:4
Rezultati ucenci: OŠ Mar-kovci - OŠ Lj. vrt 16:19, OŠ O. Meglič - OŠ Gori{nica 8:18, OŠ Lj. vrt - OŠ Gori{nica 10:11, OŠ Markovci - OŠ O. Meglič 7:3, OŠ Ljudski vrt - OŠ O. Meglič 19:4, OŠ Gori{nica - OŠ Markovci 15:1
UG
Rokometna ekipa OŠ Cirkovci s pedagogom Ljubom Gajserjem
Foto: UG
Strelstvo • 14. DP z zračnim orožjem
Simon Simonic in Mojca Lazar postala nova državna prvaka!
V soboto in nedeljo je v Lendavi potekalo 14. državno prvenstvo v streljanju z zra~nim orožjem, ki so se ga udeležili tudi strelci Spodnjega Podra-vja. Doseženi so bili odli~ni rezultati, ponekod celo novi državni rekordi. Med ~lani s pištolo je Boštjan Simonic, SD Kidričevo, dosegel po rednem delu 571 krogov, se uvrstil v finale kot drugi, vendar tam eno mesto izgubil ter osvojil bronasto medaljo. Drugi je bil njegov klubski kolega Cvetko Ljubic, zmagal pa je Peter Tkalec, ki je bil letos najbolj prepričljiv med člani s pištolo. V finale se je uvrstil še Simon Simonic, SD Kidri~evo, ki je na koncu zasedel 5. mesto. Robert Šimenko, SK Ptuj, je dosegel 558 krogov in se uvrstil na 16. mesto, Mirko Moleh, SD Jur-šinci, je bil s 548 krogi 28., Matija Potočnik, SK Ptuj, s 546 krogi 32. ter Franc Bedrač s 542 krogi 38. V ekipnem delu so postali državni prvaki strelci iz Kidri~evega, ki so dosegli dobrih 1711 krogov. ~lanska ekipa SK Ptuj je dosegla 1646 krogov in zasedla 8. mesto. Med ~lani s puško je nastopil tudi Teodor Pevec, SK Ptuj, ki je dosegel 530 krogov. Med ~lanicami s pištolo se je odli~-no odrezala Majda Raušl, SK Ptuj, ki je po rednem delu dosegla 367 krogov in se kot peta uvrstila v finale, kjer je na koncu eksplodirala in osvojila srebrno medaljo!
Med mladinci je postal novi državni prvak Simon Simo-nič, SD Juršinci, ki je po rednem delu dosegel zavidljivih 571 krogov, se z veliko prednostjo uvrstil v finale kot vode-~i, kjer je na koncu s finalnim
Nogomet
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
REZULTATI 20. KROGA:
Domžale - Aluminij 0:3. Publikum - Maribor 0:0, Koper -Triglav 4:2, Slovan - Olimpija 1:0, Koroška Dravograd - Factor 2:0, Bilje Primorje - Mura 3:4.
1. ALUMINIJ	19	14	1	4	56:28	43
2. KOPER	20	12	3	5	60:31	39
3. MARIBOR	20	11	6	3	44:22	39
4. HIT GORICA	18	12	2	4	40:24	38
5. PRIMORJE	19	11	4	4	45:26	37
6. MURA	20	10	0	10	45:48	30
7. RUDAR (V)	18	8	5	5	35:30	29
8. TRIGLAV	20	9	2	9	28:30	29
9. DOMŽALE	19	7	2	10	29:38	23
10. OLIMPIJA	20	6	4	10	16:21	22
11. FACTOR	20	5	3	12	20:43	18
12. SLOVAN	20	5	2	13	27:56	17
13. PUBLIKUM	20	4	4	12	30:45	16
14. DRAVOGRAD	19	1	4	14	13:46	7
Foto: Mirko Moleh
Presrečna nova državna prvaka Simon Simonic, SD Juršinci, in Mojca Lazar, SK Ptuj
nastopom 96,2 krogov dosegel skupnih 667,2 kroga in postavil novi državni rekord! V finale se je uvrstil še Gregor Moleh, SD Juršinci, ki je po rednem delu dosegel 544 krogov in na koncu zasedel 8. mesto. Domen Solina, SK Ptuj, je s 536 krogi zasedel 10. mesto, Simon Druzovič, SD Juršinci, je bil s 512 krogi 20. ter Nik Gonc s 475 krogi 30. Med mladinkami je Nina Pavlin, SD Juršinci, dosegla 317 krogov in zasedla 6. mesto. V ekipnem delu je prepri~ljivo slavila mladinska ekipa SD Juršinci, ki so dosegli 1627 krogov ter tako postali še ekipni državni prvaki!
Med mlajšimi mladinkami je postala nova državna prvakinja Mojca Lazar, SK Ptuj, ki je dosegla 357 krogov. Srebrno medaljo je osvojila Mateja Levanič, SK Ptuj, ki je dosegla
352 krogov, ~etrta je bila Petra Simonič, SD Juršinci, s 336 krogi ter šesta Marija Gabro-vec, SK Ptuj, s 332 krogi. V ekipnem delu so mlajše mladinke SK Ptuj postavile novi državni rekord, ki po novem znaša 1041 krogov in je od starega boljši za kar 16 krogov! Med mlajšimi mladinci je srebrno medaljo osvojil Rok Pučko, SD Juršinci, ki je dosegel 355 krogov. Jan Lešnik, SK Ptuj, je dosegel 318 krogov in osvojil 20. mesto.
Simeon Gonc
Prejačeva sedma, Horvat za las ob bron
Na DP v Lendavi so nastopali tudi strelci iz Ob~ine Ormož, ki so upravi~eno najve~ upov polagali v perspektivno mladinko Majo Prejac iz SD Katja Tomaž in mladinca Tadeja Hor-
Maja Prejac (SD Katja Tomaž)
vata iz SD TSO. Tako je Horvat (673,9 kroga) s svojim ~etrtim mestom v velikem finalu dosegel svoj najboljši rezultat v karieri. Za zmagovalcem je zaostal 4,7 kroga, za bronom pa za 1,5 kroga. Uspeh ormoških strelcev je s sedmim mestom v velikem finalu mladink dopolnila Preja~eva s 464,9 kroga.
Pri ~lanih je v konkurenci s standardno zra~no puško Boris Hergula (574 krogov) osvojil 29. mesto, Vesna Mele pa je pri ~lanicah (364 krogov) osvojila 15. mesto. Sandi Ci-glari~ iz Miklavža pri Ormožu, ki sicer nastopa za SSK Coal Petišovci, je v konkurenci ~la-nov s standardno zra~no pištolo osvojil kon~no ~etrto mesto. Na DP v Lendavi so Ob~ino Ormož pri pionirjih zastopali strelci SD Središ~e (Aleš Medik, Žiga Podplatnik, Grega Novak, Marko Ko~evar, Uroš Culek).
Uroš Krstič
Tadej Horvat (SD TSO Ormož)
Domžale - Aluminij 2:0, Publikum -Maribor 1:3, Koper -Triglav 3:2, Slovan - Olimpija 0:1, Koroška Dravograd - Factor 1:1, Bilje Primorje - Mura 2:1.
Publikum 2:0.
1.	MARIBOR 19 17
2.	DRAVOGRAD 19 13
3.	PUBLIKUM 19 13
4.	ALUMINIJ 19 12
5.	ABC POMURKA 19 12
1. MARIBOR	20	17	2	1	75:12	53
2. HIT GORICA	18	14	4	0	44:15	46
3. PUBLIKUM	20	11	4	5	33:19	37
4. FACTOR	20	9	6	5	25:21	33
5. OLIMPIJA	20	9	3	8	20:39	30
6. DOMŽALE	19	8	5	6	34:26	29
7 KOPER	20	8	1	11	28:42	25
8. RUDAR (V)	18	7	2	9	30:36	23
9. TRIGLAV	20	7	1	12	34:38	22
10. PRIMORJE	19	5	6	8	19:22	21
11. MURA	20	6	2	12	29:38	20
12. SLOVAN	20	5	4	11	16:33	19
13. DRAVOGRAD	19	3	7	9	24:42	16
14. ALUMINIJ	19	3	1	15	16:44	10
6.	NAFTA
7.	RADGONA
8.	[MARTNO
9.	RUDAR (V)
10.	ŽELEZNIČAR
11.	DRAVA PTUJ
12.	KOVINAR
13.	COG SPORTIF 19
14.	POHORJE 19
19 11 19 9
0	136:5
3	54:17
4	54:19
5	46:24 5	44:23
47:43 36:18
8	35:46
8	34:30
1 13	27:85
1	14	14:47
0	15	13:77
2	14	30:67
1	18	10:79
2 2 2 2
1 17
3	7
4
5
Mladinci Aluminija so ponovno slavili zmago, ki jih še naprej ohranja na samem vrhu prvenstvene razpredelnice. Na tem gostovanju so mladinci iz Kidri~evega rešili vsa vprašanja glede kon~nega zmagovalca že v prvem pol~asu, ko so si z dvema zadetkoma Jana Simenka in enega Dorisa Kelenca zagotovili zelo pomembno zmago. Na žalost pa so kadeti Aluminija izgubili. Vse je bilo gotovo v dveh minutah, in sicer od 18.-20. minute, ko so Domžal-
Foto: DK
Aljoša Fruk - steber obrambe mladincev Aluminija
~ani dosegli dva zadetka.
Domžale - Aluminij 0:3 (0:3)
STRELCA: 0:1 Kelenc (24), 0:2 Simenko (36), 0:3 Simen-ko (37)
ALUMINIJ: Rozman, Gajšek, Ducman, Fruk, Mlinari~, Mari-ni~, Jus, Kelenc, Breg, Emerši~, Simenko.
1. SKL
REZULTATI 20. KROGA:
Domžale - Aluminij 2:0
(2:0)
STRELCA: 1:0 Stojanovi~ (18), 2:0 Sviben (20)
ALUMINIJ: Lipovac, Mihi Lešnik (Kušar), Miha Lešnik, Jevši-nek, Kova~, Lah, Ljatifi, Tement, Furek (Justinek), Hajšek, Rot-man (Mlinari~).
1. SNL - U 14
REZULTATI 19. KROGA:
Smartno - Aluminij 1:4, Drava Ptuj - Rudar Velenje 1:1, Koroška Dravograd - Pohorje 2:0, Železni~ar Maribor - Le Cog Sportif 4:1, ABC Pomurka -Nafta 1:2, Maribor - Kovinar 4:0, Arcont Radgona - CMC
[martno - Aluminij 1:4 (1:1)
STRELCI: 0:1 Krajnc (10), 1:1 Lenošek (28), 1:2 Mezna-ri~ (46), 1:3 Meznari~ (49), 1:4 Milec (61)
ALUMINIJ: Medved, Draško-vi~ (Pe~nik), D. Krajnc (Kamen-šek), Lon~ari~, Robar (Purg), Sešo, Dirnberk, S. Krajnc, Mez-nari~, Milec (Skrjanec), Kouter (Peri~).
Drava Ptuj - Rudar Velenje 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Josi~ (2), 1:1 Ljubec (25)
DRAVA PTUJ: Zagoršek, Krajnc, Ljubec (Šegula), Mur-šec, Kozar, Menoni, Serdinšek (Rebernišek), Gril (Zorko), Petek (Strelec), Drevenšek, Vinko-vi~.
Danilo Klajnšek
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
LIGA ZA PRVAKA - PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Drava - Domžale; NEDELJA ob 19.00: CMC Publikum - Primorje; NEDELJA ob 20.00: HIT Gorica - KD Olimpija.
LIGA ZA OBSTANEK - PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Ljubljana -Mura; SOBOTA ob 18.00: Maribor Pivovarna La{ko - Bela krajina; NEDELJA ob 16.30: Zagorje - Koper.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Rudar Velenje - [marino; NEDELJA ob 16.30: Aluminij - Livar, Nafta - Kr{ko, Dravinja -Factor, Svoboda - Izola Argeta, Koro{ka Dravograd - Supernova Triglav. 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA PAR 21. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Aluminij - Bilje Primorje 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA PAR 21. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Aluminij - Bilje Primorje 1. @ENSKA NOGOMETNA LIGA - U-16
PAR 13. KROGA SOBOTA - PODLEHNIK ob 11.00: @NK Ljudski vrt - @NK Kisovec
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - U-14
PARA 20. KROGA - KIDRIČEVO ob 11.00: Aluminij - Maribor; JARENINA: Le
cog Sportiv - Drava.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Paloma - Zavr~, [o{tanj - @elezni~ar, Stojnci - Čren{ovci, Pohorje - Holermuos Ormož, Veržej - Bistrica; NEDELJA ob 16.30: Ti{ina - Kovinar [tore, [marje pri Jel{ah -Križevci. ŠTAJERSKA LIGA
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Brun{vik - MU [entjur, Bo~ - Tehno-tim Pesnica, Gere~ja vas Unuk{ped - [entilj Jarenina, Sredi{~e - Mons Claudius, Oplotnica - Zre~e, Kovinar Ferina - Male~nik, Roga{ka Crystal - AJM Kungota. MEDOBČINSKA NOGOMETNA ZVEZA PTUJ - 1. LIGA PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Gori{nica - Podvinci, Cirkulane - Bukovci, Dornava - Markovci, Mark 69 Rogoznica - Podlehnik; NEDELJA ob 10.30: Videm - Skorba; NEDELJA ob 16.30: Slovenja vas - Hajdina
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Pragersko - Tržec, Zgornja Polskava -Leskovec; NEDELJA ob 10.30: Hajdo{e - Lovrenc; NEDELJA ob 16.30: Apa~e -Spodnja Polskava. VETERANSKI LIGI MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ VZHODNA SKUPINA - PARI 10. KROGA - PETEK ob 17.00: Gori{nica - Dornava, Markovci - Tržec, Grajena - Leskovc.
ZAHODNA SKUPINA - PARI 10. KROGA - PETEK ob 17.00: Polskava - Hajdina, Lovrenc - Loka Ro{nja; PETEK ob 17.30: Apa~e - Prepolje.
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
PARI 22. KROGA: Gold club - Jeruzalem Ormož (sobota ob 20.00), Termo -Cimos Koper, Rudar Trbovlje - Prule 67, Svi{ - Gorenje, Celje Pivovarna La{ko -Trimo Trebnje, Adria Krka - Prevent.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 19. KROGA: Velika Nedelja - Mitol Sežana (sobota ob 19.00 v {porini dvorani Velika Nedelja), Ribnica - Gori{nica (sobota ob 20.00), Dobova - Pekarna Grosuplje, MIP Gorica Leasing - Slovan, Cerklje - Sevnica.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA (ZA MESTA OD 9-14)
PARI 5. KROGA: Drava Ptuj - Ajdov{~ina (sobota ob 19.00 v {portni dvorani Center na Ptuju), Duplje - Rade~e, Mokerc - Klima Petek Maribor.
ODBOJKA
1. DR@AVNA ODBOJKARSKA LIGA @ENSKE - LIGA ZA OBSTANEK. PARI 10. KROGA: Benedikt - Zavarovalnica Maribor Ljutomer ({portna dvorana v Benediktu ob 18.00), Prevalje - Sloving VenusVital (0:3), Formis Bell - Luka Koper (1:3) že odigrani sre~anji. 1. DR@AVNA ODBOJKARSKA LIGA MOŠKI - LIGA ZA OBSTANEK PARI 10. KROGA: Prevent gradnje IGM - Svit, Salonit Anhovo - Termo Lubnik, Marchiol Prva~ina - Krka.
DaniloKlainšek
4. ORMOŠKI TEK
Atletski klub Ormož bo v soboto, 23. aprila, organizator tradicionalnega ormo-{kega teka, ki bo letos že ~etrti zapovrstjo.
S startom ob 10. uri v [portnem parku Mestna graba se bo teklo na 21 in 10 km. Tek na relaciji 10 km {teje tudi za [tajersko-koro{ki pokal. Kot novost so letos pri AK Ormož uvedli tek na 650 in 1300 metrov za udeležence mlaj{e od 16 let, ki bo potekal na atletski progi s startom ob 10.15 uri.
Prijave se {e zbirajo od 8.00 do 9.30 na prireditvenem prostoru in za tek na 21 ter 10 km zna{ajo 2.000 SIT, za najmlaj{e udeležence je startnina 500 SIT.
Vsi udeleženci poleg bogatih nagrad prejmejo {e majico prireditelja, malico in napitek.
Uroš Krstič
KOLESARSTVO
Vodja ekipe perutninarjev Sre~ko Glivar ter {est kolesarjev: Tomislav Dan~ulo-vić, Massimo Demarin, Bo{tjan Mervar, Mitja Mahori~, Matija Kvasina in Martin Hva-stija, se odpravlja na dirko v [vico, Tour du Berne, kategorije 1.1 UCI, ki bo v nedeljo.
ODPRTO PRVENSTVO PTUJA V TENISU
V dnevih od petka, 22. aprila, do ponedeljka, 25. aprila 2005, bo na igri{~ih Te-ni{kega kluba Ptuj potekalo odprto prvenstvo Ptuja za ~lansko jakostno lestvico Teni{ke zveze Slovenije v konkurencah: mo{ki posamezno, dvojice in ženske posamezno, dvojice.
Ker gre za odprto kategorijo, se pri~akujejo atraktivni dvoboji, zato vabimo vse ljubitelje tenisa, da obi{~ejo prireditev in si ogledajo:
-	v petek, 22. 4. - kvalifikacije,
-	v soboto, nedeljo, 23., 24. 4. - glavni turnir,
-	v ponedeljek, 25. 4. - finale.
Peter Rus
Planinski kotiček
POHOD PO HALOSKI POTI
PD Hajdina vabi vse ljubitelje pohodni{tva na izlet na Bistri{ki vintgar, dne 2. 5. 2005. Hoje je približno {est ur, oprema je pohodni{ka, malica iz nahrbtnika ali v ko~i. Izlet bo ob vsakem vremenu. Odhod bo izpred osnovne {ole Hajdina ob 7. uri. Izlet bosta vodila g. Jakob Kokol in g. Jože Majerhofer.
Prijave zbirata do sobote, 30. 4. 2005: g. Jože Majerhofer, GSM 041 326 915 in g. Jakob Kokol, GSM 031 806 678. Vabljeni v prijetno okolje pohorskih gozdov.
Moravče • Državni kviz Mladi in kmetijstvo
Zmagali domačini, DPM Moravce
Letošnjega državnega kviza Mladi in kmetijstvo, ki je potekal 2. aprila, v osnovni šoli Jurija Vege v Moravčah, se je udeležilo 12 ekip iz vse Slovenije - zmagovalci z regijskih tekmovanj: Sv. Jurij ob Ščavnici, Šmarje pri Jelšah, Škofja Loka, Dobrava, Maribor, Slovenske gorice, Moravče, Krško, Mežiška dolina, Tržišče, Nova Gorica in Moravče.
11. marca so na regijskem tekmovanju Podravja v gostišču Pri Ribeku v Stojncih zmagali člani ekipe DPM Slovenske gorice in se tako uvrstili na sklepno tekmovanje. Z društvom se že vrsto let trudi Terezija Bogdan z izpostave KGZ Ptuj v Lenartu.
Pred tekmovanjem so organizatorji pripravili okroglo mizo z naslovom »Problema-
tika izvajanja ukrepov zgodnjega upokojevanja in pomoč mladim kmetom«, ki se je je udeležila tudi Mihaela Logar z MKGP ter prisotnim postregla z uporabnimi informacijami in nasveti pri uveljavljanju tega, za mlade prevzemnike kmetij zanimivega ukrepa.
Letošnja tematika je na kvizu obsegala Požarno varnost na kmetiji, Rejo perutnine in
Zdravo prehrano, že v trajanju regijskih tekmovanj pa se je odvijalo tekmovanje mladih slikarjev preko natečaja z naslovom Od zrna do kruha. Specialno nagrado za svoje delo je prejel Tilen Timotej z OŠ Ljubečna. Slike bodo tudi letos menda pristale na dobrodelni dražbi z namenskim zbiranjem sredstev.
V finalu tekmovanja sta se
pomerili ekipi DPM Krško in DPM Moravče. Slednji so ob obilici pokazanega znanja imeli tudi kanček sreče več, tako da so znova osvojili prvo mesto. Ker pa pravila narekujejo, da v takem primeru kviz organizira drugouvrščena ekipa, se to tekmovanje v zadnjih petih letih že tretjič seli v Krško. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Srednje kmetij-
Foto: Jože Murko
Ekipa DPM Slovenske gorice z mentorico Terezijo Bogdan
ske šole Maribor.
Tekmovanje se je zaključilo s podelitvijo priznanj in nagrad najboljšim, zabavni ve-
čer pa se je nadaljeval v šotoru z odličnim študentskim ansamblom Študentski trio.
