
1 /- ŠŠb \o

POSTOJNH, 000

sloveča

POSTOJNSKI! JUH

in njena okolica.

a 0 s

Pomnožena izdaja s črtežem in
raznimi podobami jame, Postojne
in njene okolice. - - - - -

Po raznih virih spisal F. J. ■ ■

0 0 0

POSTOJNA.

TISKAL IN ZALOŽIL MAKS ŠEBER.
1910 .

16  -M- ZOR

Predgovor k pomnoženi izdaji.

Knjižica „Postojna in sloveča Postojnska
jama“,  ki smo jo izdali leta 1888 , je pošla do
čistega. Vidoč, kako rado je segalo slovensko
semkaj dohajajoče ljudstvo po njej, ker mu je
bila zvest in zanesljiv vodnik po čudovitih pod¬
zemskih prostorih tega velikega čuda naravnega,
nismo se zbali ne stroškov ne truda, odločivši
se za pomnoženo novo izdajo te priljubljene in
vsakemu obiskovalcu jame prepotrebne knjižice.
Ozirali smo se pri tem na najnovejša raziskavanja,
ki so se na našem Krasu vršila v poslednji dobi po
ukazu c. kr. poljedelskega ministrstva, ki jih je
večinoma izvrševal znani veščak g. Viljem
P u t i c k.

Dalje nas je napotila k pomnoženi izdaji srčna
želja po možnosti opozoriti svet na preljubo našo
Postojno.  Naše mesto z divno krasno in za¬
nimivo okolico, je bilo podobno do najnovejših
časov duhteči ponižni vijolici, na tihem cveteči
mej bujno travo in grmovjem, medtemko sanjavi
zvončki na visocih recljih bahačasto silijo kvišku.
Ali če hočete, primeriti se da Postojna z okolico
svojo, lepi a sramežljivi, na tihem cveteči devici,
ki pa prav zaradi svoje skromne skritosti pogreša

bogatih snubačev. Da ji te semkaj privabimo,
bodi drugi namen tej knjižici, kajti trdno smo
prepričani, da se dandanes posamični kraji kakor
tudi cele dežele posebno ondi jako hitro vspno
do blagostanja, kjer so razumeli na lepoto svoje
ožje domovine opozoriti ptujce, ki na to, ako
jim je kraj všeč, trumoma prihajajo in ubožnemu
narodu naklanjajo zaslužek. Le na Švico, na divno
romantično švicarsko deželo se ozrimo in takoj
nam mora vsak pritrditi, da niso prazne besede,
če trdimo, da bi se zlasti naš kraj osobito le
vsled zdatnega prometa s ptujci jako hitro po¬
vzdignil. Vsega, kar bi bilo k temu potreba, imamo
v obilni meri. Krasno okolico, zdravo vodo in
čvrst krepilen zrak dal nam je Bog, podzemska
čuda so nam odkrili slavni možje in nam ni druzega
treba, kakor ptujca opozoriti na vse to, in kedar
pride, prijazno sprejeti ga in mu po možnosti
dobro postreči. Poslednje nam ne bo delalo po¬
sebnih preglavic ob prijaznem značaju, ki je vse¬
skozi lastnina tu prebivajočega slovenskega naroda.
Ako se nam to posreči, bodemo zadovoljni. Iz
srca ti želita, draga metropola notranjska, sijano
bodočnost

pisatelj in založnik.

--

4

Postojna in njena okolica.

IVranjska dežela, ta do polovice tega sto¬
letja svetu komaj po imenu znan del cesarstva
našega, deli se po svojem naravnem značaju na
tri dele: na zeleno Gorenjsko  z rajskokrasnim
bleškim jezerom in okolico negovo, na solnčno
Dolejsko  s čarobnimi vinskimi goricami, med
katerimi se vije zelena Krka, in na kraševito N o-
tranjsko,  kjer je Bog zaprl svoja čuda v pod¬
zemeljske hrame. Kje je še dežela, ki bi imela jezero,
kakor ga ima naša Cerknica,  jezero, ki daje
trem stanovom živeža, dobička in radosti. Ondi
namreč, kjer ob polnem jezeru ribič ribari, briše
si, kadar se je voda utekla, pridni kosec vroč
pot iz zagorelega, poštenega lica ter hiti spretni
lovec za brzo in plaho divjačino. Kje je pokrajina,
vprašam, ki bi imela tako divno-krasno, tako
sloveče podzemsko čudo, kakor se z njim ponaša
naša dežela v Postojni.  Je sicer mnogo pod¬
zemeljskih kapniških jam po širnem svetu in to
večjih in manjših, a tako slovečih, tako bogato
s kapniki očudatvorjenih pa kakor je Postojnska
jama s svojimi pritiklinami, nimajo nikjer! Postojna
slovi v tem oziru pred vsemi. Preden se podamo
v jamo, treba katero ziniti o mestu samem.

