299 farm vestn 2021; 72
SODOBNO
ZDRAVLJENJE
LUSKAVICE
CURRENT
TREATMENT OPTIONS
IN PLAQUE PSORIASIS
AVTORICA / AUTHOR:
doc. dr. Maruška Marovt, dr. med., 
specialistka dermatovenerologije
Univerzitetni klinični center Maribor
Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE:
E-mail: maruska.marovt@gmail.com
POVZETEK
Biološka zdravila za zdravljenje zmerne do hude
oblike luskavice v plakih predstavljajo eno izmed
najpomembnejših terapevtskih napredkov na po-
dročju dermatologije. Tarčno zavirajo za luskavico
značilne imunske poti, vključujoč TNF-α, IL-17 in
IL-23. Med zaviralce TNF-α sodijo etanercept, inf-
liksimab, adalimumab in certolizumab, podenoto
p40 citokina IL-12 in IL-23 zavira ustekinumab, med
zaviralce IL-17 sodita sekukinumab in iksekizumab,
podenoto p19 IL-23 pa zavirata guselkumab in ri-
sankizumab. Peroralno terapijo predstavljajo meto-
treksat, acitretin, izjemoma ciklosporin, ter novejša
mala molekula apremilast, zaviralec fosfodiesteraze
4. Še vedno se odločamo tudi za fototerapijo, naj-
pogosteje ozkospektralno ultravijolično valovanje v
območju UV-B. V tem preglednem prispevku se
bom osredotočila predvsem na sodobno zdravljenje
luskavice v plakih z biološkimi zdravili.
KLJUČNE BESEDE: 
luskavica, biološka zdravila, zdravljenje
ABSTRACT
Biologic treatments in plaque psoriasis represent
one of the most significant therapeutic advance-
ments in the field of dermatology. Biologics provide
targeted inhibition of immune-mediated pathways
involving specific cytokines, such as TNF-α, IL-17,
and IL-23. Biologics for the treatment of moderate
to severe psoriasis include TNF-α inhibitors etaner-
cept, infliximab, adalimumab, and certolizumab; the
IL-12/23 inhibitor ustekinumab; the IL-17 inhibitors
secukinumab, and ixekizumab; and the IL-23 in-
hibitors guselkumab, and risankizumab. Oral sys-
temic treatment options include methotrexate, ac-
itretin, rarely cyclosporin, and apremilast, small
molecule phosphodieasterase inhibitor 4. Photother-
apy is also used and most frequently includes nar-
rowband UV-B. This review focuses on current
plaque psoriasis treatment options with biologics.
KEY WORDS: 
psoriasis, biologics, treatment
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
1Uvod
Na svetu ima luskavico približno 125 milijonov ljudi, v Slo-
veniji pa se ocenjuje, da je bolnikov 25.000 (1, 2). Predvsem
bolniki s hudimi oblikami luskavice se srečujejo s pomem-
bno povečano obolevnostjo zaradi pridruženih bolezni, kot
so: psoriatični artritis, srčnožilne bolezni in duševno breme.