Jože Murko
Prejeli smo
Izjava za javnost svetnikov občine Trnovska vas
V zadnjem času je v medijih veliko prahu dvignil objavljen seznam občin, ki so se prijavile na razpis Agencije za radioaktivne odpadke v postopku prostorskega umeščanja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (ONSRO). Med občani, predvsem v prijavljenih občinah, so se razvile široke strokovne in nestrokovne polemike za in proti odlagališču jedrskih odpadkov. In prav je tako. Z mnenji in pripombami občanov (seveda če so na ustreznem splošno sprejemljivem kulturnem nivoju) tudi lokalni politiki dobimo odziv naših volivcev. Žal se svetniki občine Trnovska vas ne moremo strinjati z županom Karlom Vurcerjem in njegovim načinom ter vsebino komuniciranja z mediji do občinskih svetnikov. Menimo, da naša mnenja in odločitve izkorišča za lastno promocijo in politično diskvalifikacijo nas svetnikov. Prav tako se
ne strinjamo z nepotrebnim dvigovanjem temperature med občani z izjavami, kot so: "Občinski svetniki so me presenetili", "Svetniki so sklep izsilili
Žal ugotavljamo, da gradiva (verjetno tudi razpisi _.), ki prihajajo na občino, ostajajo v predalih in so prepuščena subjektivni oceni posameznikov v občinski upravi ali županu. S takšnim načinom reševanja problemov se ne moremo strinjati, saj menimo, da je potrebno o vseh zadevah govoriti, čeravno so še tako ideološko ali družbeno sporne. Iskati moramo različne strokovne informacije, mnenja občanov ter se na podlagi realnega stanja in znanih dejavnikov odločiti. Skrivanje problemov v predale občinskih miz (strah, manj potrebnega dela) do sedaj ni rešilo še nobenega problema, ali pač?
Svetniki Občine Trnovska vas smo za prispelo gradivo izvedeli iz poročanja medijev sedem dni pred iztekom roka za prijavo za sodelovanje v postopku iskanj a lokacije za ONSRO. Zaradi pravice in dolžnosti o obveščenosti smo od župana zahtevali, da nas seznani z vsebino razpisa. Na redni seji, ki je bila 30. marca, en dan pred iztekom roka,
smo gradivo obravnavali. V dolgi razpravi smo tehtali možnosti za in proti ter se zavedali, da odločitev ni lahka, saj ta sklep zavezuje nas in naše prihodnje rodove.
Na podlagi vsebine razpisa, ki večkrat jasno in nedvoumno dopušča možnost odstopa od iskanja primerne lokacije, smo se svetniki z glasovanjem odločili, da se na ponudbo odzovemo pozitivno. Prepričani smo, da je temelj lokalne samouprave v lokalni skupnosti soodločanje občanov in s tem sklepom nismo nič "izsilili", ampak prav nasprotno, občanom dajemo možnost odločitve, ki je v primeru, da gradivo ostane v županovem predalu, občani ne bi imeli.
Svetniki se zavedamo nujnosti iskanja finančnih virov za razvoj občine, zagotavljanja in odpiranja novih delovnih mest ter ustreznega standarda občanov. Zagotavljanje razvojnega kapitala občine je možno na več načinov. Lažji način predstavlja sprejeti sklep. Druga pot je veliko težja, zahteva iskanje perspektivnih idej, vlaganja v znanje in človeške vire, veliko trdega dela, kar pa še kljub temu ni pogoj za uspeh. Žal po naših podatkih na občini ne razpolagamo, niti ne pri-
pravljamo nobenega srednjeročnega ali dolgoročnega razvojnega programa naših krajev in vasi. Razen, če ta leži, kot omenjeno gradivo, v kakšnem predalu občinske mize in še za njega nismo izvedeli. Naše seje so praviloma sklicane šele takrat, ko gradivo obsega več kot 13 ali več točk dnevnega reda. Zato nam vedno zmanjka prostor in čas za poglobljeno razpravo. S tem, ko ne pripravljamo in ne porabljamo denarja za izdelavo kvalitetnih in strokovnih razvojnih programov, varčujemo in zmanjšujemo odhodkovno stran našega proračuna, kar dolgoročno pomeni, da čakamo na nekaj, česar ne bo.
Občinski svet se je v tem primeru odločal na podlagi strokovnega gradiva. Na podlagi poznanih dejstev in nedefiniranega nadaljnjega razvoja občine in njenih dejavnosti smo svetniki sklenili, da se pozitivno odzovemo na ponudbo agencije. V tem vidimo možnost zagotavljanja finančnih virov za nadaljnji razvoj, saj lahko s tem denarjem zagotovimo standard, ki si ga vsi skupaj želimo. V sklep smo tudi jasno zapisali, da se bodo vse nadaljnje aktivnosti odvijale samo
in edino s pristankom občanov občine Trnovska vas. Zanimivo je, da je župan pozabil, da smo svetniki ob sprejetju sklepa sami predvideli zbor občanov. Tako smo predvideli, da bodo občani tisti, ki se bodo odločali o nadaljnjih postopkih. Prav v tej drobni malenkosti, ki si jo pripisuje župan povsem brez sramu in politične etike izkorišča medijski prostor in s tem sebe poveličuje v nezmotljivega generalnega varuha občanov. Tako smo v medijih svetniki, zaradi majhne prikrojitve izglasovanega sklepa, prikazani kot grdi, umazani in zli.
Za konec še samo del iz Poslovnika občine Trnovska vas, ki govori o odnosu med županom in občinskim svetom: "Župan predstavlja občinski svet
Ali še lahko imamo svetniki občine Trnovska vas zaupanje v korektnost župana, pa je že druga zgodba.
Trnovska vas, 18. april 2005
Srečko Pukšič Manfred Jakop Franc Tašner Andrej Murko Jože Potrč Janko Lov renčič
Piše: Rajko Topolovec
Dvojni jubilej abrahama v Kidričevem
Nadaljevanje iz številke 22
Koliko jih je šlo skozi torturo in v smrt (streljanja v okoliških gramoznih jamah in gozdovih, težko delo ob slabi hrani na zapuščeni gradnji tovarne, tifus, vožnja z motorjem po preprogi iz živih človeških trupel, jahanje "mladih partizanov" na hrbtih za pasje ute privezanih graščakov ...) v tem "Hitlerjevem rajhu", kot se je koncentracijsko taborišče v Strnišču tudi uradno imenovalo, ni znano, čeravno se je prav v tistem času vodila stroga evidenca o vsakem krompirju in glavi živine. Zagotovo pa ne drži številka prejšnjemu režimu privrženih piscev in zgodovinarjev, da je bilo tukaj pokončanih okrog 500 ljudi. Namreč že toliko jih je po lastni izpovedi (knjiga g. Zavadlava - "Iz dnevnih zapisov mariborskega OZN-ovca") brez kakršne koli sodbe pokončala enota OZNA oziroma ustrelila enota KNOJ iz Maribora na Po-
horju. Po pričevanju še živečih zapornikov "Hitlerjevega Rajha" v Strnišču in tudi najdenih človeških ostankov, ki še vedno tu in tam prilezejo iz zemlje in tudi znatno daljšega časa obratovanja tega zapora, kot ti pisci navajajo, pa je sklepati, da se ta številka giblje med 5.000 in 8.000. Povsem netočna pa je tudi trditev, ki se še danes omenja (Aluminij, junij 2004), da je v Strnišču bil zapor le do septembra 1945, ko so se vse barake preselile na avto cesto "Bratstvo in edinstvo" v Zagreb. Ta datum namreč izpodbijajo še živeče priče, ki so kot študenti teologije in prava bili tukaj zaprti vse do spomladi 1950.
Nemška gradbena zapuščina, ki je nastala pod družbo VAW (Venerinigte Aluminium Werke), se je po vojni preimenovala v Tovarno glinice in aluminija (TGA) Strnišče, čemur pa se je v socialističnem žargonu navadno še dodalo - socialistični gigant na Dravskem polju.
Obvezno olepševalno predpono - "Boris Kidrič", kot je že rečeno, pa smo še dodajali po smrti tov. Kidriča l. 1953, ko se je vzporedno z nazivom tovarne tudi preimenovalo Strnišče v Kidričevo. Še preden pa o nedokončani gradbeni zapuščini končam, naj dodam le še to, da je njena negotovost visela v zraku
vse do 6. septembra 1947, ko se je v polilegali sam maršal Tito prišel prepričat o že zgrajenem v Strnišču, da je nato v Beogradu o nadaljnji gradnji prepričal "že prepričane", ki so hoteli tovarno seliti v Dalmacijo.
Če pa še o resnično zaslužnih, da je vendarle 20. januarja 1947 iz Beograda v Ptuj prispelo težko pričakovano "Rešenje" o nadaljnji gradnji, povem kaj več, ne morem mimo tedanjega ministra za težko industrijo tov. Luka Le-skovška in poznejšega direk-
Obisk predsednika Tita v Kidričevem leta 1958
torja TGA - gospoda. Franja Grunfeda. Slednji je namreč tedaj za Beograd pripravil takšno ekspertizo, da so mu tam končno prikimali tudi to, da je 300 km daleč dražje dobavljati elektriko, kot pa nekaj tisoč km daleč transportirati boksit. Ob tem pa tudi dodajam, da danes ta dva - resnično "zaslužna" za obstoj tovarne in s tem tudi samega Kidričevega nimata tukaj niti ulice, ampak le nekdanji komunist in človek, ki niti tega kraja ni videl.
Nadaljnjo gradnjo tovarne pa je leta 1949 začela ovirati informbirojevska blokada Jugoslavije, ko so se v Moskvi komunisti skregali, "kdo da je večji komunist". Ko pa se je končno zahod prepričal, da je Tito resnično prekinil s Stalinom, se je s pomočjo zahodnega denarja in tehnologije gradnja tovarne nadaljevala. Po 13 letih, kamor sta všteti tudi dve petletki, se je do spomladi leta 1954 dogradila glinica, do jeseni pa še elektroliza A.
Če sem že pri zaslugah omenil direktorja Grunfel-da, še dodajam, da je bil on direktor z najdaljšim stažem (15 let) v TGA Boris Kidrič in
ga je na tem mestu kot edinega pod tem naslovom doletela tudi smrt. Ob tem pa še se moram na kratko dotakniti ostalih in seveda sedanjega upravitelja Taluma, d. o. o., ki je na različno imenovanih sedežih te tovarne celo dočakal dvajsetletni rekord. Zanimivo pa je tudi to, da je na tem spisku upraviteljev oziroma direktorjev, ki ga je že prejšnja oblast vodila, izostalo prav prvo ime - ime lastnika gradu Bonče, ki je na to upraviteljsko funkcijo tovarne, kot edini do danes, resnično bil demokratično izvoljen. Kot človeka z "modro krvjo", pa formalna oblast, ki si je dokončno moč pridobila na zloglasnem "Martinovem" referendumu l. 1945, ni mogla več "trpeti"! Do minulega "abrahama" se je v tovarni še zvrstilo deset direktorjev, med katerimi je bil kot deveti tudi "prisilni direktor". Najvišja frekvenca z direktorji v TGA pa je dosežena v času že omenjenega informbiroja in tudi v času vladavine tovariša Tramška na Ptuju, ki je, kot vemo, bil vedno poslan tja, kjer je v komunizmu kaj zaškripalo.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: arhiv
Literarno kolo (26) - Aleš Šteger - 1
Obrača se nazaj in vrača
Nekje sem slišal, da je danes vse preveč mladih pesnikov, ki to sploh niso, da se knjige tiskajo kar po tekočem traku, da ti "zelenci" sploh ne vedo kako in kaj ^ No, pa sem se ustavil pri več takih "zelenih" avtorjih in ko sem pošteno zagrizel v plodove njihove literature, je imela ta odličen okus. Morda še nekoliko iščoče besede, pa vendar izbrane in vredne svojega branja.
Prav pri takem pesniku se je ustavilo literarno kolo tokrat. Pesniku, ki je že zelo mlad razburkal pesniški ocean, ki je z vso vnemo in silno ustvarjalnostjo stopil na slovenski literarni oder. Pesnik Aleš Šteger.
Beseda pesnik in besedna zveza, ki uvaja njegovo ime, se lahko brez težav
družita. Sam pesnika poznam, prvič pa sem ga spoznal v gimnazijskih časih, ko je - neki povprečen popoldan - prisopihal po stopnicah takratne gimnazije. Prav prisopihal, kot bi bil star že krepko čez petdeset. Zdelo se mi je, da nosi težo, breme, da nosi s seboj niz besed in stavkov, ki jih nato vleče in šiva v mamljive pesniške simbole, povedi in verze. Potem je recitiral nekaj pesmi, dobil šopek in šolo kot nekdanji učenec ptujske gimnazije tudi zapustil. Kaj več od tega nisem od takrat ne videl ne slišal o njem, razen da je bil - baje - dober fizik.
Pa sem se zopet dregnil ob njegovo ime, potem ko je njegova literarna zvezda že pošteno vzhajala. Sledile so si kritike; bolj ali manj spodbudne, toda bistveno je, da so bile izpod peresa znanih literarnih ustvarjalcev, kritikov in
druge literarne smetane, ki se ga je lotila v vidnih literarnih revijah. Od takrat do danes je njegova pot vodila po krivuljah navzgor in navzdol, prav tako njegovo življenje, ki se razburkano premetava in plimuje od doma v tujino, od tu tja in Aleš se, kot kozmopolit, vedno vrača in oplaja s temi in onimi resnicami. Ni čudno, da je preveden v več jezikov, tudi ni čudno, da je on prevajal več pesnikov v slovenski jezik. Glede na to, da je študiral nemški jezik, ni to prav nič presenetljivega. Če temu dodamo še občutek za jezik, pesniško kilometrino in ritem, ki ga kar bruha po papirju, je enačba rešena.
Pa sem se odločil, da bom šel na drugo stran enačbe. Bolj h koncu. Tja, kjer je Aleš danes ali je vsaj bil nekje tu blizu. Pravzaprav je to zgodba izpred dveh let, ko je v reviji Apokalipsa
Knjiga meseca
Gregor Strniša: Vesolje
Ni ga bolj samoniklega imena v slovenskem literarnem prostoru, kakor je to ime Gregor Strniša. Svoj čas kritiziran, nerazumljen, odklanjan, zavračan, po drugi strani čislan, čaščen in cenjen. Vendar njemu ni pomenilo ne eno ne drugo pomembne življenjske biti. Zanj je bilo biti pisati, iskati, riti po neraziskanem.
V literaturo se je ostro in močno zarezal kot pesnik in dramatik. Kot pesnik z deli, kot so: Škarje
(1975),	Jajce (1975), Rebr-nik (1976), Vesolje (1983), Balade o svetovjih (1989). Kot dramatik pa izstopa z naslovi, kot so: Samorog
(1976),	Žabe (1969) in Ljudožerci (1972).
Pred kratkim je Cankarjeva založba ponovno "rodila" pesniško zbirko Vesolje, ki je vsekakor pesnikov izjemen pomnik. Knjiga, ki je sicer za branje marsikdaj težka, metafizična in nedojemljiva, postane slednjič prav nasprotje vsega zapisanega. Z vsemi vdori vanjo in z branjem v globino se namreč širiš kot vesolje. Bolj ko si v sebi in v sebe, bolj si širok, zunaj - v vesolju.
Vesolje je pesniška zbirka, ki vsebuje več ciklov. Ti so vsebinsko bolj ali manj povezani in lepo tečejo. Jezik poezije je lepo berljiv, težek postane le takrat, ko ga hočeš dojeti po »strniševsko«, to je z vsemi poudarki in jakostmi. Tako prvovrstno jo je znal brati le on sam, morda tudi kakšen igralec, vendar bralec to le s težavo. Če se vsaj
gregorstrnisa
VESELJE
približa tej logiki, je že veliko!
Sprehod med naslovi ciklov in pesmi izda številne naslove, med njimi naslednje: Uspavanka, Zvezde, Galjot, Želod, Dan mrtvih, Občujoče posode, Balada o jajcu, Zimskega večera itd.
Tudi verzi so močni, sedajo v nas in nas silijo k razmišljanju in samoizpra-ševanju, kot recimo: "Tudi ta, znana obala ni varna.", "Onkraj rek in onkraj goz-
da, / z druge strani hiš in gorá, / na drugi strani zvezd in sonca, / a sredi našega sveta -", "Ta roka, prsti tega giba / bodo, ko te več ne bo. / Ti boš, vsa boš, ista, živa, / tudi ko te ne bo več nekoč."
In najbrž najmočnejši in najbistvenejši verzi iz zbirke, to so: "Oči? je ponovil vesoljski junak, / kaj pa bi tu na Zemlji z očmi! / Ušesa, da vas poslušam, imam, / in usta, da kaj pojém, pokadim // Oči - je za hip premolknil mož, / kdo na svetu še rabi oči, / se je zasmejal, iztegnil rokó, / odprl, kot da bi rad bral, časopis."
Ni kaj! Knjiga, vredna branja, kajti gotovo se lahko strinjamo, da je Str-niševa logika v tej zbirki tako zelo resnična, saj - širiti se v vesolje, ven, med zvezde, planete, v makro-svet, ni nujno le z raketo, satelitom, pač pa lahko vklopimo tudi svoj osebni "satelit" in se potopimo v vesolje nas samih, v sebe, v svoje mikrosvetove, osebnosti. Kajti tudi mi, ljudje, nismo drugega kot skrivnost, neskončna zagonetka _
David Bedrač
izšlo nekaj njegovih pesmi, ki so pomenile - vsaj zame - sredino nekakšne tehtnice. Zdelo se je, da se je nenadoma izpel, da njegovi simboli votlenijo, besede praznijo, da je jezik obrabljen in da metafore, kakršnim je bil kos nekoč, zdaj ni več. Pa vendar je v teh pesmih nekaj globokih resnic in prispodob, ki si jih splača ogledati pobliže, zakaj prav skozi to se lahko približamo njegovi govorici, pesniškemu pri-šepetavanju.
Kakšen je jezik njegove poezije? Zglajen. Zglajen, kot ravna plošča, po kateri drsijo zvoki. Neslišno drsenje je to, ki se počasi, a vztrajno zajeda pod kožo, dokler ne spregovori in nagovori: "Raje se zatisni kamen sivi, / Raje čakaj, da zid, v katerem bivaš, / Po-drhti pod bosimi stopali ženske, / Ki se v prosojni večerni svetlobi / Prisloni ob ograjo balkona / Tiho zre proti morju."
Najprej je razvidno, da verzi skladenjsko ne razodevajo kakih pretiranih inovacij ali prestopov od običajnega. Stavčni členi si nevtralno sledijo, prav tako besedje. Stilistika je umirjena, le pravopis prestopa normo, ker je vsak verz začet z veliko črko. Zakaj, še danes ne vem, bi pa bilo pesnika zanimivo povprašati o tem. Kje je torej moč govorice, moč take pesniške besede. Pesnik nam kot prerok podaja odgovor kar na dlani - še v isti pesmi, ko izreče: "Vsi ti trenutki, vsi ti detajli, vsa ta nasilja."
Detajl. Na tem gradi. Nanj se naslanja in ga razvija v izjemne dimenzije, ki nas z močjo nagovarjajo in nam razpirajo estetske
čute kot prijetni mravljinci ob branju. Stavljanje besed ob besedo je namreč dovršeno in premišljeno. Pesnik natančno premisli, katero besedo bo stavil kam. Druženje besed in njihovih pomenov razume na povsem drugi ravni. Beseda ob besedi je nova kvaliteta, je globina, ki jo le stežka dosežeš. In prav ta drobec, ki ostane skrit, je bralcu v tolikšno slast.
In potem je bilo potrebno zavihteti tehtnico. Na levi strani sta bili tako dve pesniški zbirki, in sicer Šahovnica ur (njegov prvenec) in Kašmir, na drugi strani pa Včasih je januar sredi poletja (kombinacija potopisa in pesnitev) ter Protumberance. Kar se je spremenilo med obema stranema je ob izrazu, stilistiki in prvinah izraženega tudi lirski subjekt, ki se je precej razvijal od takrat do danes.
Na začetku je bil to subjekt, ujet v šahovnico časa in prostora. Ni naključje, da je bil pesnik dober fizik in navdušen matematik, saj je v poeziji včasih zaslediti tudi tovrstne prvine. Če je Šalamun zagovarjal teorijo kaosa in neurejenosti, zbira naključij po sistemu igre Človek ne jezi se, potem Šteger vendarle verjame v višje principe, v nekaj, kar je in kar vodi. To so energije, ki jih obvladujejo svojevrstne zakonitosti - na videz jih sploh ni, a se vendarle kažejo vedno znova. Med drugim tudi v pisanju, ki mu Šteger daje pridih višjega, močnega, včasih celo poglavitnega. Zanj so pesmi vendarle občudovanja vredne in zgolj pljunki v svet ali slučajni
prebliski. Kako piše in zastavlja torej ni rezultat bogov ali višjih resnic, tudi ne toliko psihosocialnih danosti, pač pa življenjske energije, ki buta ob čeri in jih kleše v pesniško govorico.