Postojna je najvažneše in najznamenitejše mesto
na Notranjskem ob veliki cesti, ki pelje iz Trsta
proti Lljubljani. Od obeh strani pripelje cesta
trudnega popotnika naravnost v mesto, kjer mu
ponujajo skrbno postrežbo razne gostoljubne gos¬
tilne. Leži nekako v sredi med Trstom in Lljub-
ljano, 555 m  nad morjem V Ljubljano, kakor
tudi v Trst vleče se od tod 54 km  dolga cesta,
na izhodni strani mesta dohajajo in odhajajo pa
razni vlaki južne železnice na kolodvor, kjer je
jako živahen promet. Kdor se pripelje po železnici
v Postojno, so mu na razpolago razni postrežljivi
izvoščeki in omnibusi, ki te proti malemu plačilu
potegneje od kolodvora do mesta. Ako si pa
trdnih nog, in te ne veseli ne ta ne oni, podaš
se peš na pot in v desetih minutah si v mestu,
katerega opasuje ob zapadni strani reka Pivka
vijoč se po prijazni dolini proti jami, v katero
izgine.

Na severozapadu se dviguje s svojimi raz¬
valinami 672 m  visoki Sovič.  Tu je stal svoje
dni grad Postojna, ki je dal mestu ime. Leta 1689
je vanj treščilo. Lesenina je zgorela, ostalo pa je
osmojeno zidovje ki se je jelo rušiti in razpadati.

Mesto Postojna šteje 281 hiš, ki so vse
trdno zidane, več je pa celo jako elegantnih
stavb. Ondi je naseljenih nad 2OC0 prebivalcev,
katerim se od leta do leta pridružuje večje število
ptujcev. Le-ti se hodijo semkaj hladit in so de¬
loma Tržačani, Puljani, Rečani in Goričani ter
ostanejo v naši sredi po več mesecev na veliko
korist mestu. Poleg teh pa dohajajo neštete mno¬
žice leto za letom le za pol dne, za jeden ali
tudi za dva dni v Postojno, da si ogledajo slo¬
večo jamo in njena čuda. Med temi so čestokrat

6

tu člani vladarskih rodovin evropskih in izven-
evropskih. Da taki prihodi niso brez upliva na
naše mesto in prebivalstvo njegovo, je jasno kot
beli dan, kajti poljedelstvo, živinoreja in trgovina
ter zaslužek na veliki cesti in železnici niso tako
razviti in obilni, da bi pripomogli prebivalstvu
do blagostanja, ako se to ne bi zgodilo potom
živahnega prometa s tujci, za katere je naš kraj
kakor nalašč vstvarjen.

Sredi mesta se dviguje — v lep okras glav-
vnemu trgu — visok spomenik notranjskega slavca,
pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja.  Narodno
izobrazbo pospešujejo „Narodna čitalnica", »Ljud¬
ska knjižniča", »Sokol", pevško društvo »Postojna"
in druga narodna društva. Trije procvitajoči de¬
narni zavodi — Občinska hranilnica in dve po¬
sojilnici — urejajo v mestu živahen denaren
promet.

Za javni promet skrbe: c. kr. poštni urad,
brzojav in južno — železnični urad.