Najpogostejšo obliko predstavlja luskavica v plakih, ki se
pojavlja pri 80 % primerov (1). Zanjo je značilen pojav ro-
žnatih zadebeljenih bunčic ali plošč na izteznih straneh
okončin, lahko pa tudi v pregibih, v lasišču, dlaneh in pod-
platih ter na nohtih (slika 1). Luskavica se pojavlja tako pri
moških kot pri ženskah, pri odraslih praviloma pogosteje
kot pri otrocih. V preteklih letih smo opazovali izjemen na-
predek pri razumevanju patogeneze luskavice, njene ge-
netske zasnove, pridruženih bolezni ter zdravljenja z biolo-
škimi zdravili. Medtem ko za zdravljenje blagih oblik zdravilo
prvega izbora še vedno predstavljajo topikalni pripravki,
so za zdravljenje zmernih do hudih oblik ključna biološka
zdravila, tako zaradi njihove učinkovitosti kot zaradi ugod-
nega varnostnega profila (1). Druge oblike luskavice, med
katere sodijo kapljična, inverzna, eritrodermična in pustu-
(3). V samem začetku patogeneze različne vrste celic, vklju-
čujoč plazmacitoidne dendritične celice, keratinocite, na-
ravne celice ubijalke in makrofage, izločajo citokine, ki akti-
virajo mieloidne dendritične celice. Aktivirane mieloidne
dendritične celice izločajo interlevkin (IL)-12 in IL-23. IL-12
sproži diferenciacijo naivnih limfocitov T v limfocite Th1, IL-
23 pa je ključen za preživetje in razmnoževanje limfocitov
Th17 in Th22. Limfociti Th1 izločajo inferferon gama (IFN-
γ) in dejavnik tumorske nekroze alfa (TNF-α), limfociti Th22
izločajo IL-22, limfociti Th17 pa izločajo IL-17, IL-22 in
TNF-α (4). Prevladujočo imunsko pot predstavlja z IL-23
pogojena aktivacija limfocitov Th17 (4). Signaliziranje IL-
23 znotrajcelično posredujejo Tyk2-Jak2 in STAT3, kar vodi
v transkripcijo ključnih vnetnih mediatorjev. Ti citokini pov-
zročijo proliferacijo keratinocitov, povečano ekspresijo an-
giogenih mediatorjev in endotelijskih adhezijskih molekul
ter infiltracijo imunskih celic v lezijski koži (3).
3pRistop k zdRavljenjU
Definicija blage luskavice ni povsem enotna, vendar zna-
čilno obsega manj kot 3 % do 5 % prizadete površine te-
lozna, predstavljajo manjši delež. V tem preglednem pri-
spevku se bomo osredotočili predvsem na sodobno zdra-
vljenje luskavice v plakih z biološkimi zdravili.
2patogeneza lUskavice
Patogeneza luskavice je kompleksna in še vedno ni po-
vsem jasna. V patogenezi luskavice je najverjetneje ključna
prekomerna aktivacija dela prirojenega imunskega sistema
300
S
O
D
O
B
N
O
 Z
D
R
A
V
LJ
E
N
JE
 L
U
S
K
A
V
IC
E
farm vestn 2021; 72
ALI STE VEDELI?
• Na svetu ima luskavico približno 125 milijonov ljudi,
v Sloveniji pa se ocenjuje, da je bolnikov 25.000.
• Biološka zdravila za zdravljenje zmerne do hude
oblike luskavice v plakih predstavljajo eno najpo-
membnejših terapevtskih napredkov na področju
dermatologije.
• Za zdravljenje zmernih do hudih oblik luskavice v
plakih so tako učinkovita kot varna biološka zdravila,
ki zavirajo TNF-α, p40 IL-12/23, IL-17 in p19 IL-23.
Slika 1: Značilne spremembe pri bolniku z luskavico v plakih
Figure 1: Characteristic skin lesions in plaque psoriasis
301 farm vestn 2021; 72
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
lesa. Za hudo obliko luskavice najpogosteje gre, ko je pri-
zadete 10 % telesne površine ali več. Osnovo zdravljenja
zmerne do hude oblike luskavice predstavljajo fototerapija,
konvencionalno sistemsko zdravljenje in biološka zdravila.
Sistemsko zdravljenje uporabljamo tudi, ko gre za lokalizi-
rano bolezen posebnih mest kot so lasišče, dlani in pod-
plati, spolovilo, ali pa gre za na zdravljenje odporne kožne
spremembe (1). Celosten pristop k zdravljenju luskavice
vedno vključuje tudi oceno morebitnega pridruženega pso-
riatičnega artritisa, ki se pojavlja pri približno tretjini bolnikov
z luskavico (5). Ne glede na obseg kožne prizadetosti na-
mreč prisotnost aktivnega psoriatičnega artritisa pomem-
bno vpliva na izbor zdravljenja, ki naj bo učinkovito tako za
kožno kot sklepno prizadetost (6). 