Subjekt je tako življenjski, vsakdanji - zaljubljen, razočaran, vesel, a tudi nesrečen, zatopljen, zaskrbljen, ponotranjen. Sprva pesnika zanimajo čustva, notranji svetovi, domišljija in um. Potem pa se zgodi obenem še ta krasen trk enega sveta ob drugega - človek z vsemi danostmi, trči ob drugega, največkrat v erotičnem siju ali v trpkem občutenju ne-dokončnega zlitja. Menart in Pavček hkrati, me je prešinilo ob slednji izjavi. Šele na drugi strani tehtnice postaja bolj uporniški, sit nekaterih družbenih pojavov, celo družbeno angažiran. Notranji svetovi niso več edini, zunanji svet postane prav tako mikaven in zanimiv, četudi ni zmeraj lep in krojen po človeški meri.
Ne gre pa prezreti, da je njegov subjekt, predvsem tam, kjer postane povsem avtorski, svetovljanski in zelo razgledan. V pesmih se tako izpričajo tuje kulture, jeziki, prvine. Odsli-kava se znanje literature, filozofije in sociologije. Včasih je tako njegova poezija prava mala zakladnica znanja, ki se nam istočasno zadira v kožo kot trn, katerega sled-rana ostaja. Tu smo kot večni učenci, iskalci, občudovalci lepote, pa tudi groze in strahu: "Ko sva stopila na prosto, je na nebu zašumelo pred nevihto. / Ozrl sem se in videl dva rdeča goloba leteti nizko nad nama. / Bil je čisti Silenzio / In moralo je biti tu že ves čas, / To drugačno življenje."
Strah, da boš vedno tu, na enem mestu, ne da bi se razvijal, kopal v nove globine in resnice, to je nekakšna senca, ki bdi na subjektom in najbrž nad pesnikom kot takim. Prav zato je morda tako nemiren in dinamičen. Ozira se v svet - kot že rečeno - in se ponovno obrača nazaj in vrača _
David Bedrač
Literarni natečaji med najmlajšimi
Obetavnost naših najmlajših
Da so že osnovnošolska leta velikega pomena pri nadaljnjem ustvarjanju in razvoju le-tega, ni dvoma, zato je nujno, da so njihovi učitelji, mentorji toliko dojemljivejši za mlade literate, ki na to pot šele stopajo.
Na njih je, da spoznajo razliko med siceršnjimi, vsakdanjimi, ljubezenskimi in drugimi izlivi na papir, ki pač najbrž pri večini nimajo večje vrednosti ne v tem trenutku, ne kasneje, je pa res, da je med temi tudi veliko takih, ki obetajo, zato je prav, da ob notranji, to je mentorski spodbudi, obstaja še zunanja motivacija.
Vsako leto tako različna društva, organizacije, založniške hiše in skladi organizirajo
številne natečaje in spodbujajo najmlajše. Če se sprehodimo skozi nekaj takih, ki so letos med vidnejšimi, ne moremo mimo natečaja Mihec, ki ga pripravlja Sklad za kulturne dejavnosti na Ptuju in spodbuja predvsem našo, ptujsko osnovnošolsko mladino.
Med vidnejšimi je še Župančičeva frulica in natečaj na temo Vodni detektiv, ki prav tako spodbujata literarno kreativnost - pisanje
pesmi, spisov, zgodb, pravljic na poljubno ali vnaprej določeno temo. Ponekod se ob priznanju pojavi še denarna nagrada ali kaka druga materialna spodbuda; seveda šteje že moralna plat, saj otroka zmotivira za naprej in ga spodbuja za nove izzive.
Med letošnjimi natečaji ne gre prezreti še Iščemo najlepšo besedo, ki je prav tako zanimiv in obeta veliko novih idej naših najmlajših!
David Bedrač
Ptuj, Ormož • Javna dela v turizmu
Letos 96 programov javnih del
Na javni razpis za javna dela v letošnjem letu se je v okviru mestne občine Ptuj prijavilo tudi Turistično društvo Ptuj. Uspelo je s pomožnimi deli pri urejanju okolja in vzdrževanju Evroparka, čeprav bi potrebovali več tovrstnih zaposlitev.
Najmanj še enega delavca bi potrebovali tudi za delo v prodajalni turističnih spominkov, kjer, kot kaže, si bodo morali pomagati s prostovoljci. Za pomožna dela pri urejanju okolja in vzdrževanju parka so izbrali kandidatko med 15 prijavljenimi na ptujski Območni službi Zavoda za zaposlovanje, ki bo med 15. aprilom in 15. oktobrom skrbela tudi za zalivanje rož v okrog 60 cvetličnih koritih v mestu. V javnih delih se praviloma zaposlujejo osebe brez poklica, brez izobrazbe in težje zaposljive osebe, da si pridobijo nove izkušnje, se deloma aktivirajo in se tako pripravijo na novo zaposlitev. Gre za osebe, ki že več kot tri leta iščejo zaposlitev, pri katerih je tudi ugotovljena zmanjšana delovna sposobnost zaradi zdravstvenih omejitev, invalide, starejše od 50 let, zdravljene odvisnike, osebe po prestani kazni, lahko pa tudi za mlade, ki iščejo prvo zaposlitev že več kot leto dni, prav tako pa tudi osebe, ki niso neposredno zaposljive in potrebujejo program zaposlitve, je povedala direktorica Območne službe Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije na Ptuju Vlasta Stojak.
Foto: Črtomir Goznik
Potrebe po urejanju okolja so tudi na Ptuju iz leta v leto večje, prijavlja jih tudi Turistično društvo Ptuj.
Na razpis za javna dela v Sloveniji se lahko prijavijo vse občine, ki želijo v delo vključiti posebej ranljive ciljne skupine nezaposlenih. V 16 občinah na Ptujskem in Ormoškem se letos izvaja 96 programov javnih del z 218 delovnimi mesti. Vredna so 190 milijonov, k tej vsoti pa je potrebno prišteti še 20 do 40 odstotkov sredstev, ki jih k posameznim
Reportaže • Kitajska in Tibet
Železna cesta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Foto: Janez Jaklič
Napis na kamniti steli poveličuje ime pomembnega pristopnika na sveto goro Tai Shan.
programom prispevajo občine, večji del, med 60 in 80 odstotki, pa prispeva Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije. Pri nekaterih programih gre tudi za 100-odstotno financiranje s strani zavoda, če gre za vključevanje invalidov oziroma drugih ciljnih skupin, v katere sodijo tudi najtežje zaposljive osebe.
MG
Taoizem in budizem sta si podobna, saj imata skupno željo ubežati praktičnemu življenju. Budizmu, ki je prišel na Kitajsko po ustaljenih trgovskih poteh, je taoizem pripravil prostor. Spoj dveh misli, ki se med seboj dopolnjujeta, je v prvem tisočletju povzročil izreden vzpon kitajskega budizma. Ko pa je kitajska misel izgubila stik z indijsko, je budizem polagoma zapadel v nekakšen primitiven taoizem. Prevlada določene religije nad drugimi je bila skozi zgodovino odvisna od trenutnih potreb in naklonjenosti vladajoče dinastije. Danes je vzrok za bledo versko podobo Kitajske potrebno iskati v obstoječemu režimu.
V mestu Qufu še vedno obstajajo stare zgradbe povezane s Konfu-cijevim imenom. Po velikosti in lepoti zaostajajo le za Prepovedanim mestom. Hiša njegove družine je preurejena v drag hotel. Konfuci-jevi vrtovi, dvesto hektarjev veliko ozemlje, polno starega drevja, kjer je pokopan veliki filozof, je najstarejše in največje delujoče grobišče na svetu.
Odhod iz Yanzhoua, qufujske železniške postaje, je bil problematičen. Od simpatične pekinške študentke sva izvedela, da odhaja vlak za Shanghai ob enih zjutraj. Zvečer se prodajalka vozovnic ni in ni hotela zmeniti za najine vozovnice, pisane v cirilici. Rahlo ogorčena sva se namestila v razpadajoči čakalnici. Trdno sva bila odločena, da se bova z vozovnico, ki je tu nihče ni hotel razumeti, namestila v prvi vlak za Shanghaj.
Vlaki so vozili in množice so prihajale in odhajale. Potniki so se menjavali, sedeli v čakalnici ali pa čepeli pred njo. Jedli so, hrkali in
Nagradno turistično vprašanje
Pester začetek sezone
Ta konec tedna bo na Ptuju in v okolici eden najživahnejših v letošnjem letu. Na mestnih ulicah in trgih bo tradicionalni Jurjev sejem, zJurjevo tržnico na Slovenskem trgu pa ga bodo skušali nadgraditi člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuja. Vrvež bo tudi na igrišču za golf, kjer bodo izvedli enega od tradicionalnih turnirjev. Letno kopalno sezono pa pričenjajo v Termah Ptuj.
Za začetek odpirajo novi del termalnega kopališča, ki so ga uredili v lanskem letu, tobogane s počasno reko, v starem delu zunanjega kopališča pa olimpijski bazen. Preostali del starega zunanjega kopališča v tem trenutku še preurejajo, namenu ga bodo predali 15. maja. V soboto se bodo najbolj zagreti kopalci lahko kopali brezplačno, vse do odprtja preurejenega starega dela zunanjega kopališča bodo veljale nižje cene vstopnic. V soboto so v goste povabili tudi lastnike starih vozil iz Maribora, pričakujejo okrog 80 vozil, obenem pa bodo počastili tudi 10-letnico balona Term Ptuj - Valentino. Kot presenečenje pa naj bi prvo vožnjo opravil dravski splav, ki naj bi v turistični sezoni redno vozil po Dravi. To je še en konkretni prispevek k oživljanju Drave v turistične namene.
Foto: Črtomir Goznik
V Mestni hiši na Ptuju imajo v tem času veliko dela s pripravo predlogov za ukinitev GIZ Poetovio Vivat, ki je že nekaj let v mirovanju.
V nedeljo, 24. aprila, pa bo pri cerkvi Leopolda Mandiča v Rogoznici tradicionalni krst konjev. Pripravlja ga Konjeniški klub Kicar, ki je novi klub konjenikov na Ptujskem, ustanovljen je bil letos. Predsednik Jože Svenšek je povedal, da pričakujejo okrog 35 konjenikov.
Ptujčanka mag. Slavka Gojčič je pred kratkim izdala knjigo o wellnessu, ki so jo predstavili na okrogli mizi pod istim naslovom. Ugotovili so, da je wellness eden izmed nosilnih stebrov slovenskega turizma in hkrati področje, kjer Slovenija ni le konkurenčna, temveč tudi sooblikovalka evropskih in svetovnih trendov na tem področju. Knjigo bo avtorica v kratkem predstavila tudi Ptujčanom. Na Ptuju pa že nekaj časa potekajo tudi priprave na letošnjo razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo 20., 21., 22. in 23. maja v minoritskem samostanu na Ptuju.
8. maja bodo Ptuj in Ptujčanipraznovali 60-letnico osvoboditve mesta, je pravilni odgovor na prejšnje turistično vprašanje. Nagrado bo prejela Marija Kodrič, Bukovci 92/a, Markovci. Danes vprašujemo, katera po vrsti bo letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica, do 29. aprila.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera po vrsti bo letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij?_________________________
Ime in priimek:______________________
Naslov:___________________________
Davčna številka:
pljuvali, kot da ne bi bil prostor že dovolj umazan. Okrog enajstih zvečer so železniški uslužbenci izpraznili čakalnico. Posvečenega prostora nisva hotela zapustiti. Mahala sva z vozovnicama in se prerekala z železničarji, ki so kar po vrsti prihajali k nama. Zatišje pred viharjem sva preživela dremaje, na klopeh izpraznjene čakalnice. Čez pol ure je prišla delegacija uniformirancev, med njimi tudi policajka. Poleg vozovnic sva morala pokazati potna lista. Spet smo govorili, krilili z rokami in se prepirali, ne da bi drug drugega količkaj razumeli. Po kratkem premoru so pripeljali človeka, ki je samo
pisal angleško v latinici, ne pa tudi govoril. Po brezupnem poizkusu so našli študenta, ki je za silo govoril angleško. Sledilo je prevajanje, dokazovanje, preverjanje papirjev, pa spet ponavljanje, dokler nisva smela v skupno zadovoljstvo vstopiti na najin vlak.
Na mali postaji, ki skoraj nikoli nima opravka s tujci, je zavladal mir. Uslužbenci so ponovno utonili v lenobni dremež. Vztrajati in pokazati Kitajcu, da je tvoj čas še bolj raztegljiv od njegovega, je bil najin adut v primerih, ko so vsi drugi načini prepričevanja odpovedali.
Nadaljevanje prihodnjič
Sonikov klub v UMAGU
3* Sol Polynesia app., darilo karta za koncert G. Karana in K. Montene
29.4/3D/NAJ/OS. od 7.500
Sonikov klub na CRESU
2* Kimen, aktivne počitnice, brezplačno za otroka do 12 let
29.4y3D/POL od 15.900
Sonikov klub v POREČU
3* hoteli, aktivne poStnice, brezplačna pijača ob večerji 27.475D/POL od 25.900
Sonikov klub "Narodni parki"
3* Borovnik (otok Murter), obisk 4 narodnih parkov, avtobusni prevoz
27.475D/POL+BUS 39.900
PARIZ	GRČIJA, Rodos
5-dnevni avtobusni izlet, Disneyland, 2* Als, polet letala iz Ljubljane, (14D od 91.900)
juniJ/7D/NZ od 76.400 TURČIJA
3* Sun Heaven, polet letala iz U, (14D od 124.800)
odlično slovensko vodenje
22.4/5D/NZ 39.900
GRČIJA, Kreta
3* Orfeas Resort polet letala iz U, (14D samo 105.900)
4., 11., 18.6y7D/POL 69.900
junij/7D/AI
od 92.700
TUNIZIJA, Hammamet
4* Excel, polet letala iz LJubljane, (14D od 140.800)
maJ,Junij/7D/AI od 95.900
ŠPANIJA, Mallorca
3* Venecia, polet letala iz U, (14D od 137.900)
junij/7D/P0L od 98.900
SONČEK
TUI potovalni niitar
Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tal. prodaja: 02/22 080 33 • www,sanchgk.cam Worldof TUI
Kuharski nasveti
Tunina
Tune najdemo po vsem svetu v toplih vodah. Za prehrano uporabljamo precejšne število različnih vrst in različnih velikosti tune. Navadni ali rdeči tun je zunaj srebrno modrikaste barve in največji lahko tehtajo tudi do tono. Iz tako velike ribe torej lahko narežemo in dobimo več kot lepe zrezke, ki jih uporabljamo v vsakodnevni prehrani. Po teži je eden izmed malih vrst tun tako imenovani mali bonito, težak okrog 4,5 kg in ima prav tako temno meso. Znan je tudi pod imenom progarski tun ali havajski aku.
Beli tun, ki mu pravijo tudi germon, ima kot edini tun belo meso in ga zato najrajši uporabljajo za konzerve. Zraven tega je svež zelo primeren za pečenje v pečici ali razrezan na zrezke na žaru. Po razvrstitvi v Ameriki pod imenom belomesnati tun razvrščajo le belega tuna, v ostalih državah pa še nekatere vrste, ki se ne ponašajo s tako tipičnim belim mesom, vendar imajo svetlejše meso. K tu-nam, ki imajo svetlejše meso, sodi tudi velikooki tun, ki ga cenijo zlasti na Japonskem za sašimi. Med svežimi vrstami tuna velja mali havajski tun oziroma ahi za najfinejšo vrsto tuna za svežo uporabo in glede na to je tudi med ribiči ta vrsta tuna zelo zaželena, saj se z lahkoto proda.
Zaradi hitrega letalskega
Mokri smrček
Odgovor: Spet vojna med spoloma? Seveda je odločitev zmeraj težavna, saj imata oba spola dobre in slabe strani, odločitev pa prepuščamo vam. Kakšne so torej psičke? Ponavadi se bolj navežejo na lastnika, a zahtevajo tudi več pozornosti kot psi. Velikokrat
prevoza je danes tunina dosegljiva na mnogih koncih sveta. Kot vse mesnate ribe je tudi tuna priporočljivo porabiti čimbolj svežega. Glede na to, da so tuni toplokrvne ribe, je pri ulovu in po njem potrebno sila skrbno ravnati, saj drugače riba izgublja kvaliteto ali je celo neuporabna za prehrano. Prav tako veliko skrbnost in strokovni pristop zahteva razkosavanje velikih vrst. Meso najprej dobro ohladijo, saj je tako občutljivo, da lahko pri svežem tunu že z golimi rokami povzročimo poškodbe. Ker so tuni zelo veliki, je meso različnih delov različne kakovosti; trebušno meso je najbolj mastno, ta del rdečega tuna cenijo Japonci za neke vrste sašimi. Najmanj mastno meso je rdeče meso na hrbtenici in bolšje konzerve tunine vsebujejo ta del ribe. Pri vseh delih kožo tuna odstranimo razen pri zrezkih malega binita. Ob hrbtenici je pri tunu tudi naj-
Pes ali psička?
Vprašanje bralke Marije iz okolice Ptuja: Želimo kupiti psa. Mož se zavzema za psička, ker pravi, da so lepši. Nama s hčerko so ljubše psičke. Kaj nam svetujete?
lažje in hitreje dojemajo in se lažje učijo od svojih moških vrstnikov, ki so nekoliko bolj trmasti (domišljavi?). Psičke veljajo za dobre hišne čuvaje, so bolj prijazne z otroki in zato primernejše za družine z majhnimi otroki. Psičke ne označujejo teritorija tako kot
manj mastno meso.
Na 100 g surovega mesa nam tun da 144 kilo kalorij (kcal) in vsebuje 23 g beljakovin, 5 g maščob, 38 mg holesterola, 39 mg natrija in je brez ogljikovih hidratov. Meso svežega tuna prepoznamo tudi pri kuhanju, in sicer če je tun star, dobi pri kuhanju oster okus, pri dolgem kuhanju pa postane trd. Iz tuna v svetu pripravljajo kar nekaj znanih jedi, tako ga v Franciji pripravljajo surovega s koprcem in omako vinegrete, jed lahko primerjamo z neke vrste tuninim kar-pačem, tako kot poznamo pri nas karpačo iz govejega fileja. V Franciji pripravljajo še meso tuna ovito z inčuni in sušijem, porcijsko ga pečejo v ponvi skupaj s paradižnikom, olivami in česnom. V Italiji meso svežega tuna narežejo na tanke rezine, opečejo na oljčnem olju, potem pa prav tako du-šijo s paradižniki in česnom, zraven tako pripravljenega ga v Italiji pogosto pečejo na žaru z žajbljem. V Španiji ga pogosto lahko dobite pečenega s papriko, paradižniki in krompirjem. Na Portugalskem pa je cenjen tatarski biftek iz tunine, za pripravo te jedi
psi, zato so primernejše za stanovanja. Lastniki psičk dobro vedo, kakšne težave pestijo njihove ljubljenke dvakrat letno. Gre za gonjenje, ki se kaže na bolj ali manj izrazit način (izcedek iz rodil, vonj goneče se psice, uriniranje in tudi potepanje med trajanjem spolnega ciklusa, spremenjeno vedenje). Seveda se omenjenim tegobam lahko izognemo tako, da damo psico pravočasno sterilizirati. Pogoste težave, ki pestijo psičke, so tudi bolezni rodil in mlečne žleze - pogosti so tumorji mlečne žleze po 6. letu starosti živali, navidezna brejost itd. Če se odločimo za psičko, ki ni čiste krvi, bomo
pa zmeraj uporabimo sveže meso rdečega tuna.
Vse tunine jedi, ki jih pripravljamo iz mesa svežega tuna, so preprosto slastne, če jih pečemo z oljčnim oljem in različnimi svežimi zelišči, ki so nam po okusu blizu. Zaradi svojega čvrstega mesa jih lahko pečemo na žaru, v ponvi ali pečici. Za jedi na žaru je meso dobro prej marinirati v poljubnih marinadah, zeliščnih ali česnovih.
Če sveže meso kuhamo, pri kuhanju zmeraj dodajamo različne vrste sveže zelenjave in masleno omako. Nežna, vendar ne mehka struktura surove tunine je idealna, da jo čisto svežo narežemo na rezine in mariniramo z limono ali lime-tinim sokom, oljčnim oljem in ščepcem kajenskega popra in tako dobimo vrhunske jedi.
Uporaba tunine pri nas je v večjem delu vezana na konzerve tune, ki jo uporabljamo v solatah, saj okus tunine v primerni količini zaokroži okus dodani zelenjavi, testeninam in rižu. Prav tako za tople jedi po večini uporabljamo meso konzervirane tune.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
imeli najverjetneje manj zdravstvenih težav kot s čistokrvnimi živalmi.