Neprecenljiva dobrota za Postojno je nov
vodovod  z zdravo pitno vodo, zgrajen leta
1907, in električna razsvetljava.  Tudi
higijenskim zahtevam sedanjega časa je ustreglo
mesto z napravo obširne kanalizacije.  Vsled
teh prekoristnih naprav in vsled svoje ugodne
lege je Postojna najbolj prilagodna za letovišče.
Lepi, senčnati drevoredi, divni razgledi s Soviča
po krasni okolici, šetališča v jamskem parku, v
borovju, kultiviranem po c. kr. gozdnih organih
za pogozdovanje krasa, vabijo letoviščarje po
udobno izpeljanih potih v naravo, kjer željno
vdihajo prijeten, zdrav, borovi, aromatični zrak.

Postojna je sedež okrajnega glavarstva, o-
krajnega sodišča, davčnega urada i. dr. V novej-

7

šem času se je pokazal v mestu vsestransk bla¬
godejen napredek. Zgradilo se je v proslavo 50-
letnega vladanja Njegovega Veličanstva vsem mo¬
dernim zahtevam ustrezajoča petrazredna ljudska
šola, v jubilejnem letu 1908 pa se je postavil
v proslavo 601etnega vladanja Njegovega Veličan¬
stva nov hram ukaželjni mladini — moderno po¬
slopje trirazredne deške meščanske šole. Izmed
javnih poslopji izza zadnje dobe je omeniti no¬
vozgrajeno uradno poslopje c. kr. okrajnega gla¬
varstva in bolnišnico zdravstvenega okrožja po¬
stojnskega.

Tujskemu prometu je namenjeno znatno šte¬
vilo moderno urejenih hotelov: ,.Postojnski dvor"
„Hotel pri kroni", ..Narodni hotel", ..Hotel Rib¬
nik" itd.

Za dušni in večni blagor meščanov je bila
tu nanovo sezidana leta 1777 krasna župnijska
cerkev, posvečena svetemu Štefanu, kjer opravlja
službo božjo dekan s pomočjo jednega ali dveh
kaplanov. Na pokopališču počiva med drugimi za
narod zaslužnimi možmi tukajšnji dekan in slo¬
venski pisatelj Peter Hicinger.  Vidite, taka
je Postojna dandanes; pač ob vsej svoji skrom¬
nosti zadosti imenitna in pomenljiva za razvoj
tega kraja.

Sedaj se pa ozrimo še nekoliko po njeni
okolici, ki je tudi vredna, da si jo dobro in na-
tačno ogledamo.

Na Sovič greš mimo gradu po strmi ozki
poti, katera se pa že takoj za hišami razširi v
drevored, obsajen z lipami in akacijami, ki se
zmerno napet vleče do vznožja razvalin. Drevo¬
red je jako prijetno šetališče. Da si tudi razva¬
line nekdanjega gradu Postojnskega tu gori nikakor

8

niso mikavne, je vendar pot tjekaj vže zaradi
divnokrasnega razgleda trudavredna. Na desnem
robu Soviča je zgrajen vodovod za Postojno. Na
zapadni strani mesta leži pred tvojimi očmi bujno-
zelena Pivška dolina,  po kateri se vije sre¬
brnemu pasu podobna reka Pivka. Po sosednjem
kamenitem Krasu pa je videti vže od tu blago¬
dejen, svoje dni plodonosen vpliv pogozdovanja.
Tudi to bode dalo v nekaterih letih našemu kraju
vse drugo lice, nego ga ima dandanes. Skozi gozde
severno od Postojne vijeta se velika državna cesta v
Planino in železnicana Rakek. Mogočni, 1300metrov
visoki Nanos  straži in ščiti nas na jugozapadu s
svojim širokim hrbtom, medtemko nas na izhodu
1266 metrov visoki Javornik  hladi s svojimi sen¬
čnimi gozdi. Na južno stran proti Trstu dviguje
se morskim valovom podobno valovito in kame-
nito kraško podbrdje.

Ker mora na tem svetu imeti vsaka reč svoj
začetek, ga smemo izvestno zahtevati tudi glede
Postojne. Pričetnik je bil uprav naš starodavni
Sovič, na čegar vrhu je stal trden grad. Grad in
gora bila sta v isti dobi — Rimljani so gospo¬
darili po naših krajih — dobro, vtrjena, in narodna
pripovedka hoče vedeti, da so se tedaj ropne
ptice postojne (orli) jako rade zbirale po ska-
lovji na Soviči in da je od tistih prešlo ime na
grad, ki se mu je reklo Postojna in od gradu pa
na selo ob znožju njegovem nastajoče, ki se je
sčasoma razširilo do današnjega mesta.