3.1 BIOLOŠKA ZDRAVILA ZA
ZDRAVLJENJE LUSKAVICE V
PLAKIH
Biološka zdravila za zdravljenje zmerne do hude oblike lu-
skavice v plakih predstavljajo eno najpomembnejših tera-
pevtskih napredkov na področju dermatologije. Kljub temu
da bolnika ne znamo ozdraviti, mu lahko ponudimo drugo
najboljšo možnost, to so dolga obdobja brez bolezni. Lo-
čimo štiri razrede bioloških zdravil: zaviralci TNF-α, zaviralec
IL-12/23, zaviralci IL-17 in zaviralci IL-23. Vsa zdravila
razen infliksimaba, ki se aplicira intravensko, se aplicirajajo
podkožno. V splošnem niso opazovali povečanega tvega-
nja za pojav resnih okužb ali malignomov notranjih organov
pri bolnikih z luskavico, ki so bili zdravljen z biološkimi
zdravili (1). Neželeni učinki se v primerjavi s placebom po-
javljajo nekoliko pogosteje. Najpogosteje so to reakcija na
mestu aplikacije, nazofaringitis in okužba zgornjih dihal.
Zaviralci TNF-α. Zaviralci TNF-α predstavljajo najstarejši
razred trenutno odobrenih bioloških zdravil za zdravljenje
luskavice v plakih in psoriatičnega artritisa. Z zaviranjem
TNF-α zmanjšajo vnetno kaskado v patogenezi luskavice.
Učinkovitost posameznih zaviralcev TNF-α se med sabo
razlikuje. Ker so raziskave, ki neposredno primerjajo učin-
kovitost in varnost posameznih zdravil maloštevilne, izsledki
mrežnih metaanaliz kažejo, da je najučinkovitejši infliksimab,
kateremu s podobno učinkovitostjo sledita adalimumab in
certolizumab, najmanj učinkovit je etanercept (7). 
Kot razred se zaviralci TNF-α odmerjajo pogosteje kot
zdravila iz drugih razredov. Dolgoročen varnostni profil za-
viralcev TNF-α je dobro znan, celokupno pa ni povečanega
tveganja za razvoj resnih okužb (8, 9). Pogostnost mali-
gnomov notranjih organov med bolniki z luskavico, ki so
prejemali zaviralce TNF-α, ni bila višja v primerjavi s splošno
populacijo (10). Izsledki raziskav pa kažejo večjo pogost-
nost nemelanomskih oblik kožnega raka (8, 9, 11). Najpo-
gostejši neželeni učinki so nazofaringitis, okužba zgornjih
dihal in reakcija na mestu aplikacije. Zdravljenje z zaviralci
TNF-α je kontraindicirano pri bolniki z aktivno tuberkulozo,
napredovalim srčnim popuščanjem, okužbo z virusom he-
patitisa B in demielizirajočimi boleznimi, vključujoč multiplo
sklerozo. Bolniki z latentno tuberkulozo morajo biti ustrezno
zdravljeni (1).
Zaviralec IL-12/23. Ustekinumab je edino biološko zdravilo,
ki z vezavo na skupno podenoto p40 zavira oba, IL-12 in
IL-23. Odobren je za zdravljenje luskavice v plakih in pso-
riatičnega artritisa. Zdravilo je zelo učinkovito, odmerja pa
se glede na telesno maso vsakih 12 tednov. Varnostni
profil ustekinumaba je sprejemljiv, brez povečanega tve-
ganja za resne okužbe ali malignome v primerjavi s place-
bom. Najpogostejša neželena učinka, ki sta se pojavljala
nekoliko pogosteje v primerjavi s placebom, sta bila okužba
zgornjih dihal in glavobol (1).