Res je, da so v naravi živali moškega spola "lepše" od vrstnic ženskega spola, vendar so na srečo okusi ljudi različni. Prednosti, kot so ubogljivost, prijaznost do otrok, lažja učljivost in navezanost na lastnika, pa so prav gotovo tiste, zaradi katerih se marsikateri bodoči lastnik odloči prav za psičko. Odločitev za psa ali psičko je zmeraj stvar lastnika. Preden nameravate kupiti žival in potrošiti denar, se morda odločite za obisk azila za zapuščene, zavržene živali v Zrkovcih pri Mariboru. Prav gotovo boste našli prijetnega mladega kuž-ka ali psičko, ki čaka na dobrega novega lastnika.
Vojko Milenkovič, dr.
vet. med.
ZASEBNA AMBULANTA ZA AAALE ŽIVALI V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Po dolgi zimi še hladna pomlad
Vrtna narava je vzbrstela ob ugodnem vremenu v začetku pomladi, z vrtnimi opravili pa so oživeli vrtovi, vse za uspešen začetek rasti in razvoja vrtne vegetacije. Aprilsko vreme, ki zna biti često spremenljivo in muhasto je v sredi meseca še prehladno. Zemlja se še ni dovolj ogrela za kalitev prvih zelenjavnih posevkov pa tudi cvetenje sadnega drevja je zadržano.
V SADNEM VRTU je sredi meseca aprila najpomembnejše opravilo varstvo sadnega drevja pred okužbami bolezni jabolčnega škrlupa, plesni, breskove kodravosti, pojavljajo pa se že sadni škodljivci v cvetovih - cvetožeri - na mladih poganjkih listne uši, precej požrešen pa postaja voluhar, ker se v tem času že izlega prvi rod tega najbolj zahrbtne-
ga škodljivca sadnega drevja. Pred boleznimi mo različne kemične pripravke tako, da sadna drevesa poškropimo, škropivo, s katerim so prevlečeni lubje, brsti, listi in kasneje plodovi, pa preprečuje, da bi bolezni okužile rastlino. Škropivu dodamo ustrezen pripravek za uničevanje škodljivcev, to pa le v primeru, če je škodljivec opažen v tolikšnem obsegu, da bi drevesu škodoval. Škropljenje opravljamo v mirnem in suhem vremenu, natanko po navodilih proizvajalca pripravka. Pripravki so prirejeni tako, da je vsakršno spreminjanje koncentracije za okolje izredno škodljivo. Škropljenja ne opravljamo, ko sadno drevje cveti, ker to škoduje cvetnim organom, in ne v času, ko izletavajo čebele na pašo. Škropljenje opravljamo v več časovnih presledkih zaradi raznih razvojnih stopenj bolezni ali škodljivca in zaradi novega prirastka rastlin, ki jih varujemo.
Sadno drevje z obilnim cvetnim nastavkom, med njimi pa še posebej starejša drevesa v aprilu, najkasneje v začetku maja, dognojujemo. V času najbujnejše vegetacije in formiranja rodu sadno drevje nujno potrebuje dušik. Dušik kot hranilo v tleh ni obstojen, zato je potrebno rastlino z njim dohranjevati v več obrokih. Znaki pomanjkanja dušika so na rastlini očitni; zaostaja ji rast, poganjki so tanki in kratki, listi redki, majhni in bledorumeni, cvetni brsti in cvetovi pa redki. Za dognojevanje uporabimo posebna pripravljena mešana gnojila z veliko vsebnostjo dušika, priporočljivo pa je porabiti kar mešano gnojilo nitrofoskal 15:15:15.
V	OKRASNEM VRTU se do konca aprila zemlja že toliko ogreje, da lahko sadimo nekatere vrste okrasnih trajnic, kot so potonike. Sadiko dobimo z delitvijo grmov koreninske grude, sadimo pa jo le tako globoko, kot je poprej rastla matična rastlina.
Pričnemo že s sajenjem čebulic gladiol, vendar ne na isto gredico, kjer so bile minulo leto. Cvetje gladiol uporabljamo kot rezano cvetje, zato je priporočljivo čebulice saditi v dvotedenskih presledkih, da pridobimo na daljši dobi rezanja cvetja.
Opravljen je že prvi odkos vrtne trate. Ker je trava za rast in lep izgled velik porabnik dušika, po vsaki drugi košnji trato pognojimo z dušičnim ali za vrtno trato posebnim gnojilom. Gnojenje opravimo po suhi trati tik pred dežjem.
V	ZELENJAVNEM VRTU kaljivost in vznik zgodnjih posevkov vrtnin na gredicah s težjo zemljo in malo humusa v hladni pomladi, ko se zemlja še ni primerno ogrela, časovno kasnita. V primeru, da je obdobje kalitve posamezne vrste zelenjadnice že pretečeno, setev ponovimo. Skoraj neobhodno je, da v hladni pomladi posevke prekrivamo z vlaknasto folijo, ki pa naj bo nekoliko debelejša ali večsloj-na, da bolje zadržuje toploto pred izžarevanjem v hladnih nočeh. Takoj po vzniku posevke odkrijemo, da rastlin folija pri rasti ne ovira, po potrebi pa z raznimi pripomočki prekrivala privzdignemo za nekaj centimetrov nad rastlinami. Rastlinjake pod folijo in tunele z loki pa redno zračimo. S sajenjem sadik paradižnika, paprike, kumar, jajčevcev počakamo do srede maja, ko se poslovijo ledeni možje.
Miran Glušič, ing. agr.

22-Petek A-*"	23-Sobota	24-Nedelja	25-Ponedeljek
26-Torek	27-Sreda	28-Četrtek #	
Slovenski nacionalni šport: zapravljanje!!!
Ali veste, da imamo Slovenci kar 177 hiper-marketov na milijon prebivalcev in smo prvi po številu trgovin v vzhodni Evropi. Statistiki pravijo, da je še zelo daleč do končne številke, saj prihajajo novi in novi trgovci iz tujine.
Očitno so si izračunali, da smo Slovenci najbolj zapravljivi narod v vzhodni Evropi in da se to splača izkoristiti!
Zadnji podatki kažejo, da povprečno Slovenec zasluži 16.000 USD, vse zapravi in le okrog 450 USD da na stran za težke čase. To pomeni samo eno - da se Slovenci sploh ne zavedamo, da hudi časi šele prihajajo in da iluzija blaginje počasi izginja.
Če bi npr. Kitajci uvedli demokracijo in bi se samo desetina ljudi odločilo za preselitev v Evropo, bi to naneslo neverjetnih 160 mio ljudi, ki bi pljusknilo čez evropske meje.
Že danes je znano, da se bomo Slovenci morali bolj začeti brigati za finančno pismenost in nalaganje denarja, sicer bo denarna prihodnost za marsikaterega Slovenca težka.
Delavska knjižica, kot edini vir dohodka, je danes žal premalo. Stroški do sredstev (stanovanja, hiše ...) so postali že tako visoki, da jih marsikdo ne more več plačevati!!! Bog ne daj, da ti ljudje ostanejo še brez služb!!!
Potrebno bo ponovno iti v šole
-	vendar ne v katerekoli šole - potrebno bo poiskati sodobne šole, ki nam bodo dale uporabno znanje kjer koli v Evropi ali v svetu. Zaenkrat je pri nas cenjeno le to, kakšno delovno mesto zasedaš. Znanje je na drugem mestu.
Pred kratkim je bivši gospodarski minister predaval na eni izmed ameriških univerz postdiplomcev in vprašal ameriške študente, kaj bodo delali po faksu?! Dejali so mu, da se bodo zaposlili v privatnem sektorju ali si ustanovili svoja podjetja. Vprašal je tudi slovenske študente, kaj bodo oni počeli po faksu. Dejali so mu, da si bodo kot vrhunski menedžerji prizadevali, da najdejo čim bolj plačano službo, pa še to v javnem sektorju. Predvsem zato, kako bi se dosledno izognili podjetniškim izzivom in tveganjem, ki jih prinaša pionirski in radovedni pogled na svet.
Dokler bo tako - vse na "ziher"
-	nimamo nobenih možnosti se dvigniti nad povprečje in dohiteti Ameriko prej kot v 100 letih.
Brez tveganja ni prihodnosti! In ravno to je največji problem Evrope, ki je žal preveč stavila na so-cialo in državne pomoči (predvsem Nemčija, na katero Slovenci toliko damo), namesto da bi se ljudje znašli in zanesli predvsem nase in svoje sive celice.
Pa še to.
Pred kratkim je novinar 50 delavkam, ki so izgubile službo, stare med 50 in 60 let, postavil vprašanje, če bodo šle ponovno v šolo. Razen ene so vse odgovorile, da pričakujejo, da bo za njih poskrbela država.
Morda pa je dobro, da vsaj to opravilo obvladamo dobro: zapravljanje v trgovinah, investiranje v naložbah za množice in še en »slovenski šport« - krediti za avto in kupovanje na obroke! Počitnice se bližajo!
Pa veliko srečnih odločitev v prihodnosti!!!
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec
info@profitklub.net www.profitklub.net, GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
7 - kozmična energija
Ljudje rojeni 7., 16. in 25. v mesecu nosijo v sebi izrazito komponento duhovne ali kozmične energije. To je izrazito duhovni tip energije, ki sili človeka ne samo, da si odgovarja, od kod prihaja in kam gre, ampak tudi celovito in neprenehoma dela na sebi (branje knjig o duhovni rasti, tečaj joge, oblike sproščanja, vegetarijanstvo, hoja po žerjavici, interes za astrologijo, numerologijo, bioenergijo, zdraviteljstvo itn.). Takšnega človeka le to izpolnjuje, in če tega ni, se pogosto utaplja v raznih zasvojenostih vseh vrst, kar mu rado prinese črnogledost in pogubo. Za to je pomembno, da človek sam pri sebi ugotovi, kakšen tip energije je, da se lažje spoprime z lekcijami, ki mu jih prinaša življenje.
Šifra: 7777
Rojeni ste 16. v mesecu z naslednjo karmično postavitvijo: 18 + 19 = 37.
Vaš datum rojstva je energija, ki prinaša po eni strani prevare, slepila in iluzije, po drugi pa iskrenost, dobroto, dober stik z ljudmi, po tretji pa spet težave, tako na zasebnem, kot na službenem področju. To je izrazito duhovna energija, ki kar kliče po duhovni rasti in po tem, da je dobro delati na samem sebi, predvsem v smislu, da človek
pridobiva na samozavesti in ljubezni do samega sebe. Kdor ima rad samega sebe, ima rad tudi druge.
Vibracija, ki jo nosite v imenu (18) je izrazito materialni tip energije, ki mu manjka duhovna komponenta. Je zelo močna energija, ki prinaša po eni strani konflikt z nasprotnim spolom ter zakonske težave nasploh, po drugi strani pa je to energija, ki prinaša akcijo, direktnost, pogum, pa tudi naivnost ter smisel za resnico in pravičnost. Človek s to energijo je lahko mnogokrat na tleh, ampak se vedno pobere, kajti to je energija rojenih borcev. To je specifična energija, ki deluje od primera do primera zelo različno, lahko dobro ali slabo - najbolje pa je, če je povezana s sebi sorodnimi vibracijami.
V	Vašem priimku se nahaja vibracija (19), ki je sama po sebi ena izmed najlepših energij celotne numerologije in prinaša mnoge darove, talente in sposobnosti. Prinaša tudi mnogo energije, tako fizične, čustvene, duhovne in intelektualne. Ta energija obljublja uresničitev vseh načrtov, predvsem pa uspeh na zasebnem in poklicnem področju. Seveda pa je marsikaj odvisno tudi od imena in datuma rojstva. Vsekakor pa je to energija ustvarjalnosti, kar praktično pomeni, da človek z njo lahko ideje pretvarja v materijo.
V	pismu ste mi napisali, da niste bili nikoli posebej zadovoljni z svojim imenom in da ste že sami ugotovili s prebi-
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako »Za numerologa« v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
ranjem numeroloških knjig, da ta energija, ki jo nosite v svojem imenu, ni dobra. Sprašujete me tudi, kakšna je energija Vašega bodočega priimka.
Najprej o imenu. Energija Vašega imena (tj. energija vaše duše, podzavesti, Vašega jaza, božanske inteligence, intuicije) je energija, ki sama po sebi ni najboljša vibracija in tudi ni skladna z Vašim datumom rojstva (tj. z energijo vaše osebnosti, razuma, ega), ki tudi ni vibracija, ki bi prinašala preveč stabilnosti in umirjenosti. Če hoče človek užiti notranji mir, ljubezen in modrost, potem morata biti energiji njegove duše in razuma usklajeni. To je naloga numerološke analize in potrditve mnogih ljudi, ki so to spremembo naredili.
Energija Vašega imena ni skladna z energijo vašega datuma rojstva. To pa prinaša težave in ne najboljše življenjske odločitve. Potrebna je sprememba, tako v imenu kakor potem posledično tudi v priimku. Numerološko bi
Duševno zdravje
Janez ima močno tremo.
Pred vsakim še tako nepomembnim dogodkom se dobesedno žre, srce mu močno razbija, oblivata ga pot in rdečica. Kaj naj stori, da bo njegov vsakdan bolj samozavesten?
Sklepam, daje Janez odrasla oseba in da ima torej vegetativne funkcionalne motnje, ki se kažejo kot vedenjska labilnost v psihičnih dogodkih in medosebnih odnosih. To pomeni, da se v zanj ogrožajočih življenjskih okoliščinah zavira zavestne procese in odpira pot k nagonskemu vedenju in delovanju vegetativnih procesov.
Očitno je res v ozadju njegovih težav pomanjkanje samozavesti.
Psihodinamika teh težav je slika kompleksnega problema odvisnost - samostojnost, ki izvira iz nezadovoljstva in razočaranja v odnosih do posameznih oseb iz otroštva. Težnje po neodvisnosti so pogosto zavrte in jih nadomesti strah pred ločitvijo. Ker se tega oseba ne more rešiti in se motnja razvije, se strah lahko samo še utelesi.
Janez se lahko odloči, da najprej poskuša rešiti problem brezpsihoterapevtskega zdravljenja. Naj se vključi v kakšno skupino, kjer imajo cilj osebnostno rast in krepitev samozavesti ali pa si v knjižnici sposodi knjigo s to tematiko, jo prebere in se skuša ravnati po navodilih. Takih skupin in knjig je že mnogo pri nas.
V sebi mora začutiti resnično željo po spremembi in mora biti sam aktiven.
Toda to je tudi pogoj za psihoterapevtski proces, če se bo zanj odločil in se v njega vključil, če si bo pač izbral to pot.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
to bilo 19 + 23 = 42. Predlagam tudi, da praznujete rojstni dan raje 19. v mesecu, ki je precej boljša energija.
Energija Vašega bodočega priimka pa je vibracija, ki se označuje s številom 17 in je v popolnem nasprotju z Vašim datumom rojstva ter je že sama po sebi vibracija, ki ne prinaša preveč stabilnosti in ljubezni.
Vsem tistim, ki ste nezadovoljni s svojim imenom, priimkom ali življenjem na-
sploh in ki si resnično želite urediti življenje, predlagam, da me pokličete in dogovorili se bomo za rešitev. Analize v Štajerskem tedniku so le informativnega značaja - toliko, da človek zasluti, kaj se z njim dogaja. Za celovito rešitev problema je potrebno mnogo več.
Numerolog Dan Sovina, osebne in družinske numerološke analize, tel. 771 07 68.
Kmetijstvo • Elektronski vnos vlog
Potrebne bodo še delovne sobote
Na hodnikih ptujskega KGZ, kjer že od prvega aprila deset svetovalcev pomaga pri elektronskem izpolnjevanju in vnašanju vlog za letošnje subvencije, so spet vrste čakajočih kmetovalcev.
Po začrtanem časovnem planu naj bi dnevno uspeli izpolniti približno petnajst
vlog, vendar je resničnost precej drugačna. Vzrok za zakasnitve pa ni v člove-
škem, ampak v tehničnem dejavniku. »Izpolnjevanje poteka
Na ptujskem KGZ, pa tudi na drugih vnosnih mestih ni drugače, kmetovalci potrpežljivo čakajo na vrsto za elektronski vnos vlog.
veliko počasneje, kot smo predvidevali, nikakor ne v skladu s terminskim planom, ki smo si ga zastavili. Namesto 12 do 15 uspemo dnevno izpolniti le sedem do osem vlog. Jasno je, da v tem tempu nikakor ne bomo uspeli rešiti vseh prosilcev do zadnjega roka, torej 15. maja, zato delamo tudi že ročno, pa tudi kmetje že kar sami izpolnjujejo vloge,« je uvodoma pojasnil eden od svetovalcev, Ivan Bodnjak.
Zaradi težav bodo v prihodnje podaljšali delovnik: »Do sedaj smo delali vsak dan od osme do šestnajste ure popoldne, zdaj bomo morali podaljšati delovni čas še v večerne ure in kot kaže, bomo pred računalniki še ob sobotah. V nedeljo vnos ni možen, ker aplikacija ne dela.« To pa, po mnenju Brodnjaka, ki se mu pridružujejo tudi ostali sodelavci, lahko zelo poveča možnost napak: »Delali bomo vse dneve od jutra do večera, zato bo obremenitev ljudi izjemno velika. Že sedaj se
srečujemo s preobremenjenostjo in utrujenostjo.«
Bistvena težava, ki povzroča zakasnitve, je v počasnosti in preveliki zapletenosti računalniškega sistema: »Ta model bi morali poenostaviti. Program je zelo počasen, poleg tega je treba ene in iste podatke vnašati znova in znova na vsaki obrazec. Prve štiri dni smo imeli sploh strahotne težave, saj vsa zadeva skoraj ni funkcionirala, program ni sprejemal podatkov ali pa jih je brisal. Zdaj je to sicer rešeno, deluje pa veliko prepočasi.«
Dodatne težave pri izpolnjevanju vlog za neposredna plačila pa letos povzročajo še orto foto posnetki: »Zaradi teh posnetkov je treba vsako vlogo najprej vrisati v mapne kopije, ki pa niso enake posnetkom. Ti se ne skladajo s katastrom, parcele so pogosto zamaknjene, kar predstavlja še enkrat toliko dela pri vnosu,« je še pojasnil Brodnjak.
Ker je število vnosnih mest na ptujskem KGZ omejeno na deset, možnosti dopolnitev pa ni, je vrste čakajočih pričakovati tudi v naslednjih dneh. Čeprav računalniški program letos dela, bo zaradi njegove počasnosti veliko vlog, kot vse kaže, še vedno potrebno rešiti kar ročno. Morda pa bo bolje drugo leto?
Foto: SM
Info
Glasbene novice
Koncertno dogajanje te pomladi v Sloveniji bo zares pestro, saj je naslednji legendarni glasbenik na spisku, ki bo nastopil v Ljubljani legendarni Joe Cocker. Rocker bo imel koncert v sklopu turneje Heart & Soul 22. maja in ob novih priredbah verjamem, da bomo gotovo lahko slišali tudi pevčeve zimzelene hite.
Ameriški šef BRUCE SPRINGSTEEN je prijokal na svet 23. septembra 1949. Rocker po duši je zadnji LP ali album izdal pred tremi leti z naslovom The Rising. Pevec si je vzel čas, pri pisanju novih pesmi in se poduhovljen vrača v akustični izvedbi v baladi DEVILS & DUST (***).
Britanski tisk je skupino OASIS po prvih dveh albumih prevečkrat primerjal z Beatle, kar je bilo zgleda veliko breme pri ustvarjanju glasbe za brata Gallagher. Njihov daleč najboljši izdelek je plošča What's The Story Morning Glory, na katerem sta tudi njihova najbolj znana hita Wonder-wall in Don'tLook Back In Anger. Skupina se jeponovno reformirala, vendar glasbeno tudi v nenavadni pesmi LYLA (***) zveni dovolj atraktivno in inovativno.
Ljubiteljem rock glasbe posredujem širši spisek novosti tega žanra Beverly Hills - WEEZER, God Save The Manics
-	MANIC STREET PREACHERS, The Hand That Feeds - NINE INCH NAILS, Be Yourself - AUDIOSLAVE, We Believe - GOOD CHARLOTTE, Some Like You Mean It - THE KILLERS, Symp-haty For The Devil - OZZY OSBOURNE, Tell Me - PAPA ROACH, Feeling A Moment - FEEDER, Chicken Payback - THE BEES, William - THE OTHERS, There's A Light That Never Goes Out - MORRISSEY, The Salt Wound Rountine - THIRTEEN SENSES, Work - JIMMY EAT WORLD, Almost - BOWLING FOR SOUP, B.Y.O.B. - SYSTEM OF A DOWN, Landed
-	BEN FOLDS, C Mere - INTERPOOL, Rush Song - A in Somewhere Else - RAZORLIGHT.
Ameriški novi guru rap in r&b glasbe je AKON, kije zaslovel z uspešnico Locked Up. Mladenič je za vzornika navedel Shaggyja in v njegovem aktualnem valujočem zabavnem komadu LONELY (***) slišimo različne vokalne sample in tudi malo regija ob prevladujočem rapu in r&b-ju.
Kvartet BLACK EYED PEASje čakal in čakal in končno dočakal velik uspeh s hitom Where Is The Love. Ko pa te enkrat množice sprejmejo, ni več problemov, saj je zasedba bila izjemno uspešna tudi s hitoma Shut Up in Let's Get It Stareted. Njihov novi poizkus je komad DON'T PHUNK WITH MY HEART (****), ki ima malo manj dinamičen r&b break beat glasbeni stil in takoj nalezljiv preprosti refren.
Nizozemska zasedba CHIPZ je s kančkom sreče takoj uspela s skladbo Chipz In Black, ki je bila pri vrhu nekaterih lestvic in me zelo spominja na glasbo skupine Aqua. Plesno-pojoči kvartet me je pozitivno presenetili, saj so v novem "štiklu" COWBOY (***) tokrat bolj kopirali skupino Rednex. Pesem o kavboju je v začetku podprta z banjom, sicer pa gre za zabavno in sproščujočo country pop zmes.
DJ-jem v predlog in ljubiteljem plesne sodobne glasbe naštevam naslednje vroče novosti What A Feeling - GLOBAL DEEJAYS, Love & Pride 2005 - DANIEL HOPE & PAUL KING, Hypnotic - BOOMFUNK MC's, I See Girls - STUDIO B, So Much In Love - FREELOADERS, Believe - CHEMICAL BROTHERS, I Don't Care - MAXIM & PORCHA, Robot Rock
-	DAFT PUNK, We Might As Well Be Strangers - DJ SHADOW & KEANE in Oh My Gosh - BASEMENT JAXX.
David Breznik
Glasbeni kotiček
ROM ZERO TO HERO - Safàh-Connor
—Z 3. DO SOMETHIN' - Britney Spe X / 4. SHIVER - Natalie Imbruglia 5. CANDY SHOP - 50 Cent & Olivia e^OVER AND OVER - Nelly & Tim McGr ^ 7./RICH GIRL - Gwen Stefani & Eve GIVING YOU UP - Kylie Minogue ). /t'S like that - Mariah Carey & Fatman Scoop 10. SWITCH - Will Smith
Vsab? sreÁo in nfdfiLi^ mfid \9.\0 in 20. uw
Kdo je glavni igralec v filmu Shrijive skrivalnice? Odgovor:.
NAQRADNO
K^ s M VPRAŠANJE
in
o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Igor Kololenko, Goričak 12,2ZB3 Zavrč. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore poSljite do torka, 26. aprila, na naslov: Radlo-TednlkPtuj, Ralieva 6,2250 (^a Info).
The Emancipation Of Mimi - Mariah Carey
(2005 - Island Records - Universal / Multimedia - www.mariahcarey.com)
Mimi je vzdevek ameriške dive Mariah Carey, ki je 30. marca praznovala 35. rojstni dan. To je storila v Londonu na "pompozni" način in na zabavi se je ekskluzivno v ozadju vrtel njen deveti studijski album The Emancipation Of Mimi. Joj, moram zapisat zanj! Kje so tisti zlati časi, ko je pevka lahko zapela kar pet oktav in je kot fantastična sopranistka navduševala zrele poslušalce. Te je na zadnjih projektih zamenjala predvsem za temnopolto mula-rijo, kateri je v glavnem namenjena sodobna soul, r&b, funk, rap in pop godba. Prilagajanje je v življenju nedvomno potrebno, a zakaj spremeniti kvalitetno pop glasbo za črno "čorbo", mi ni povsem jasno. Eden od glavnih razlogov je gotovo založniški pohlep po denarju, saj je nova Mariah bolj podobna Beyonce Knowles kot pa sami sebi. Iz te marketinške poteze je razvidno, kako močan vpliv imajo določeni gospodje pri založbi Island nad izvajalci in koliko umetniške svobode jim puščajo. Pri gospe Carey je trenutno edino, kar šteje, kup prodanih albumov, medtem
ko je kvaliteta in njena vokalna moč drugotnega pomena. Žalostno.
Mariah si je produkcijsko pomoč tokrat poiskala pri uveljavljenem mojstru Antoniu LA Re-idu, ki mu je z idejami asistiral Mark Sudack. Da ima Mimi rada črno godbo in spremembe, je bilo slišno že na zadnjih dveh albumih, a takšnih vibracij in sprememb nisem pričakoval. Sedaj se vprašujete verjetno, ali je glasba zares tako slaba? Še zdaleč ne, a je prav komično slišati pevko s takšnih glasom, da bazira na sodelujočih gostih, ki ji pomagajo do uspeha. Veter sprememb je že aktualna pesem Its Like That, saj v njej prevladuje srednje hiter in melodičen r&b podprt z rap sekvencami Jermaina Duprija ter nasilnega Fatman Scoopa. V ritmično enak koš sodijo tudi neizrazite Stay The Night (to je bil skriti prvi single), One And Only (v tej parodiji svoj rap slog dodaja tudi najhitrejši MC na svetu Twista) in Joy Ride. Popolnoma trendovska je najboljša soul pesem We Belong Together, ki ima tudi nekaj r&b break beata v podlagi in stilsko
Filmski kotiček
Srhljive skrivalnice
COME our COME our WHAEEVER YOU ARE
ROBIKT DENIRO
HIDEandSEEK
UAKOTA hANNINC
mma hmhb ■ ■: . éf
Zares fina in živce parajoča srhljivka se po nepotrebnem skorajda spremeni v rahlo za lase privlečen in preveč kli-šejski triler. Še posebej, ker film odlikujejo odlični igralci, z Robertom de Nirom v glavni vlogi. Ta tokrat igra očeta in psihologa, ki se po ženini smrti umakne v navidez idilično majhno mestece. Težave se začnejo, ko njegova devetletna hčerka začne vse pogosteje govoriti o namišljenem prijatelju. Le-ta pa se v bizarnih in srhljivih dejanjih izkaže kot popolnoma resnično bitje. Film Hide
Hide and Seek
triler
Dolžina: 105 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: John Polson Scenarij: Ari Schlossberg Igrajo: Robert De Niro, Dakota Fanning, Famke Jans-sen, Elisabeth Shue, Amy Irving, Dylan Baker
and Seek se prične obetavno. Kot Šesti čut, Vsiljivci, Hipnoza, Identiteta, Skrivnostno okno, Potopljene sence. Filmi, ki stavijo na preobrat. Na zaključni šok. Da ne more verjeti, kaj se dogaja, kaj je videl in kako dolgo so ga vlekli za nos. Tu imamo psihiatra Roberta DeNira, ki ženo Amy Irving neke noči najde v kadi s prerezanimi žilami. Tu imamo njuno hčerkico Dakoto Fanning, ki nikakor ne more preboleti materine smrti. Tu imamo simpatično hiško na deželi, kjer bosta poskušala najti mir in zaživeti na novo. In jasno, tu imamo gospoda Char-lieja, namišljenega prijatelja Dakote Fanning, ki nagaja. Ki je jezen, ki je slabe volje. Ki DeNi-ru očita, da je kriv za smrt žene. Ki ne dovoli, da bi v hišo prišla nova ženska. 'Tvoja hčerka ima težave. Poskušaj jih rešiti tako, da spoznaš njenega namišljenega prijatelja,« svetuje službena kolegica Famke Janssen, ki se zaveda, da je fiktivni Charlie dekličina druga osebnost. Njena potlačena travma zaradi materine smrti. Njen pobeg iz realnosti. Toda pozor, Charlie gre predaleč. Tako daleč, da gledalec pomisli, da ni le fikcija nesrečne punčke, marveč kak nezadovoljni duh, ki se pač igra z novimi stanovalci hiše, kjer se je pred davnimi leti recimo zgodila kakšna družinska tragedija. In Charlie ne odneha. Niti takrat, ko brutalno umori mačko in s krvjo na steno napiše, da je to šele začetek. DeNiro se znajde v situaciji, ko ne ve, komu naj verjame. Ko začne skorajda verjeti, da mu hčerka govori resnico. Da Charlie ni le del nje-
na primer spominja na Over & Over izvajalcev Nellyja in Tima McGrawa. Ja, in na albumu sodeluje tudi Nelly. Komad To The Floor ima pravo "fuzično" r&b energijsko sozvočje in je eden redkih presežkov na plati. Med zanimivejše in boljše sodi Get Your Number, v kateri je v precejšni dozi spet prisoten JD - Jermaine Dupri. Vendar omenjena zadeva ni zanimiva zaradi rapa, ampak zaradi osnovne bas liniji, ki je sestavljena iz samplov hita Just An Illusion skupine Imagination. Evergreen daje komadu prepričljivost in komercialni naboj. Tega ne manjka niti v dokaj tradicionalnih pop/soul baladnih napevih in izpostaviti velja Mine Again (iskrena popevka z nekaj jazzovskimi prvinami), Circles, Fly Like A Bird (pesem je dopolnjena z izjemnim cerkvenim pevskim zborom v ozadju), I Wish You Knew in Shake It Off. Med sodelujočimi gosti moram omeniti še gospoda Snoop Dogga, ki je mojster G-funka. Čeprav je te zvrsti bolj malo v komadu Say Somethin' (je bolj r&b orientirana), doda rap car kakšno
slengovsko vrstico, da je zadeva bolj sočna.
Če se malo pošalim, moram dodati, da si je Michael Jackson vso življenje želel postati belec, medtem ko si Mariah Carey glede na glasbo želi postati recimo mulatka. Album The Emancipation Of Mimi bo všeč le najbolj vnetim oboževalcem in pravim r&b "freakom". Upam, da bo Mariah prišla do podobne ugotovitve kaj kmalu in bo v prihodnje ponudila kaj bolj prijaznega našim ušesom.
David Breznik
ne domišljije. Da gre morda za njunega malce čudnega soseda, ki je pred leti izgubil hčerko. In potem pride preobrat. Srhljivo razkritje, ki vam bo vzelo sapo. Ki vam bo ustavilo srce. Ki vas bo zabodlo v hrbet. Zanimivo, toda kaj, ko se film potem ne konča. Ko gre naprej in se spremeni v že tisočkrat viden kliše. Žal ustvarjalci veliko bolj ciljajo na zvočne efekte in hitro montažo v ključnih trenutkih. Pravzaprav bi tukaj moral biti montažer v špici naveden pred režiserjem.
Film je izvrsten zaradi izjemno dobre igre vseh igralcev, tako glavnih junakov kot oseb v stranskih vlogah. Vse osebe so prikazane zelo kompleksno in globoko. Gledalec ima občutek, da se skoraj v vsaki osebi skrivajo mračne skrivnosti. Mlada Dakota Fanning pa glede na njeno starost vlogo igra precizno, dovršeno kot prava zvezda filmografije. Pri De Niru pa je to prav tako ena od njegovih boljših vlog. Višek njegove igre je bil dosežen v odnosu z njegovo hčerko. Ko je poskušal terapevtsko pomagati svoji hčerki, je delal vse napake, ki jih v taki situaciji delajo nepoučeni starši in ki jih on kot izkušen psiholog ne bi smel delati. Sama ideja preobrata na koncu je izvrstna in originalna, toda izpeljava te ideje ni nič posebnega. Toda ljubiteljem srhljivk, trilerjev in grozljivk bo doza popolnoma zadostovala za prijeten filmski večer.
Grega Kavčič
Filmska sekcija
sreda, 20. april, ob 19. uri: Veličastni Tenenbau-mi (The Royal Tenenba-ums, 2001, 109 min.), r: Wes Anderson
Na ogled je razstava Cantabria +10. Razstava je zbir nagrajenih fotografij na mednarodnem natečaju, ki je potekal v letu 2004. Natečaj so izvedli Španci, ki so nam tudi poslali fotografije za razstavo. Avtorji so iz 10 novih evropskih držav.
Petek, 15. april, ob 20. uri: Jazz večer. Igrajo kitaristi, učenci Sama Šalamona, in gostje. V ponedeljkovem Delu je izšla kritika Samovega novega albuma Ella's dream.
Sreda, 20. 4., ob 11. uri: okrogla miza o prostovoljnem delu. Organizatorji: CID Ptuj, CSD Ptuj in Dom upokojencev Ptuj. Okrogla miza je del prireditev, ki potekajo v okviru festivala prosto-voljstva po vsej Sloveniji.
Četrtek, 21. 4., ob 18. uri: Predstavitev skupine za samopomoč pri motnjah hranjenja. Skupino organizira Društvo za osebnostno rast TARA. Vabljeni vsi, ki vas ta tema zanima poklicno ali osebno.
Petek, 22. 4., ob 19. uri: pPotopisno predavanje o Šri Lanki. Predaval bo Mare Cestnik, popotnik in pisec, ki se bo tik pred gostovanjem na Ptuju vrnil iz krajev, ki jih je decembra 2004 prizadel cu-nami. Predavanje bo tudi predstavitev možnosti za zbiranje pomoči, namenjene žrtvam cunamija, brez posrednikov!
K sodelovanju vabimo:
-	prostovoljce, ki bi vodili ustvarjalne delavnice za otroke 28. in 29. aprila od 10. do 13. ure v CID,
-	mlade, ki jih zanima novinarsko delo pri ustvarjanju ene strani v Štajerskem tedniku enkrat mesečno,
-	prostovoljce, ki bi vodili poletne ulične delavnice,
-	vse, ki imajo idejo za nove dejavnosti med poletnimi počitnicami.
LEDENA PROGA ZA DRSANJE
NIKLJEV KRŠEC
DROBEN LAS, DLAČICA
ALENKA ŠMID
ZOLAJEV
JAP. IGRALKA
ESTONEC
OLIMPIJIN MASER ANTON ŠERCER
GRŠKA NARODNOOSVOBODILNA ARMADA
TELUR
IGRALKA LOLLO-BRIGIDA
LUKA V ITALIJI
ŠUMNIKA
ZOLCA, ASPIK
ITALIJANSKI MODNI KREATOR MATTIOLO
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: brest, raper, Eboli, Zahir, os, Sedlašek, trstnice, čmar, Sata, amorevole, Earu, Lees, Pajenk, jao, žitarka, snežka, eks, residuum, CO, AO, Trol, Skrt, Ove, vital, Onja, OI, tehniziranje, Lesjak, TC, očaranost, Tatari. Ugankarski slovarček: DRANIŠIKOV = ruski dirigent (Vladimir, 1893-1939), ELAS = kratica narodnoosvobodilne armade v Grčiji med 2. svetovno vojno, GAI = italijanski modni kreator Mattiolo, KAKOS = ogenj bljuvajoči velikan, sin Hefajsta in Meduze, LEBAN = slovenska manekenka (Nina), NIKELIN = nikljev kršec, RIVERA = sloviti italijanski nogometaš (Gianni, 1943-), VER = rimski cesar.
Zanimivosti
Predsednik ZDA Bush ni seksi
Washington (STA/APA) - Tudi moški z največ moči na svetu imajo svoje pomanjkljivosti; pri ameriškem predsedniku Georgeu Bushu je to očitno pomanjkanje spolne privlačnosti za pripadnice nasprotnega spola. Od anketiranih 11.000 žensk iz petnajstih držav, ki so bile zajete v raziskavo ameriške revije za moške Esquire, sije Teksašan od možnih desetih točk za spolno privlačnost v povprečju prislužil le dve. Najslabšo oceno so mu dale Avstralke (v povprečju 1,4 točke), nič kaj boljše pa o predsednikovi spolni privlačnosti ne mislijo niti Američanke. Te so mu v povprečju pripisale 2,1 točke.
15-letni Avstralec dvakrat v treh dneh »ugrabil« tramvaj
Sydney (STA/dpa) - Mladi Avstralec, ki je očitno zelo navdušen nad javnimi prevoznimi sredstvi, je v Melbourneu v roku treh dneh dvakrat odpeljal tramvaj na kratek izlet. 15-letnik seje oblekel podobno kot pravi voznik, se usedel za volan in vozil po drugem največjem mestu v Avstraliji. Ob tem je celo ustavljal na postajah in pobiral potnike. Njegovo potovanje se je končalo šele, ko je uprava tramvajske železnice odklopila elektriko. Policija je proti mladoletniku uvedla postopek, zaradi katerega se bo moral sredi junija zagovarjati pred sodnikom. Uprava javnega prometa v Melbournu pa je napovedala preiskavo o tem, kako je lahko 15-letnik pretental varnostni sistem. Kljub vsemu se mlademu navdušencu ne bo treba odreči sanjam, da postane voznik tramvaja, je povedal načelnik lokalne policije Dennis Hills. »To je dober fant. Očitno ga je premagala njegova strast,« je dejal.
Na Poljskem razprodana papeževa knjiga Spomini in identiteta
Zagreb (STA/Hina) - Prva izdaja knjige papeža Janeza Pavla II. Spomini in identiteta, tiskana v nakladi 600.000 izvodov, je v njegovi rodni Poljski razprodana, ponovno pa ima tiskarna že pol milijona novih naročil, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, sklicujoč se na sporočilo informativne katoliške agencije IKA. Kot poroča IKA je papeževa knjiga povsem zasenčila knjigi Harry Potter in Da Vincijeva šifra, ki so ju na Poljskem prodali manj kot pol milijona izvodov. Knjiga je nastala na podlagi pogovorov, ki jih je imel papež leta 1993 z dvema poljskima prijateljema, filozofoma Josefom Tishnerom in Krzy-stofom Michalskim. Sveti oče poskuša v knjigi najti osnovne vzroke pozitivnih in negativnih dogodkov, ki so se zgodili na stari celini v minulem stoletju.
Po napadu morskega psa nemoteno nadaljeval z deskanjem
Sydney (STA/AP) - Neki avstralski deskar je s svojo jadralno desko najprej premagal velikega morskega psa, nato pa nemoteno nadaljeval s svojim športom. Kot je povedal eden tamkajšnjih obalnih reševalcev, je moški star kakšnih 30 let z novo jadralno desko prišel nazaj na plažo Bronte pri Sydneyu le kakšne pol ure potem, ko je tam preživel napad morskega psa, čeprav je bila plaža zaradi nevarnosti zaprta. »Bil je precej miren, zelo sproščen,« je povedal reševalec Aaron Graham. Izredno miren moški, katerega ime sicer ni znano, je bil v manjši skupini deskarjev, ki so zgodaj zjutraj deskali kakšnih 30 metrov od obale, ko ga je napadel morski pes. »Skočil je z deske in jo potisnil proti morskemu psu, tako daje bila med njima,« je dejal Graham. Kot je še pojasnil, je morski pes dvakrat ugriznil v desko, nato pa odplaval stran.
Lujzek • Dober den vsoki den
Pri mizi sedim, v beli papir gledim in se sam sebi smilim. Kaj pri samem vragi naj vam gnes napišem in narišem? Vun s kalendara me gleda nedela, 17. aprila, črešja cvete kak bela nevesta, svojemi gospodari zvesta, vse vrste rožice cvetijo, se pomlodi veselijo, ptički prepevlejo, si gnezda spletajo in kak metuli po lufti letajo. Vročine glih nega prove, saj je na termometri, ob deveti vuri vjutro, kumer devet Celzijo-vih stopinj in so blipre snoči fsi ftički trdi v lukjah in debelih sukjah
Mica in soseda sta šle k meši, jaz in sosid Juža pa boma gnes na preši začela kuhati slivovo žganico, saj vete, tisto, ki jo še dohtaripri-porocajo en mali štamprlček in nič več. Dohtar je reka ene-mi od svojih pacientov, naj naredi kaj za svojo zdrovje in ne gre na dopust na morje ali v planine, tja, kak se pose-jo krave fine. Pacient je takoj
najša pametno rešitev: Ženo bom posla na morje, jaz pa bom ša v planine na friški zrak, da me nebi vzela rak in vrag .
Pa še en medicinsko do-pustniški doživljaj, kak bi moški rad bija fraj. Srečala sta se stora znonca. Franček je pita Pepeka, kje je bija na dopusti? - Na morji, saj sen hteja vtopiti vse svoje skrbi. - Pa ti je to uspelo? - Ne, saj moja ta slabša polovica, na žalost, neje htela iti v morsko vodo .!
Zaj pa še en baje resnični dogodek. Srečali so se trije moški novodobni kapitalisti, v prejšnjem sistemi pa pošteni komunisti. Prvi se pohvoli, da je biznismen, drugi provi, da je džentlemen, tretji pa po resnici prizna, da je nepismen .
Pa smo tak pomalem pri-guncali do kunca. O politiki-(h) pa gnes nič, nič o vlodi in parlamenti, nič o strankarski živini, ki se pri držovnem vrhi pose in slini. Srečno do drugega tjedna in naj vas novi popež požegna.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2-IO^Smhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 23. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono AmbrDáč (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
NEDELJA, 24. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
PONEDELJEK, 25. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajn-šek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 15.10 Danes na Ljubljanski borzi. 17.30 POROČILA.
18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
TOREK, 26. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.15 Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj).
SREDA, 27. aprila:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00
in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
ČETRTEK, 28. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-
FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Alpski val).