Zaviralci IL-17. Zaviralci IL-17 so skupina zdravil, katerih
tarča je bodisi IL-17 ali njegov receptor. Sekukinumab in
iksekizumab, ki sta na voljo v Sloveniji, zavirata IL-17A. Bi-
mekizumab zavira IL-17A in IL-17F, brodalumab pa recep-
tor za IL-17. Zaviralci IL-17 delujejo hitro, močno in v pri-
meru dobrega odgovora na zdravljenje tudi dolgoročno.
Odobreni so za zdravljenje psoriatičnega artritisa in imajo
sprejemljiv varnostni profil brez povečanega tveganja za
resne okužbe ali malignome. Lahko se pojavi kandidiaza
sluznic in kože, poročali pa so tudi o poslabšanju vnetne
črevesne bolezni. Kot pri ostalih bioloških zdravilih sta naj-
pogostejša neželena učinka okužba zgornjih dihal in reak-
cija na mestu aplikacije (1).
Zaviralci IL-23. Zaviralci IL-23 so skupina zdravil, ki speci-
fično zavira podenoto p19 IL-23 ter tako zmanjšajo aktiv-
nost poti limfocitov Th17. V Sloveniji sta na voljo guselku-
mab, ki je odobren tudi za zdravljenje psoriatičnega artritisa,
in risankizumab. Zaviralci IL-23 so zelo učinkoviti, imajo
sprejemljiv varnostni profil ter redko odmerjanje. Okužba
zgornjih dihal je najpogostejši neželeni učinek, povečanega
tveganja za resne okužbe ali malignome pa niso opazovali
(1).
Naraščajoče število terapevtskih možnosti sicer predstavlja
pomemben doprinos za bolnike, sočasno pa lahko pred-
stavlja tudi izziv za zdravnika, katero zdravilo izbrati glede
na učinkovitost, varnost in odmerjanje (7). 
Glede na omejeno število raziskav, ki neposredno primerjajo
učinkovitost in varnost zdravil (12–22), so nam pri kliničnem
odločanju v pomoč izsledki mrežnih metaanaliz. Izsledki
302
S
O
D
O
B
N
O
 Z
D
R
A
V
LJ
E
N
JE
 L
U
S
K
A
V
IC
E
farm vestn 2021; 72
ene izmed metaanaliz, v katero so vključili 60 raziskav, so
pokazali, da je po 10 do 16 tednih zdravljenja delež bolnikov
z 90 % izboljšanjem indeksa PASI (angl. Psoriasis Area
and Severity Index) največji pri zdravljenju z risankizumabom
(71,6 %; 95 % kredibilni interval (CrI), 67,5–75,4 %), bro-
dalumabom (70,8 %; 95 % CrI, 66,8–74,6 %), iksekizu-
mabom (70,6 %; 95 % CrI, 66,8–74,6 %), in guselkuma-
bom (67,3 %; 62,5–71,9 %). Po 44 do 60 tednih zdravljenja
pa je delež bolnikov z 90 % izboljšanjem indeksa PASI
največji pri terapiji z risankizumabom (79,4 %; 95 % interval
zaupanja (CI), 75,5–82,9 %), guselkumabom (76,5 %; 95
% CI, 72,1–80,5 %), brodalumabom (74,0 %; 95 % CI,
69,3–78,1 %) in iksekizumabom (73,9 %; 95 % CI, 69,9–
77,5 %) (7).
3.2 KONVENCIONALNA SISTEMSKA
ZDRAVILA
Za zdravljenje zmernih do hudih oblik luskavice v plakih so
se že pred razvojem bioloških zdravil uporabljala konven-
cionalna sistemska zdravila in še danes se uporabljajo me-
totreksat, acitretin in redkeje ciklosporin. Na voljo je tudi
novejše zdravilo, mala molekula apremilast. Z izjemo ci-
klosporina je učinkovitost konvencionalnih sistemskih zdra-
vil in apremilasta nižja v primerjavi z biološkimi zdravili.
Profil neželenih učinkov je zelo raznolik, zato je potrebno
zdravilo skrbno izbrati glede na številne kontraindikacije in
posebna opozorila (1).