PETEK, 29. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Alpski val).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
ideje, potem
Horoskop
OVEN
Od sreče ne boste skakali do stropa, ker se vam bo vse zdelo preveč nesmiselno, da bi bilo res in da bi temu nasedli. Zato boste v prihodnje deležni marsikaterega grdega pogleda, ampak to je pač cena svobode.
BIK
Vaš najdražji vas bo prepričeval, da si ne delajte skrbi.
V	začetku boste le zamahovali z roko, pozneje pa boste le sprevideli, da dela na tem, da bo za vas vse skupaj bolj uspešno in pomirjujoče. Prihodnji teden bo šlo na bolje.
DVOJČKA
, Od silnega presenečenja J še vedno niste prišli k sebi. Spomin na ta čudovit dogodek in večer vas bo grel še nekaj dni, potem pa bo na žalost ali veselje treba naprej, a s srečo v mislih se vse zdi veliko lažje. Le pogumno naprej.
RAK
Partner bo izrazil željo, da se nekam popeljeta. Na začetku ne boste imeli nobene se boste spomnili nečesa nenavadnega, videli boste, da se da vse urediti, le potruditi se je potrebno. Lepo vam bo tudi v prihodnje.
LEV
Zelo sumljivo se vam bo zdelo, da oseba iz vaše bližine ne bo hotela govoriti. Le kako lahko potem pričakuje, da ji boste pomagali? Če boste hoteli kaj doseči, boste morali bolj sitnariti. Slab začetek še ne pomeni slabega konca.
DEVICA
Nekdo v vaši bližini določene stvari očitno razume na precej čuden način. Lepo je sicer videti, da ima kdo drugačno mnenje kot ostala večina, le da eksotika trenutno ni ravno na mestu. Najbolje bo, da mu predlagate, da se pač prilagodi ostalim.
TEHTNICA
Ta teden bo zelo naporen, zato vam bo počitek ob koncu tedna zelo prav prišel. A na žalost ne bo tako, kot ste si zamislili, ker se bo zopet nekaj zgodilo in vi boste hiteli in pri tem pozabili, da ste vse bolj izčrpani. Pazite, da ne boste podlegli stresu.
ŠKORPIJON
V	tem trenutku imate vse preveč načrtov v glavi in ostali vam kar ne bodo mogli slediti. Malo se umirite, sicer vas bodo imeli za »napihnjeno« osebo. Ne pozabite, da se tudi počasi daleč pride in tudi v tem je nekaj čarobnega.
STRELEC
Vedite, da bo na koncu vse v redu. Več kot dobro ste zastavili v poslu, zato ni razloga, da bi lahko šlo karkoli narobe. V resnici vas ne obhajajo zle slutnje; trepetate bolj iz navade, saj iz svoje kože pač ne morete.
KOZOROG
Zelo ste čustveni in radi tudi uživate, zato si za romantične urice priskrbite nežno in romantično bitje, rojeno v znamenju Raka. Resnično vam bo znal/a popestriti ne samo dan, ampak tudi tedne. Iz te romance se lahko še kaj razvije.
VODNAR
Ljubezen, ki jo dajete, je pomembnejša od tiste, ki jo prejemate. Ravno zaradi tega se boste dobro počutili in imeli možnost za navezavo novih stikov. Zato ne čakajte na enem mestu, ker nič ne bo prišlo samo od sebe.
RIBI
Pojdite na zrak in si privoščite dobro hrano in pijačo. Trenutno je to najboljše zdravilo za ranjeno srce in dušo in ne sa-mopomilovanje, kar trenutno delate. Ta misel se vam vedno prikrade, ko kdo izrazi neko željo.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
"Kaj vas je privedlo na sodišče?' je sodnik vprašal obtoženca.
"Dva policista!' je odgovoril obtoženec.
***
Zaljubljen par sedi v restavraciji, se stiska in si šepeta nežne besede. Natakarpotr-pežljivo čaka na naročilo. "Ljubica, ti si tako sladka, da bi kar tebe pojedel!" reče mladenič svojemu dekletu. "In s čim jo boste poplakni-li?' vpraša natakar.
Moža je strašno bolel zob, zato je zaprosil ženo, naj skoči v lekarno in mu prinese tablete proti bolečinam. Žena je odšla, mož pa jo je nestrpno čakal. Mine pol ure, mine ura, toda žene od nikjer. čez dve uri nekdo pozvoni pri vratih in mož odpre. Pred vrati stoji policist in reče:
"Žal vam moram sporočiti slabo novico. Vaša žena je šla čez cesto in podrl jo je avto. Umrla je na kraju nesreče. Moje iskreno sožalje." "Pa ravno danes se je moralo to zgoditi, ko me boli zob in se ne morem niti nasmehniti!" zastoka mož.
Oljni šejk je v galeriji rekel kustosinji:
"Občudujem Picassa! Samo nekaj kapljic olja, pa je zanje iztržil toliko denarja!"
Ustvarjalčki
KNJIŽNI DISKONT
ZA1.QŽBA KARAJITAJJIJA
vemo
LUBUAISTA: ETC, HALA A NOVO MESTO: ETC NOVO MESTO NOVA SOBICA: DELFINOVA IH
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 26. aprilaa, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalčkov iz 22. številke Štajerskega tednika je: Tomi Vogrinc, Žetale 24a, 2287 Že-tale.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
v
Štajerski
■	bančni kredit z 1,95 % obrestno mero	■ leasing od 1-6 let brez stroškov odobritve
■	leasing na osebno izkaznico s 26% pologom	50% vrednosti avtomobila plačate ob prevzemu, brez stroškov odobritve 50% pa čez eno leto
POSEBNI POPUSTI OB POSEBNIH POGOJIH - ponudbo lahko prilagodimo vašim željam. AVTOHIŠA HVALEC, Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, 02/ 796 33 33
Ponudbo veljo do konco junijo 2005. Sliko lohko prikozuje opremo, ki ni stondordno.
w.opel-marketing.si
DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE!
V SOBOTO, 21. MAJA 2005
RADIOPTUJ
8^8.9B,E-I04,3
Štajerski
r Slovenske železnice

Na vlak zvestobe bomo z žrebom povabili bralce, ki bodo odgovorili na vprašanja v tej in naslednjih številkah Štajerskega tednika. Danes vas vprašujemo, ali menite:
□	da so fotografije v Štajerskem tedniku kakovostne in zanimive
□	da so fotografije v Štajerskem tedniku nekakovostne in nezanimive
Ime in priimek:_
Naslov:_
Ptu] I Potujte z u
Kupon nalepite na dopisnico in Jo do srede pošljite na naslov: sodelujejo lahko samo Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj	naročniki štajerskega tednika.
Na vlak zvestobe so povabljeni: Marija Ficijan, Sp. Velovlek 35, 2250 Ptuj; Janez Muhič, Bukovci 63, 2281 Markovci; Franc Kacijan, Stražgonjca 17, 2331 Pragersko; Silva Horvat, Podgorci 60, 2273 Podgorci; Ivana Janžekovič, Gajevci 31, 2272 Gorišnica; Franc Šegula, Sela 40, 2250 Ptuj; Vera SakelSek, Videm pri Ptuju 10, 2284 Videm pri Ptuju; Marija Horvat, Spuhlja 98/a, 2250 Ptuj; Pavel Šmid, Dornava 123, 2252 Dornava; Franček Lesjak, Kicar 39, 2250 Ptuj; Marjeta Muršič, Moškanjci 67, 2272 Gorišnica; Olga Geč, Zamušani 29/a, 2272 Gorišnica; Jože Brlek, Vičava 88, 2250 Ptuj; Branko Šešerko, Moškanjci 93, 2272 Gorišnica; Olga Samec, Zagrebška c. 115, 2251 Ptuj; Milica Kmetec, Videm pri Ptuju 73, 2284 Videm pri Ptuju; Jerica Fistravec, Muretinci 21, 2272 Gorišnica; Marija Vidovič, Spuhlja 80, 2250 Ptuj; Slava Petek, Mihovci 101, 2274 Velika Nedelja; Katica Rakovec, Volkmerejva 9, 2250 Ptuj; Lizika Hajduk, Čarmanova ul. 3, 2250 Ptuj; Marjana Nedeljko, Rimska ploščad 22, 2250 Ptuj; Marta Šohar, Sodinci 24, 2274 Velika Nedelja; Darinka Horvat, Gorišnica 21, 2272 Gorišnica; Stanislav Krabonja, Podgorci 70, 2273 Podgorci; Milena Štumberger, Belski Vrh 19, 2283 Zavrč; Vesna Kramberger, Vičanci 61/a, 2274 Velika Nedelja; Cvetka Muršec, Zg. Hajdina 48, 2288 Hajdina; Jože Galun, Stogovci 14, 2323 Ptujska Gora; Andreja Lah, Podlehnik 61, 2286 Podlehnik; Metka Golirač, 5. prekomorske 12, 2250 Ptuj; Miran Braunsberger, Ptujska cesta 58, 2327 Rače; Jože Zavec, Zg. Leskovec 9/a, 2285 Zg. Leskovec.
Iščete svoj stil
Silva v športnem stilu in pastelnih barvah
Silva Simonič je doma v Gomilcih v občini Destrnik. 33 let je delala v Savinih Avtozračnicah na Ptuju, kjer so proizvodnjo ukinili leta 2003. Od takrat je doma in gospodinji. Težko delo je pustilo posledice na njenem zdravju, je invalidka III. kategorije. V prostem času se posveča vnukoma, Lini in Mihu. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila, ker je želela več izvedeti o tem, katera oblačila ji glede na njeno postavo najbolj pristajajo in kako naj se liči ter neguje kožo.
Silva je prvič obiskala kozmetični studio. Ima mešani tip kože, po oblikovanju obrvi so pri njej izvedli kratki regeneracijski tretman, ki je bil tudi viden na koži. V studiu Neda so ji podrobno razložili postopek nege kože, po katerem se bo skušala ravnati doma, priporočili pa so ji tudi globinsko čiščenje in občasni obisk kozmetičarke.
V Frizerskem salonu Stan-
Zmagovalec!
KD Rastko, delniški vzajemni sklad.

Silva prej ...
. pozneje.
ka je Silvino pričesko oblikovala frizerka Danica Zorčič. Njene že tako kratke lase je v celoti najprej stanjšala, zunanje dela pa zmehčala, da je pričeska postala bolj igriva in mladostna. Pobarvala jih je z
Kako je na nabrežini Drave nastajal leseni splav .
Najdonosnejši
siovensKi vzajemni sklad v zadnjih 3 letih
s povprečno letno donosnostjo
(2002-2004KP*
čila ten kože. Oči je osenči-la z rjavim bež odtenkom, s črno maskaro je poudarila trepalnice, v rožnatem odtenku ustnice in v rahlo rjavi ličnice.
Oblačila za gospo Silvo ni bilo težko izbrati, saj je pri svojih letih še zelo mladostna. V modnem studiu Barbare Plavec Brodnjak so zanjo izbrali barve in barvne kombinacije, ki pristajajo njenim lasem in temni polti. Dovoljujejo vse pastelne barve, ki letos prevladujejo v modnih trendih. Za prosti čas so izbrali športno srajco z navpičnimi črtami, ki postavo zožajo, pod njo je oblekla top močne pinki barve, komplet dopolnjuje laneno športno
Foto: Črtomir Goznik
barvo temnega kostanja, posušila in stilizirala s prsti.
Za make up je tokrat poskrbela Minka Feguš. Začela ga je z nanosom vlažilne kreme za obraz, s tekočim pudrom in pudrom v prahu je izena-
Foto: Črtomir Goznik
Silva v oblačilih iz prodajalne Zvezda podjetja Tekstil iz Ljubljane.
Popust aprilu
Frizerstva Stanka v
krilo z razporkoma na srednji in zadnji strani. Oblačila so iz ptujske prodajalne Zvezda Tekstila iz Ljubljane. Pristajajo ji kroji s čim manj prerezi, z navpičnimi črtami, malimi pikami in manjšimi vzorci.
V Športnem studiu Olim-pic bo Silva brezplačno vadi-
la mesec dni v izbranem programu Olimpic s poudarkom na oblikovanju želene postave in zmanjšanju telesne teže. Program je prilagojen njenemu zdravstvenemu stanju, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Ptuj • Po Ptujskem jezeru odslej tudi s splavom
Hej, gremo flosat!
Minuli konec tedna je bilo na obrežju Drave v neposredni bližini ptujskih Term nadvse živahno. Kopica radovednih sprehajalcev je z velikim zanimanjem opazovala, kaj na vodni površini Drave nastaja iz velikanskega kupa lesa. In veste, kaj je nastajalo, do danes pa tudi že nastalo? Prvi veliki splav ali flos, ki bo prvič zares zaplul po Dravi v ptujski okolici v petek, 29. aprila.
Če vas vsaj malo mika, kako so nekoč splavarji, v naši okolici so se imenovali flosarji, že pred dobrimi štirimi stoletji pluli po Dravi, potem boste vsekakor morali čimprej na tovrstno plovno sredstvo. Strah je, kot zagotavljajo preizkušeni izdelovalci splavov in organizatorji nove vodne atrakcije, povsem odveč. Poleg užitkov mirnega drsenja s tokom reke pa obljubljajo še veliko več. »Vožnja s splavom oziroma flosom bo trajala dve do dve uri in pol, vkrcanje pa bo možno na pomolu pred gostiščem Ribič, kjer smo že dobili soglasje za privez. Sicer bomo goste in skupine pričakali tudi na nabrežini ob ptujskih Termah. Vendar pa plov ne bo namenjen zgolj občudovanju narave, ampak smo za vse udeležence pripravili tudi poseben animacijski program, pravzaprav igro, skozi katero se bo predstavljala zgodba o flosu in flo-sarjih na Dravi,« je povedala vodja projekta in animator-ka Romana Križanič. Vsega seveda ni hotela izdati, saj morajo tiste najbolj vroče zanimivosti okusiti »splavarski potniki« kar sami. Med temi bo gotovo tudi vsakokratna izbira in krst mladega spla-varskega kandidata, ki se ga po običajih drži ime Nadloga in njegov sprejem v splavar-
KD Rastko, delniški vzajemni sklad - ZMAGOVALEC!

Zaupanje ima ime. Vzajemni sliladi KD.
r
Pravila upravljanja, ki so sestavni del prospekta a voljo na sedežu družbe, na Finančnih točkah in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki
ada KD Rastko, delniškega vzajemnega sklada, s katerim upravlja KD investments d. o. o., CelovSka 206, Ljubljana, so med delovnim časom vlagateljem brezplačno pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh
www.kd-group.si, kjer so v elektronski obliki dostopni tudi polletno In letno poročilo ter prospekt. Vlagatelj Ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega Izvoda letnega In polletnega poročila vzajemnega sklada. Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Gibanje vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada Je v veliki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost enote premoženja lahko raste ali pada, zato so tUdI prihodnji donosi lahko vlgjl ali nižji kot v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v časnikih Delo, Dnevnik, Finance In Večer. Iz Izračuna so Izvzeti vstopni stroSkI vlagatelja v enote premoženja vzajemnega sklada, ki bi sicer znižali prikazano donosnost. Najvišji vstopni stroški za KD Rastko, delniški vzajemni sklad, znašajo 3 % in se v primeru višjih vplačil znižajo v skladu z lestvico, opredeljeno v veljavnih pravilih upravljanja.
ski ceh.
Ob zabavi, ki se bo skozi program odvijala na flosu, bo dobro poskrbljeno tudi za morebitno lakoto. »Vsi potniki bodo dobili flosarsko malico, to je golaž s polento in domač ržen kruh, za aperitiv si bodo lahko izbrali borov-ničevec in slivovko, na flosu pa se bo za vse željne tradicionalne turške črne opojnosti skuhala še kavica. Cena za vse skupaj bo dobre tri tisočake,« je ponudbo jedilnika predstavil Franjo Šarman, znan dravski splavar iz koroške turistične vasice Javnik, sicer tudi vodja izdelave prvega ptujskega splava, ki se s spla-varjenjem po Dravi ukvarja že osem let: »Pri nas imamo dva splava, zanimanje za takšno obliko sprostitve pa je izjemno veliko, saj smo v teh letih prepeljali preko 40.000 gostov. Splavarjenje je sicer v naši družini dolgoletna družinska tradicija, ki jo sam nadaljujem, zgodovina dravskega splavarstva pa je na ogled tudi v našem muzeju.«
Za atrakcijo in užitek
Sedem mojstrov je prvi ptujski splav izdelovalo dva dni, zanj pa je bilo porabljenega 40 kubičnih metrov pretežno smrekovega lesa. Nanj so pritrdili tudi tendo za zaščito pred dežjem, pa tudi pred premočnim soncem. Splav ali flos, kakorkoli že, nikakor ni majhna zadevica, saj meri kar 100 kvadratnih metrov, 20 v dolžino in 5 v širino. Zgrajen je v skladu s sprejetimi standardi in lahko sprejme od 50 do 60 ljudi.
Kot pravijo v podjetju N-tra-de, ki je investitor in pobud-
vstopne provizije.
Za več Informacij pokličite 080 12 08.

nik ideje o ptujskem splavu, v teh dneh pričakujejo še dovoljenje za plovbo s strani kon-cesionarja, podjetja Dravske elektrarne Maribor (DEM). Težav ne bi smelo biti, saj so bila tovrstna dovoljenja že izdana vsem splavarjem v zgor-njedravski dolini.
Zanimivo novo »vodno-rekreativno ponudbo« pozdravlja tudi direktor ptujskih Term Andrej Klasinc, ki si je prav tako prišel ogledat izdelavo lesenega velikana: »V Termah pozdravljamo raznovrstnost turistične ponudbe, povezane z Dravo, saj to predstavlja nadgradnjo sprejetega plovnega sistema. Tudi sami imamo v načrtu, po predhodnem soglasju DEM, na na-brežini ob našem kompleksu zgraditi večji pomol, ki bo namenjen vsem vrstam plovil.«
Kako dejansko izgleda in se občuti splavarjenje, pa boste morali preizkusiti sami. V poduk lahko povemo, da veslanje nikakor ne bo potrebno, saj se splav pomika nizvodno s tokom, v nasprotni smeri do matične »luke« pa ga bo, oziroma vas bo povlekel čoln. Kakšnega morebitnega nategovanja mišic se torej nikakor ni bati, da bo šlo v prvi vrsti za užitek, po katerega ne bo treba več na Koroško, pa pravijo vsi tisti, ki so takšno splavarjenje že okusili.
Foto: SM
^ a
* ^ * :
*
* i
; *


W A * •
\ * >
^ *
[i lliill [VZTRAJNA V VSEH POGQ^pp
PROTECTOR® ZAŠČITA. ô|||||
Bramac Protector® zaščita ohranja prvotni videz strešnilcov in jih ščiti pred elcstremnimi vremensicimi vplivi. Izboljšana je njihova vzdržljivost, površina ostaja čista, barve pa obstojne. Tako bo vaša streha še dolgo videti kot nova. Pet prednosti Protector® površine: Q boljša odpornost proti spremenljivim vremenskim vplivom, Q boljša odpornost proti ekstremnim temperaturnim razlikam, Q boljša odpornost proti bledenju zaradi UV-žarkov, Q boljša zaščita pred nastankom mahu in alg, 0 boljša zaščita pred oprijemom umazanije. Brezplačna telefonska Številka: 080 20 30, vvww.bramac.si
RECI STREHI PREPROSTO
BRAMAC-
SAVA GTI d.o.o. Rogozniška cesta 32 2250 PTUJ
OUIW

Smo uspešna družba na področju avtomobilske industrije. Delujemo v okviru Poslovne skupine Sava in vabimo k sodelovanju
OPERATIVNEGA PLANERJA V PROIZVODNJI
OD KATEREGA PRIČAKUJEMO, DA BO IMEL
-	izobrazbo V. ali VI. stopnje tehni~ne smeri (proizvodno strojni{tvo),
-	3 leta delovnih izkušenj,
-	zaželeno znanje enega tujega jezika. OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO ŠE:
-	znanje programskih orodij, predvsem excel, delo z bazami podatkov,
-	dobre komunikacijske sposobnosti,
-	sposobnost delati v timu, samoiniciativnost.
Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov, Sava-GTI, d. o. o., Rogozniška c. 32, 2250 Ptuj, s pripisom "za razpis".
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
INDCMn d.o.o. 02/681 80 02
PRODAJA KURILNEGA OUA
Telefon: 02 7S4 00 66
GSM: 04IS57 5S3
VABIMO K PROIZVODNEMU SODELOVANJU PRIDELOVALCE POLJŠČIN
Za ve~letno pogodbeno proizvodno sodelovanje za:
-	1. svežo koruzno zrnje,
-	2. svežo koruzno silažo,
-	3. silažo iz sirka,
-	4. suho balirano slamo in seno (male bale). Pogoji:
-	1. sklenitev pogodbe o proizvodnem sodelovanju minimalno za 1 ha,
-	2. sklenitev oz. pristanek pridelovalca za sprejem 34 m3 gnojevke
letno/ha,
-	3. uporaba priporočenih hibridov koruze,
-	4. cena in plačilni pogoji znani ob sklenitvi pogodbe.
Vse informacije za proizvodno sodelovanje je možno pridobiti na sedežu Podravskih vrtnin, z. o. o., Gorišnica 78, telefon: 02 743 04 02 - Marija Kelenc, vsak delavnik, razen sobote, od 9.-12. ure.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
V
Staimki
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
ZA TORKOVO IZDAJO
^ iZDePi-Si
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111 a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933.

ŽALUZIJE, lamelne zavese in tes-njenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
^ÍASř^
IZVAJAMO vsa krovsko-kleparska in tesarska dela. Priporo~amo kritine Tondach, Jungmeier, Pfleide-rer, Creaton, Bramac, Benders ter plo~evinaste kritine Decra in Gerard. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375-838.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851-324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
POSEZONSKA RAZPRODAJA artiklov lastne proizvodnje v prodajalni AP-TVI. Na vse artikle lastne proizvodnje nudimo 30 % popust. Razprodaja se pri~ne 4. aprila in traja do 30. aprila 2005 oz. do razprodaje zalog. Inf. na tel. 02 794-41-01.
AMBIOR, d. o. o. Bioresonanca z BIT aparatom - u~inkovito in enostavno pomagamo pri izbolj{-anju imunskega sistema, alergijah, astmi, nevrodermitisu, revmi, kron. utrujenosti, kron. bole~inah, depresijah Homeopatija - obravnava celotne osebnosti in njenih bolezni, kot samostojna metoda ali v kombinaciji z bioresonanco. Biosfera aparat - polnjenje z bio-elektriko za ve~ bolj{ega po~utja. Per{onova ul. 50, Ptuj. Tel: 02/771 13 58, 040/742 758.
PRODAM jagnjeta, sami~ke ali sam~ke. Slape 26, Ptujska Gora, tel. 02/ 793-13-91._
ROTACIJSKO koso 165 in svinjo težko 200 kg prodam. Tel. 031 207-156._
AKCIJSKA prodaja puranov, 3 kg, po 2200 SIT za žival, in puric po 1800 SIT možna dostava, Re{ek, Star{e 23, tel. 688-13-81 ali 040 531-246.
PRODAM telico simentalko, brejo 7 mesecev. Tel. 041 942-122._
PRODAM semenski in jedilni krompir, sorte kenebek, po ugodni ceni. Tel. 758-03 61._
SEJALNICO za koruzo OLT -dvoredno in pnevmatsko Becker prodam. Tel. 740-25-90._
LUŠČENO koruzo prodam. Borovci
42.
NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371-187._
ŽIČNE MREŽE ZA OGRAJE: akcijska prodaja zelo kvalitetno cinkanih in plastificiranih mrež, razli~nih vi{in in gostote, po posebno ugodnih cenah: CINKANE od 239,00 SIT/m2 naprej; PLASTIFICIRANE od 348,00 SIT/m2 naprej - 10 LET GARANCIJE! Npr.: Cn rola: 25 m x 1 m za 5.975,00 SIT z DDV! Pohitite, akcija velja do razprodaje zalog! Tel: 778 87 51, (od 7.-17., sobota do 12. ure). Ži~no pletarstvo Rogina, s. p.,Raj{pova ul. 15, PTUJ (biv{i Agis)._
OGRAJE ROGINA, s. p., Raj{pova ul. 15, Ptuj, tel: 02/ 778-87-51, fax: 02/ 748-16-81, www.zicno-plet-rogina.si. IZDELAVA IN MONTAŽA (na klju~) RAZNOVRSTNIH OGRAJ, VRAT (drsnih, krilnih) z daljinskim elektro pogonom . Novo: PANELNE OGRAJE v barvi po želji!_
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Vzrejali-{~e nesnic Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM ladijski pod, brune, opaž, late, deske, fosne. Tel. 041 833-781.
KUPIM teleta, bikce, simentalce 120 kg. Tel. 758-10-61.
KUPIM traktor, obra~alnik, bo~no koso in ostale kmetijske priklju~ke. Tel. 041 579-539._
KUPIM puhalnik za zrnje. Tel. 764-07-61 ali 031 482-628.
NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnostjo, zagotovljena takoj{nja nesnost, možna dostava. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01.
TRAKTORSKO gajbo na hidravliko za no{enje svinje ter bu~nice in je~men prodam. Tel. 780-10-61.
JEČMEN, koruzo, lu{~eno in v storžih, prodamo. Tel. 040 276-153.
KOLJE, vinogradni{ko, akacijevo in kostanjevo, prodam. Tel. 051 316-591. Ali 719-51-77.
NESNICE rjave, stare 14 tednov, prodam, 600 SIT, dostava na dom. Mar~i~, Staro{ince 39, tel. 792-35-71._
KOZE, mlekarice in mladi~e, za zakol ali pleme prodam. Tel. 781-04-81.
KUPIM bika, telico ali prazne krave za na pa{o. Tel. 041 544-270.
PRODAM svinje doma~e reje od 100 do 140 kg. Tel. 783-06-21.
PRODAM kravo simentalko. Inf. 041 969-288.
PRODAM dvobrazdni, 10-colski obra~alni plug, kotel za žganjekuho, gumi voz. Tel. 764-02-61 ali 031 646-291.
PRODAM suho kostanjevo kolje. Tel. 768-56-01._
PRODAM 350-litrsko hidravli~no pre{o za grozdje. V ra~un vzamem manj{o pre{o ali traktorski mul~ar. Tel. 02 802 62 85._
PRODAM semenski krompir dezi-ree in sante bio ter sejalnico za koruzo. Tel. 790 72 21._
JEDILNI krompir prodam. Možna dostava. Tel. 041 343 151._
PRODAM sejalnico za koruzo in li~-kalnik. Tel. 041 387 110._
IŠČEM telice za na pa{o. Tel. 769 39 41.
NEPREMIČNINE
sinus ne
NA PTUJU zelo ugodno oddamo ali prodamo ve~ pisarni{kih prostorov, skupaj ali po delih, cca. 300 m2, in dva garažna boksa. Informacije na www.star.si ali tel. 041 632-836.
LUNA
NEPREMIČNINE ' L MENJALNICE ||
Sain. hiša, Lenart ■ okote, i. 1980,140 iii2 biv. pow., adap. 1.1999 CK ■ olje, garaža, zemlj 1100 m2, ttoj vseljiva, sončna loladja UGODNO: 17 mio SIT, ogled s folograHjaml (od iilto 8477 na

rvirr
02 22 999 22 041 66 28
IN S A^' nepremičnine
info: EUROPARK iVIaribor
PRODAiUO starejšo brunarico na v bi
Parceia meri 1672 m2, primerno
miml iokaciii v bilžini Cirkulan.
je za nadomestno gradnjo. CENA: 3,500 mio SiT (šifra 710)
tel.: 33 15 800 041/617 169
DOM - STANOVANJE
ZA DALJ ČASA oddamo opremljeno sobo po{tenim nekadilcem, manj{a pomo~, možnost kuhanja. Tel. 041 954 054._
PRODAM dvosobno stanovanje, Kraigherjeva ulica, Ptuj, tel. 041 681 481._
STAREJŠIMA zakoncema dam v najem stanovanje. Kli~ite od 12. do 15. ure. Naslov v upravi._
DVOSOBNO nelastni{ko stanovanje na Kraigherjevi zamenjam za ve~je. Tel. 771 11 20.
DAJEM V NJEM klimatiziran trisobni apartma v Turnu pri Biogradu, 100 m od morja. Tel. 000385 -9818 39 917 ali 031 438-838._
V NAJEM dam vrstno hi{o na otoku Viru (pri Zadru), povezan z mostom, 50 m do morja. Tel. 02 745-01 30, mobi 031 546 518.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Top 3: stanovanja na Ptuju: trisobno ID56, 81,3 m2, (L n.p.), starejše 13 mio; štiri sobno ID314, 117 m2, (L 1980), 15,99 mio; trisobno ID180, 117 m2, (L n.p.), starejše 11,5 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj
PRODAM stanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, 1,5 km iz centra. V ra~un vzamem eno ali dve manjši stanovanji. Tel. 031 697-097._
PARCELO, zazidljivo, 1100 m2, prodam ugodno, vsi priklju~ki na parceli na Turniš~u pri Ptuju. Tel. 041 920-200.
NJIVO, 21 arov, v k. o. v Muretincih - Štunt, prodam. Tel. 02 740 -83-50 ali 041 314-199._
KOMUNALNO opremljeno gradbeno parcelo na Hajdini prodam. Tel. 02 772-26-51, od 8. do 12. ure.
V OBČINI Zavr~ prodam bivalni vikend z vinogradom. Tel. 02/
629-24-09	ali 031 254-225.
PRODAM manjše posestvo v Vareji. Tel. 764-02-61 ali 031 646-291.
PRODAM stanovanjsko hišo z bifejem v Gorišnici 54. Tel. 041
630-616.
:?28l
Jože Vogisr s.p.
Zabovci 98,2281 Markove! Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
DELO
ZAPOSLIMO SLIKOPLESKARJE in delavce z znanjem del na izolacijskih fasadah. Slikopleskarstvo Toplak, d. o. o., Grajenš~ak 62 a, Ptuj, tel. 041 646-067.
TAKOJ zaposlimo strojnike TGM in gradbene delavce na Ptuju. Tel. 02 748-18 90/91 ali GSM 031 648-255, GMG Elmont, d. o. o., Žnidari~evo nabrežje 12, Ptuj.
POTREBUJEMO PIZZOPEKA z izkušnjami s krušno pe~jo ter strežno osebje za pizzerijo na Ptuju. Irena Lovren~i~, s. p., GSM 041 775-893.
ZAPOSLIMO MONTERJA ogrevalnih in vodovodnih naprav za polni delovni ~as. MIT - Horvat, s. p, Pobrežje 158 a, GSM 041 639-797.
ZAPOSLIMO ELEKTRO INŠTALA-TERJE. Romana Zemljari~, s. p., Dornava 59, GSM 031 851-324.
Zaposlimo ve~ simpati~nih deklet za delo v strežbi v novem lokalu na Zg.Hajdini. 031/521-446. ENA ZVEZDA, Sp. Hajdina 19A, 2288 Hajdina
MOTORNA VOZILA
JUGO 55, koral, ohranjen, vozen prodam. Cena po dogovoru. Tel. 783 55 91.
BELA TEHNIKA
PRALNI, sušilni stroj, zamrzovalnik, hladilnik, mini štedilnik prodam. GSM 051 221-026.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10._
PRIJETEN 30-letni fant, delaven, skrben, ustvarjalen, iš~e iskreno, preprosto dekle, lahko s kmetije, še brez otrok. Tel. 041 579-784._
KOLO - PROFESIONALNO »Con-nondale 7000, 26 col, za 85.000 SIT. Digitalni fotoaparat Trust, 4 mil. pik, 3 x zoom, s kartico, baterijo in torbico prodam za 28.000 SIT. Tel. 041 551-507 ali 02 775-31-51._
PRODAM fantovsko in dekliško obleko za birmo. Tel. 041 998-782.
OBHAJILNO dekliško obleko št. 12 prodam ali menjam za dobro vino. Tel. 040 221-490.
www.tednik.si
Petek, 22. april
9.00 do 17.00 Ptuj, dvorišče Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, knjižni sejem, prodaja knjig po zelo ugodnih cenah 12.00 Ptuj, Šolski center, mali oder, predstavitev knjige in pogovor z avtorjem Zlatkom Blažičem 10.00 Ptuj, Novi trg, delavnice za otroke, ob dnevu Zemlje, organizira Cisto mesto Ptuj
11.00 Ptuj, Mestni trg, Tradicionalna akcija Zelenih Ptuja ob dnevu Zemlje 12.00 Podgorci, kulturni dom, Praznik vina in domačih jedi - ocenjevanje vina
17.00 Slovenska Bistrica, razstava del nastalih v tečajih Centra domačih in umetnostnih obrti Slovenska Bistrica v prostorih keramičnega ateljeja CDUO-ja 18.00 Rače, kinodvorana, javna oddaja Pokaži, kaj znaš 19.00 Slovenska Bistrica, Galerija Gaj, odprtje likovne razstave 19.00 Ptuj, slavnostna dvorana Knjižnice Ivana Potrča, razstava Evropska zgodovina v karikaturi Totega lista in gledališka monodrama Lovro Toman, ko je prvič razvil slovensko zastavo 19.00 Markovci, kinodvorana, Osrednja svečanost ob 6. občinskem prazniku občine Markovci 19.00 Ptuj, CID, Potopisno predavanje o Sri Lanki, predaval bo Mare Cestnik
19.30 Mestno gledališče Ptuj, Vohljač, za izven 20.00 Ptuj, Kolnkišta, potopisno predavaje 71 dni plave samote 20.00 SNG MB, Enajsti planet, Komod, za abonma drama vikend 7 22.00 Ptuj, Cafe Galerija, Mestni trg, Dj Devious Dj Chibba -	Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Literarni večer ob sveto-
vnem dnevu knjige
Sobota, 23. april
9.00 Dornava, Žamenci, Mezgovci, Polenšak, Pomladansko urejanje in
vzdrževanje naselij ter okolice 9.00 Ormož, zbiranje pri carinski postaji, čistilna akcija, v kateri bi očistili
nabrežje reke Drave, organizira Klub ormoških študentov 10.00 Ormož, Mestna graba, atletska steza, 4. ormoški mali maraton 10.00 Podgorci, kulturni dom, Praznik vina in domačih jedi - ocenjevanje vina
16.00 Markovci, kinodvorana, 70 let Čebelarskega društva Markovci 18.00 Ptuj, velika dvorana Narodnega doma, predavanje Male škodljive
razvade (prireditev Klic srca), predava Tom Mlinar 19.00 Ormož, dom kulture, komedija, Art
19.00 Miklavž pri Ormožu, kulturni dom, srečanje ljudskih pevcev in godcev Sosed postoj
19.00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, koncert ob 70-letnici
Jožeta Leskovarja 20.00 Markovci, kinodvorana, 30 let Ljudskih pevk FD Markovci 20.00 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama sobota 1 20.30 Ptuj, Kolnkišta, monodrama Pavlek
-	Knjižnica Ivana Potrča Ptuj obvešča uporabnike knjižnice, da je dan brez plačila članarine in opominov
-	Ptuj, Jurjev sejem
Nedelja, 24. april
10.00 Nova vas pri Ptuju, cerkev Sv. Leopolda Mandiča, blagoslov konjev 13.00 Pleterje, stara kovačija, prikazan kovaški ogenj in kovanje, možen
bo tudi ogled kovačije 14.00 Markovci, Športno popoldne na igrišču v Markovcih 14.00 Župečja vas, blagoslov konjev 17.00 Bukovci, dvorana, Koncert MPZ Markovci
18.00 Hajdoše, dvorana gasilskega doma, komedija Zadrega za zadrego, KD Skorba
20.00 Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma Rašomo
Ponedeljek, 25. april
19.30 Mestno gledališče Ptuj, gledališka predstava Art, za izven
KINO Ptuj
22., 23., in 24. aprila, ob 18.00, Krog 2. Ob 20.00 Zadeta modela.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 22. april, ob 16.00, 18.30, 21.10 in 23.45 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna. Ob 15.50, 17.50 in 19.50 Masaji. Ob 21.50 Melinda in Melinda. Ob 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Misija: Cucelj. Ob 16.20, 18.50, 21.20 in 23.50 Bodi kul. Ob 20.40 Brata v vojni. Ob 15.40, 18.20, 21.00 in 23.40 Prevajalka. Ob 16.10 Jesen prihaja, Dunja moja. Ob 16.50, 20.00 in 23.10 Propad. Ob 18.10 Wicker Park. Ob 19.30 in 22.00 Constantine. Ob 16.25, 19.00, 21.30 in 23.55 Krog 2. Ob 15.30 in 17.20 Medvedek Pu in Slovon. Ob 19.10 in 21.40 Zdravilo za sodobnega moškega. Ob 17.00 Njegovi tastari.
Sobota, 23. april, ob 13.30, 16.00, 18.30, 21.10 in 23.45 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna. Ob 13.45, 15.50, 17.50 in 19.50 Masaji. Ob 21.50 Melinda in Melinda. Ob 14.20, 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Misija: Cucelj. Ob 13.50, 16.20, 18.50, 21.20 in 23.50 Bodi kul. Ob 20.40 Brata v vojni. Ob 13.00, 15.40, 18.20, 21.00 in 23.40 Prevajalka. Ob 16.10 Jesen prihaja, Dunja moja. Ob 13.40, 16.50, 20.00 in 23.10 Propad. Ob 18.10 Wicker Park. Ob 19.30 in 22.00 Constantine. Ob 14.00, 16.25, 19.00, 21.30 in 23.55 Krog 2. Ob 13.20, 15.30 in 17.20 Medvedek Pu in Slovon. Ob 19.10 in 21.40 Zdravilo za sodobnega moškega. Ob 17.00 Njegovi tastari.
Nedelja, 24. april, ob 13.30, 16.00, 18.30, 21.10 in 23.45 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna. Ob 13.45, 15.50, 17.50 in 19.50 Masaji. Ob 21.50 Melinda in Melinda. Ob 14.20, 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Misija: Cucelj. Ob 13.50, 16.20, 18.50, 21.20 in 23.50 Bodi kul. Ob 20.40 Brata v vojni. Ob 13.00, 15.40, 18.20, 21.00 in 23.40 Prevajalka. Ob 16.10 Jesen prihaja, Dunja moja. Ob 13.40, 16.50, 20.00 in 23.10 Propad. Ob 18.10 Wicker Park. Ob 19.30 in 22.00 Constantine. Ob 14.00, 16.25, 19.00, 21.30 in 23.55 Krog 2. Ob 13.20, 15.30 in 17.20 Medvedek Pu in Slovon. 19.10 in 21.40 Zdravilo za sodobnega moškega. Ob 17.00 Njegovi tastari.
Ponedeljek, 25. april, ob 16.00, 18.30 in 21.10 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna. Ob 15.50, 17.50 in 19.50 Masaji. Ob 21.50 Melinda in Melinda. Ob 16.30, 18.40 in 20.50 Misija: Cucelj. Ob 16.20, 18.50 in 21.20 Bodi kul. Ob 20.40 Brata v vojni. Ob 15.40, 18.20 in 21.00 Prevajalka. Ob 16.10 Jesen prihaja, Dunja moja. Ob 16.50 in 20.00 Propad. Ob 18.10 Wicker Park. Ob 19.30 in 22.00 Constantine. Ob 16.25, 19.00 in 21.30 Krog 2. Ob 15.30 in 17.20 Medvedek Pu in Slovon. Ob 19.10 in 21.40 Zdravilo za sodobnega moškega. Ob 17.00 Njegovi tastari. Ob 10.00 Neverjetni.
iZDePLSi
izberi.si - Vsesiovensici portai maiiii oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brsicanje po maiiii ogiasili še niitoii ni biio talco udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
Krempljeva ul. 5. 2250 Ptuj. Tel: 02/ 771 20 30.
Priporočamo se s svojimi storitmmil
Kolektiv Frizerskega studia Joca obvešča vse stranke, da obratujemo v noviii poslovnih prostorih v Krempljevi ul.5 na Ptuju (za sodiščem).
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev Kosilnic Škropilnic Motornih žag Kultivatorjev
Servis Pe
Dornava 76a, tel.