3.3 FOTOTERAPIJA 
Fototerapija deluje antiproliferativno in protivnetno, vendar
moramo upoštevati dejstvo, da ultravijolično (UV) sevanje
pospešuje fotostaranje in poveča tveganje za nastanek
kožnega raka. Uporabljamo ozkospektralno sevanje UVB
valovne dolžine 311 nm ali sevanje UVA, pri katerem do-
damo fotosenzibilizator (psoralen) sistemsko ali topikalno
z mazilom ali kopeljo (PUVA). 
4sklep
Luskavica je kronična vnetna imunsko pogojena bolezen
kože s številnimi pridruženimi boleznimi ter pomembnim
vplivom na kvaliteto bolnikovega življenja. Za zdravljenje
zmernih do hudih oblik luskavice v plakih so tako učinkovita
kot varna biološka zdravila, ki zavirajo TNF-α, p40 IL-
12/23, IL-17 in p19 IL-23.
5liteRatURa
1. Armstrong AW, Read C. Pathophysiology, Clinical Presentation,
and Treatment of Psoriasis: A Review. JAMA. 2020; 323(19):
1945–1960.
2. Društvo psoriatikov Slovenije [Internet]. Kako pogosto obolenje je
psoriaza? [citirano 22.06.2021]. Dostopno: https://drustvo-
psoriatikov.si/kako-pogosto-obolenje-je-psoriaza].
3. Nestle FO, Kaplan DH, Barker J. Mechanisms of disease:
psoriasis. N Engl J Med. 2009; 361(5): 496–509. 
4. Alwan W, Nestle FO. Pathogenesis and treatment of psoriasis:
exploiting pathophysiological pathways for precision medicine.
Clin Exp Rheumatol. 2015;33(5) (suppl 93):S2-S6. 
5. Mease P, Goffe BS. Diagnosis and treatment of psoriatic
arthritis. J Am Acad Dermatol. 2005; 52(1): 1–19. 
6. Singh JA, Guyatt G, Ogdie A, Gladman DD, Deal C, Deodhar A,
et al. Special article: 2018 American College of
Rheumatology/National Psoriasis Foundation guideline for the
treatment of psoriatic arthritis. Arthritis Rheumatol. 2019; 71(1):
5–32.
7. Armstrong AW, Puig L, Joshi A, Skup M, William D, Li J, et al.
Comparison of biologics and oral treatments for plaque
psoriasis: a meta-analysis. JAMA Dermatol. 2020; 156(3): 258–
269.
8. Kimball AB, Rothman KJ, Kricorian G, Pariser D, Yamauchi PS,
Menter A, et al. OBSERVE-5: observational postmarketing safety
surveillance registry of etanercept for the treatment of psoriasis
final 5-year results. J Am Acad Dermatol. 2015; 72(1): 115–122. 
9. Menter A, Thaçi D, Wu JJ, Abramovits W, Kerdel F, Arikan D, et
al. Long-term safety and effectiveness of adalimumab for
moderate to severe psoriasis: results from 7-year interim analysis
of the ESPRIT registry. Dermatol Ther (Heidelb). 2017; 7(3): 365–
381. 
10. Kalb RE, Fiorentino DF, Lebwohl MG, Poulin Y, Cohen AD, Goyal
K, et al. Risk of serious infection with biologic and systemic
treatment of psoriasis: results from the psoriasis longitudinal
assessment and registry (PSOLAR). JAMA Dermatol. 2015;
151(9): 961–969. 
11. Mariette X, Matucci-Cerinic M, Pavelka K, Taylor P, van
Vollenhoven R, Heatley R, et al. Malignancies associated with
tumour necrosis factor inhibitors in registries and prospective
observational studies: a systematic review and meta-analysis.
Ann Rheum Dis. 2011; 70(11): 1895–1904.