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	letnik	Cena	
PEUGEOT 406 2,0 COUPE	2000	3.280.000	KOV SV MODRA
FIAT BARCHEm 1,8 L6V	2000	2.250.000	KOV SREBRNA
CITROEN XSARA 1,41 COUPE	1999	965.000	BELA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,9 SDI	2002	2.360.000	KOV SREBRNA
RENAUIIMEGANE 1,6 E RN SCENIC	1996	1.120.000	BELA
TOY01ACOROLA2,OD4D	2002	2.590.000	KOV SIVA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9 TDI	1998	1.590.000	RDEČA
FUT smo 1,6 16V	2002	2.230.000	RUMENA
VOLKSWAGEN POLO 1,9 DIESEL	1996	725.000	KOV OT,ENA
HYUNDAI LANTRA 1,8 GLS	1995	565.000	OT,ENA
FTATPUNTO 1,2 SX	2002	1.240.000	KOV SREBRNA
OPEL ASTRA 1,41 SWING	1996	660.000	KOVVÉN[A
RENAULT R5 CAMPUS	1991	200.000	RDEČA
KIASEPinAl,5	1999	980.000	KOV PEŠČENA
OPEL ZAFIRA 1,8	2000	2.280.000	KOV /EI,ENA
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 SX	1999	1.080.000	KOVVÉNFA
RENAULT CUO 1,2 BE BOP	1996	560.000	KOV ČRNA
FORD-D ESCORT 1,4 a	1995	560.000	KOV MODRA
FUT BRAVO 1,2 16V	2001	1.350.000	KOV /EI,ENA
ROVER 214 SI	1999	1.195.000	KOV MODRA
RENAULT CLIO 1,2 RN	1993	380.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF m 1,8 GL	1993	575.0000	KOV SIVA
BMW 318 TI	1995	1.180.000	VIJOLA
RENAULT MEGANE 1,4 ERL	1997	825.000	KOVVÉNFA
DAEWOO LANOS 1,5 RAnO	2000	990.000	KOVVÈNJA
SEAT CORDOBA 1,9 SDI	2002	1.970.000	RDEČA
OPEL ASTRA 1,616 VaUB	1998	1.390.000	KOV SREBRNA
SEAT CORDOBA 1,4	2000	1.420.000	KOV MODRA
RENAULT MEGANE 1,416V RXE	1999	1.390.000	KOV ZLATA
VOLKSWAGEN GOLF n 1,6 D	1989	290.000	RDEČA
FIAT PANDA 1000 FIRE	1993	180.000	RDEČA
RENAULT TEIALIA 1,4	2002	1.230.000	BELA
Darko Pintarič s.p., Ob železnici 11, Ptuj GSM: 070/791-037, Tel./fax.: 02/783-6591 email: perlai @volja.net
■ Pranje, likanje, sušenje vseh vrst perila -Izposoja prtov
(dnevno, tedensko, mesečno, letnoi)ogodbene stranke)
■Dostava perila
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
B6LCONT
Hardek 34/g, 2270 OlíMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 belcontdoo@siol. net www.belcont.si
Energijsko varčna okna
PVC, LES, ALU.
okna vrata senčila strešna okna zimske vrtove garažna vrata izolacijske steklene fasade in industrijska vrata.
DANA BESEDA OBVEZUJE
POMLADNE UGODNOSTI
V Metalki na Ptuju
•	Ugodna izbira cvetličnih korit, lončkov in podstavkov -10% POPUST
•	Aparati za pranje -10% POPUST
•	Kompostniki - 10% POPUST
EASY
•	Orodje	od 199 SIT naprej
'Akcijska prodaja štedilnikov na trdo gorivo Fekonja -20% POPUST
Slike so simbolične
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
METAIKA^ TRGOVINA
KM^ESTRIH
IZBERITE KAKOVOST! 031/34»343 PHAgK s.p. ~
Ga^rel 6/a, 2272 C oi Huje ,i
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tpaionova 1, Ptui (ob Morilnnki cedil 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI VS DNEH
_možnost obročnego odpločilo_
UGODNA POSOJILA'
IC02/2280n0
SoliSd.0.0. 1 Razlagova 24, Maribor I
www.tednik.si
PONUDBA
RABUKXIII
VOZIL
Znomho
BMWAVTOMATIK RENAULT SCENIC1,4 FORD MONDEO 1,8 TDI KAR. ŠKODA FABIA COMB11,9 TDI VW PASAT 1,9 TDI VW GOLF 1,6 VOLVO V 40 1,9 TDI CITROEN XARA PICASSO AUDI A6 2,4 I OPEL CORSA 1,7 DTI OPEL VECTRA 2,0 DTI KAR. VW PASAT 1,9 TDI NISSAN ALMERA 2,2 TD ALFA ROMEO 2,4 JTD RENAULT SAFRANE
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po -a. 0038549 372-605
sa^a
lllllPrstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj
Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA LIMUZINA 1. LASTNIK KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KARAVAN KLIMA
2001 2001
1999 2001 2001 2001 2001 2002
1997 2001 2001
2000 2002 2001
1998
3.890.000 2.290.000 1.360.000 2.290.000 3.190.000 2.590.000 2.790.000 2.790.000 2.190.000 1.740.000 2.490.000 2.490.000 2.390.000 2.590.000 1.490.000
NR ZALOGI VSI MODCLI ílflT! Sloro zo novo - sloro zo sloro!
Naslednji bo Hyundai!
GETZ z obilico opreme...
zračna vreča, klimatska naprava, centralno zaklepanje, servo volan nastavljiv po višini, električni pomik prednjih stekel, I po viilnl nastavljiv vozniicov sedež,...
...že za 1.799.840 sit!
-Avto Šerbinek
Emisije C02:136 g/km. Povprečna poraba: 5,71/100 km.
>.o.. Zagrebška 85, Maribor, tel.: 02/45-035-20'
Iztok Belšak s.p. Stojnci 89, AAarkovci Telefon 02 7888 226.
Alrcijo meseca!
Raiunalnik ZSM Zaietnik samo 71.000 Sn LCD monitor SAMSUNG 152V somo 44.000 SIT Printer HP DESK JET 3845 samo 16.500SIT Fotoaparat CANON A400 somo 33.500 SIT
_P«ketvnie»ku 160.000 SIT
Roiunolnik ZSM GAMER somo 127.000 SIT LCD monitor SAMSUNG 152B samo 44.000 SIT Printer HP PHOTO Smart 435 in HP PHOTO SMART 7260 somo 34.400 SIT
I 199.900 SIT

		n
-		
1 BAOtiAN 1		
Rabljena vozila
I	TIP	LETNIK	NA MESEC SAMO
	CRYSLER NEON	1994	14.299 Sit
	DAEWOO NEXIA 1,5	1998	17.991 sit
	MERCEDES Al 60 AVTOM.	1999	26.799 sit
	PEUGEOT 307 2,0 Hdl	2003	53.292 sit
	RLAGUNAGT1,9DCI100EXP	2002	52.832 sit
	R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT.	2001	52.067 sit
	R LAGUNA PRIV. 1,9 DO	2001	53.598 sit
	R MEGANE KARAV. 1,6/16V AVT.	2003	36.600 sit
	R MEGANE 1,9 dTI	2002	31.700 sit
	VOLKWAGEN POLO CLASSIC	1998	19.539 sit
Tovorna vozila
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 sit
PEUGEOT PARTNER 1,9 D	2000	18.989 sit
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.845 sit
Testna vozila
LAGUNA 1,9 dCi EXPRESSION SCENIC EXP. CONF. 1,8
2003	64.011 sit
2004	62.174 sit
Viiina mesečnega obroka Je izračunana na podlagi kredita dm mb NOlul 7.45 na dobo 84 mesecev.
RENAUU-
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
[za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Ptujska C. 68, IVliklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@eniail.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDI A31.8	1999	1.790.008	KOV. MODRA
AUDIA61.BTLIMUZ.	1998	2.130.008	KOV. SIVA
BMW 525 TDS	1999	2.698.008	KOV. SIVA
CITROEN ZX 1,81 KARAV.	1994	390.008	SREBRNA
CITROEN BERUNGD 1.8 D FURGDN	1997	880.008	KOV. MODER
CITROEN XSARA 1.6	2081	1.890.008	SREBRNA
DAEWOO LANDS 1.5	2000	670.008	KOV. MODRA
FIAT BRAV01.6 SX MANIA	1998	940.008	KDV.VIJ01A
FORD FOCUS 1.4 lUMOZINA	2900	1.590.008	SREDRNA
KIASEPHIA1.5	1999	770.008	BELA
NISSAN ALMERA 2.2 TO	2002	2.360.008	SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.6 RN SCENIC	1996/12	950.008	BELA
RENAULT MASTER CDMBI 2.2 OCI	2081	2.260.008	BELA
ROVER 416 SI	1998	890.008	KDV.7FIFNA
VW POL01.9 SDI	2002	1.950.008	SREĐRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
MESTNA OBČINA PTUJ
ŽUPAN
Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek in 58/03-ZZK-1) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03), je župan Mestne občine Ptuj sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga občinskega lokacijskega načrta za del poselitvenega območja P11-R4 Toplice - območje hotela in lokalne obvozne ceste 1.
Javno se razgrne predlog občinskega lokacijskega načrta za del poselitvenega območja P11-R4 Toplice - območje hotela in lokalne obvozne ceste, ki ga je pod številko 301-LN/2004, z datumom marec 2005, izdelala družba URBIS, d. o. o., Maribor.
2.
Razgrnjeni predlog občinskega lokacijskega načrta obravnava zahodni del poselitvenega območja P11-R4 Toplice, s približno površino 10,1 ha, v katerem je predvidena umestitev topliškega hotela z 250 ležišči, pripadajočega bazenskega kompleksa in kongresnega centra ter tudi nadomestitev občinske ceste, sedaj potekajoče skozi osrčje območja, z lokalno obvozno cesto ob meji območja.
3.
Javna razgrnitev predloga občinskega lokacijskega načrta bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 1 (pritličje - desno). Javna razgrnitev bo od 3. 5. 2005 do vključno 3. 6. 2005.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta izvedena v sredo, 18. 5. 2005, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 8/I (velika sejna soba - prvo nadstropje).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu občinskega lokacijskega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Ta sklep so objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka 350-04-52/04 Datum 13. 4. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s. r., župan Mestne občine Ptuj
ANGELSKI BLAGOSLOVI^ CIGANSKE KARTE ^ TAROT ^ •^NUMEROLOŠKA ANALIZA^
VSAK DAN OD 16. do 23. URE
IE
www.radio-tednik.si
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/25241 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!

iznePLSi
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjsicih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
iPodulojk Mi
na miounm ihta
Štajerski
RADIOPTUJ
KO. á^Uetcc www.radio-ptuj.si
Trava trav, ki zemljo boža, vzklije kamen, vzklije roža, vzklije tisočpajčevin, rosa v njih na te spomin.
SPOMIN
24. aprila mineva 4 leta, odkar se je poslovila od nas našega draga žena, mama, babica, prababica, tašča in sestra
Marija Vrabl
IZ MEZGOVCEV 29
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečo.
Njeni: mož Franc, hčerki Slavica in Ivanka, sin Franc z družinami ter brat Janez z ženo Marijo
SPOMIN Anton Florjanic
-j- 1972
Marija Florjanic
-|- 21. 4. 1997
Draga ata in mama,
opa, oma in praoma, pradedek,
ljubila sta življenje,
ljubila sta vajin dom
in nas, a tiho, brez slovesa,
sta odšla v večni dom.
Žalujoči vsi vajini
Proizvodnja In storitve: PVC OKNAr VRAIA, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE ve< vrst
Ivan Arnuš s.p.
Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02^83-00-81, Gsrn: 041/390-576
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Franca Preloga
IZ CIRKULAN
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, posebno družini Veselič, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam stali ob strani!
Hvala LD Cirkulane, PGD Cirkulane, kolektivu VGP Drava Ptuj, občini Gorišnica, CATV Gorišnica, SD Cirkulane, stranki LDS Gorišnica, govorniku g. dekanu za opravljen obred, pevcem iz Cirkulan za odpete žalostinke, ZSAM Ptuj, nosilcem praporjev, Pogrebnemu podjetju Mir, OS Cirkulane, OS Dr. Ljudevita Pivka Ptuj, rogistom Lovske zveze Ptuj - Ormož. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena s sinovoma
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 93. letu zapustila draga mama, babica, prababica in tašča
Rozalija Adam
IZ GRDINE 23, STOPERCE
Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 23. aprila 2005, ob 13. uri izpred vežice na pokopališču v Stopercah.
Žalujoči: njeni najdražji
Dve leti na tvojem grobu svečke že gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo, moje misli so vsak dan s teboj.
SPOMIN
Skrita bolečina spremlja spomin na 21. april 2003, ko si se za vedno poslovil, dragi mož
Anton [umljak
UL 5. PREKOMORSKE 18, PTUJ
Žena Anica - Anita
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Terezije Gol
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Zahvaljujemo se g. dekanu za opravljen obred, govorniku g. Korenjaku, društvu upokojencev iz Cirkulan, pevcem za odpete pesmi, odigrano žalostinko in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem in vsakemu iskrena hvala.
Vsi njeni
Skromno si živel,
v življenju mnogo delal in pretrpel, nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očima
Rudija Vogrinca
IZ PREÎERNOVE 9, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebna hvala gospodoma župnikoma za opravljen obred, govorniku Žeraku za besede slovesa ter zastavonošema, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir. Se enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: žena Terezija in Milan z družino
Vroči odpadki • O jedrskem odlagališču
Občine se lahko se prijavljajo!
Prvi krog prijav občin na razpis za morebitno lokacijo izgradnje odlagaliSča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov je že končan. Agencija za jedrske odpadke (ARAO) je 12. aprila obelodanila, da se je prijavilo osem lokalnih skupnosti, med njimi tudi tri s podravskega konca: Zavrč, Trnovska vas in Lenart, ob njih pa še Krško, Brežice, Sevnica, Šmartno pri Litiji in Velika Polana.
Prijave do leta 2008
Nekatere občine točnih lokacij, kjer naj bi obstajala možnost izgradnje odlagališča, v prijavi niso navedle, predvidoma pa naj bi bilo po besedah direktorja ARAO Mirana Veseliča v igri vsaj deset ali celo 15 lokacij. Ali bo katera od teh izbrana, še ni znano, saj bo pred tem potrebno pripraviti in počakati na t. i predprimerjalne študije, ki naj bi bile končane do sredine maja, izbrane tri lokacije pa naj bi bile znane do konca maja. Šele te študije naj bi namreč določile tri najprimernejše lokacije med do sedaj prijavljenimi. Lahko pa tudi zgodi, čeprav je ta možnost manjša, da med prijavljenimi lokacijami ne bo minimalno treh primernih za začetek raziskav in v tem primeru se bodo iskale dodatne lokacije. Prav zato v Agenciji pravijo, da so prija-
ve še v teku, kar pomeni, da se občine še lahko prijavljajo na razpis. »Prijave so odprte vse do takrat, dokler ne bo izbrana in potrjena točno določena lokacija, kar predvidoma pomeni, da se občine lahko prijavljajo do leta 2008! Vključitev drugih prijavljenih občin pa bo možna le ob morebitnem izstopu ene izmed prvih treh izbranih občin ali pa če bi terenske raziskave pokazale, da izbrane lokacije ne ustrezajo varnostnim kriterijem,« je za naš časopis povedala Janja Železnik iz ARAO.
Po teoretičnem časovnem načrtu naj bi se terenske raziskave začele že letos julija ali avgusta, v začetku naslednjega leta bi potem začeli s pripravo lokacijske dokumentacije, dokončna lokacija naj bi bila znana v sredini leta 2007, odlagališče pa naj bi začelo delovati leta 2011. Vodstvo ARAO takšen
časovni plan ocenjuje kot idealen, v praksi izvedljiv le z veliko sreče in brez vsakršnih težav.
V prvi vrsti bodo odločali občani!
Po mnenju Veseliča je veliko realnejši rok za začetek delovanja med leti 2013 in 2015 ali morda celo še kasneje, če bi prišlo do težav v lokalnem okolju ali, povedano drugače, če bodo ljudje nasprotovali umestitvi odlagališča.
To pa je, vsaj kar se tiče prvih odzivov prebivalstva v prijavljenih občinah v našem okolju, gotovo pričakovati. Glasnih zagovornikov odlagališča v katerikoli od treh prijavljenih občin ni slišati, zato pa je toliko bolj (medijsko) slišno negodovanje nasprotnikov tovrstnega objekta. Če je vzdušje res tako zelo negativno, kot ga poskušajo
Namen predprimerjalnih študij je opredeliti vse lokacije in izbrati tri, v katerih je verjetnost potrditve lokacije največja. ARAO pri predštudijah ni povsem samostojna, saj mora dati osnove uradu za prostorski razvoj, ki bo predštudijo zaključil. S predprimerjalno študijo bodo vsako lokacijo ovrednotili z več vidikov, ki imajo primerjalno ali izločilno vlogo. Odločilno vlogo naj bi imel družbeni vidik, se pravi odločitev oziroma mnenje občanov. Sicer pa bodo lokacije vrednotene še z varnostnega vidika naravnih danosti (pasivna varnost), funkcionalno-tehničnega vidika (aktivna varnost), okoljskega, prostorskega in ekonomskega vidika.
Glede na kombiniran postopek imajo lokalne skupnosti pravico vse do potrditve sprejema programa državnega lokacijskega načrta izstopiti iz postopka. Pri ocenjevanju uresničljivosti prijav z vidika družbene sprejemljivosti bo ARAO upoštevala obstoječe podatke o demografiji, gospodarstvu, infrastrukturi, okolju, socialnih dejavnikih in pretekle javnomnenjske raziskave, poleg tega pa bo izvajala še intervjuje, delavnice in telefonske ankete.
Foto: js
prikazati nekateri, potem izidi referendumov niso vprašljivi. Ti naj bi se izvedli le v primeru, če bo katera od podravskih občin izbrana med tiste tri, kjer naj bi se začele raziskave terena. Počakati bo torej treba vsaj do konca maja ali junija, ko bo znano, kdo bi lahko imel najprimernejše lokacije, potem pa bo ljudstvo tisto, ki bo odločilo, ali bo kaj iz vsega skupaj ali ne. Malo bolj »potrpežljivi« bodo morda počakali še kakšno leto, da se izvedejo prve raziskave - te naj bi sicer trajale tri leta - in v proračun priteče obljubljenih 56 milijonov, saj se lahko o zavrnitvi odlagališča odločijo še tik pred zdajci. Po drugi
/
SREČNO IN B®MO
NOVOtfp®
2015
strani pa je nerealno pričakovati, da se bo ARAO resno ukvarjala s tistimi lokacijami in občinami, kjer je nasprotovanje občanov očitno in nekompromisno. Zato v teh dneh že potekajo pogovori med ARAO in občinskimi vodstvi prijavljenih lokalnih skupnosti.
Zganjati vik in krik okoli prijave občine ali pa prijavo izkoriščati za raznorazne politične igrice, je precej pretirano, predvsem glede na dejstvo, da ta prijava in tudi morebitni izbor lokacije za raziskave ne pomeni še ničesar. »Sama prijava k sodelovanju v postopku izbora lokacije za odlagališče NSRAO za občino še ne pomeni nikakršnih obveznosti, pač pa le pristanek za začetek razgovorov z ARAO,« je še povedala Železnikova.
Neuradne informacije, ki jih čivkajo že vrabci na veji, pa absolutno prednost in daleč največjo možnost izgradnje odlagališča NSRAO pripisujejo občini Krško.
SM
Po svetu
Na avtocestnem podvozu v Chicagu podoba Marije?
Chicago (STA/AP)
- Avtocestni podvoz v Chicagu od ponedeljka obiskuje vse več katoličanov, ki so prepričani, da se je na betonu izrisala podoba božje matere Marije. Policija v ameriški zvezni državi Illinois sicer meni, da je podoba, ki malce res spominja na postavo, pokrito s haljo, posledica soli in vode, za številne vernike pa ni dvoma, da gre za čudežno podobo. V okolici podvoza je že opaziti klečeče vernike v molitvi, na kupe cvetja in prižganih sveč.
Hrvat nov
svetovni
rekorder
Borneo (STA) - Hrvaški potapljač Kristijan Curavič-Kike, imenovan tudi delfin iz Krap-nja, se je pred dnevi potopil na dah 51,2 metra metra globoko pod ledom in tako postavil nov svetovni rekord. Na kraju potopa so bile izredne vremenske razmere. Temperatura vode, v kateri je bil minuto in 34 sekund, je bila dve stopinji pod ničlo, zunanja temperatura pa minus 18 stopinj Celzija, piše zagrebški Jutarnji list. Že pri prvem poskusu je Curavič za 120 centimetrov izboljšal lastni svetovni rekord, ki ga je postavil lani na norveškem jezeru Djupvat-net. O težavnosti pogojev morda najbolje priča dejstvo, da je za potop v ledu izkopana luknja začela zmrzova-ti še, ko je bil Kike pod vodo. Med potopom je bil oblečen v posebno, sedem milimetrov debelo potapljaško obleko. Kot je napovedal rekorder, bo poskušal do sobote še izboljšati svoj rezultat.
080 19 20
www.ZMprizma.si
PRIZMA
Prednost več
naložbeno življenjsko zavarovanje
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Napoved vremena za Slovenijo
ELEKTRO KAISER
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
080 1401
Za april velja, da je še vedno veter bril.
Napoved za Slovenijo
Danes bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo marsikje slana. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, na Primorskem od 0 do 4, najvišje dnevne od 9 do 13, na Primorskem do 16 stopinj C. Obeti
V soboto bo sončno, več oblačnosti bo na Primorskem in Notranjskem. Zapihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo na vzhodu še delno jasno. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo proti večeru začelo rahlo deževati. Se bo pihal jugozahodni veter.
KAISER Franc s. p.
-	ELEKTROINSTALACIJE -ALARMNE NAPRAVE -DOMOFONE -STRELOVODE
-	ELEKTRO MERITVE T GSM: 041 325 909
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
i
STE BIU POŠKODOVANI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, vodnikova 2 TET'IxE'ÎÎÎiSi 080 1 3 14
^nruoKOĚ
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIia, GARAŽNA VRATA
PTUJ	Štufa26a EE^Í>
^H ^H iioajaii«iiiiiit.p. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251