12. Wan MT, Alvarez J, Shin DB, Dommasch ED, Wu JJ, Gelfand
JM. Head-to-head trials of systemic psoriasis therapies: a
systematic review of study design and maximum acceptable
treatment differences. J Eur Acad Dermatol Venereol. 2019;
33(1): 42–55. 
13. Thaçi D, Blauvelt A, Reich K, Tsaj TF, Vanaclocha F, Kingo K, et
al. Secukinumab is superior to ustekinumab in clearing skin of
subjects with moderate to severe plaque psoriasis: CLEAR, a
randomized controlled trial. J Am Acad Dermatol. 2015; 73(3):
400–409. 
14. Reich K, Armstrong AW, Langley RG, Flavin S, Randazzo B, Li S,
et al. Guselkumab versus secukinumab for the treatment of
303 farm vestn 2021; 72
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
moderate-to-severe psoriasis (ECLIPSE): results from a phase 3,
randomised controlled trial. Lancet. 2019; 394(10201): 831–
839. 
15. Gordon KB, Strober B, Lebwohl M, Augustin M, Blauvelt A,
Poulin Y, et al. Efficacy and safety of risankizumab in moderate-
to-severe plaque psoriasis (UltIMMa-1 and UltIMMa-2): results
from two double-blind, randomised, placebo-controlled and
ustekinumab-controlled phase 3 trials. Lancet. 2018;
392(10148): 650–661.
16. Reich K, Pinter A, Lacour JP, Ferrandiz C, Micali G, French LE,
et al; IXORA-S investigators. Comparison of ixekizumab with
ustekinumab in moderate-to-severe psoriasis: 24-week results
from IXORA-S, a phase III study. Br J Dermatol. 2017; 177(4):
1014–1023. 
17. Blauvelt A, Papp KA, Griffiths CE, Randazzo B, Wasfi Y, Shen
YK, et al. Efficacy and safety of guselkumab, an anti-interleukin-
23 monoclonal antibody, compared with adalimumab for the
continuous treatment of patients with moderate to severe
psoriasis: Results from the phase III, double-blinded, placebo-
and active comparator-controlled VOYAGE 1 trial. J Am Acad
Dermatol. 2017; 76(3): 405–417. 
18. Reich K, Armstrong AW, Foley P, Song M, Wasfi Y, Randazzo B,
et al. Efficacy and safety of guselkumab, an anti-interleukin-23
monoclonal antibody, compared with adalimumab for the
treatment of patients with moderate to severe psoriasis with
randomized withdrawal and retreatment: Results from the phase
III, double-blind, placebo- and active comparator-controlled
VOYAGE 2 trial. J Am Acad Dermatol. 2017; 76(3): 418–431. 
19. Lebwohl M, Strober B, Menter A, Gordon K, Weglowska J, Puig
L, et al. Phase 3 studies comparing brodalumab with
ustekinumab in psoriasis. N Engl J Med. 2015; 373(14): 1318–
1328. 
20. Reich K, Gooderham M, Green L, Bewley A, Zhang Z,
Khanskaya I, et al. The efficacy and safety of apremilast,
etanercept and placebo in patients with moderate-to-severe
plaque psoriasis: 52-week results from a phase IIIb, randomized,
placebo-controlled trial (LIBERATE). J Eur Acad Dermatol
Venereol. 2017; 31(3): 507–517. 
21. Reich K, Gooderham M, Thaçi D, Crowley JJ, Ryan C, Krueger
JG, et al. Risankizumab compared with adalimumab in patients
with moderate-to-severe plaque psoriasis (IMMvent): a
randomised, double-blind, active-comparator-controlled phase 3
trial. Lancet. 2019; 394(10198): 576–586. 
22. Bagel J, Nia J, Hashim PW, Patekar M, de Vera A, Hugot S, et
al. Secukinumab is superior to ustekinumab in clearing skin in
patients with moderate to severe plaque psoriasis (16-week
CLARITY results). Dermatol Ther (Heidelb). 2018; 8(4): 571–579.