Po razpadu rimskega cesarstva izginil je
vsaki sled o lastništvu Postojnskega gradu do
srednjega veka, dokler so ga dobili v last tedanji
istrski grofje „Arisperch“ in „Arensperch“. Le-ta
gospoda je bila pa ob jednem tudi lastnica mesta

9

in okolice, ter jo je mogoče skoraj dvesto let
zasledovati v zgodovini teh pokrajin. Leta 1149
bereš namreč ime nekege Hermana  kot prvega
Arispercha in leta 1331 podaja nam Gvarina Aren-
spercha. Vendar pa v tej dobi Arensperchi vže niso
bili nič več samolastni gospodarji, kajti listine
kažejo nam leta 1326 goriške grofe kot posestnike
trdnjavice, za temi paleta 1335 gospodo Štegber-
ško. Le-ta je prodala leta 1371 grad in mesto
avstrijskima vojvodoma Albrehtu in Leopoldu;
kupčijo je sklenil Janez pl. Stegberg. Vže prihod¬
nje leto 1372 sta zastavila Albreht in Leopold
grad in mesto tedaj jako bogatemu in prav tako
razuzdanemu Celjskemu grofu Hermanu. Odslej
nadalje bila sta grad in mesto vedno zastavljena
sedaj temu, sedaj onemu plemiču do leta 1616,
ko ju je cesar Ferdinand II. prodal knezu Janezu
Uhru Eggenberžanu.

V tisti dobi je dožveila naša dežela žalostne
čase in ž njo vred jih je prestala tudi Postojna.
Turške druhali so divjale po deželi in Benečanov
se je bilo tudi vedno bati. Tedanji prebivalci so
bili vsled tega na polovico noč in dan v orožju
in lastniki Postojne so bili ob enem vojni /gla¬
varji ob Pivki in na Krasu. Ker Turki utrjenemu
gradu niso mogli do živega, so raztresali svojo
divjo jezo tem huje po mestu in okolici. Ropanje
in požiganje je bilo na dnevnem redu in krščanska
kri nedolžno pomorjenih mladih in starih, možkih
in ženskih je tekla v potocih po tej okolici. Obupno
vpitje oskrunjenih in divje trpinčenih deklet se je
čulo tedaj povsod, kamor se je pripodila ostudna
turška druhal in to ni bilo le enkrat ali dvakrat.
Petkrat so pustošila kopita turških konj postojnsko
okolico in sicer leta 1511, 1528,1559 1560 in 1564!

10

To so letnice, ki so vse zapisane z našo srčno
krvjo v zgodovini slovenskega naroda.

Drugi naš sovražnik, Benečani,  ni bil
tako divji kakor Turki. Njim je bilo več za krasne
gozde, ki so se tedaj razprostirali, po Krasu koder
sedaj prepeka solnce sivo skalovje. Vse tiste gozde
so izsekali nam Benečani ter les odpeljali s seboj;
rodovitno prst sta odnesla potem burja in dež
in nam ni ostalo druzega, kakor golo skalovje.
Leta 1508 so se polastili Benečani gradu, pa ga
niso dolgo obdržali.

Poslednji zasebni lastnik tega gradu je
bil baron Frančišek Oblak plemeniti Wolken~
sperg. Le-ta ga je prodal leta 1722 cesarski dvorni
kamori na korist kraške konjereje. Odslej nadalje
je ostala graščina vendo državna last. Planinski in
dolinski travniki so se izločili leta 1749 iz posestva
Postojnskega gradu, ter so se prepisale prestran-
skej graščini v last za povzdigo konjereje.

Ko se je leta 1748 Kranjska razdelila na
več okrožij, postala je Postojna sedež okrožnega
urada za Notranjsko, kar je ostala do leta 1850,
ko je dobila naša dežela zopet novo lice.

Koliko je prestala Postojna v turških stiskah
in v koliko nadlogo so ji bili Benečani, smo že
povedali. Toda to ni bilo še zadosti. Tudi ogenj jo
je dostikrat obiskal. Dvakrat in to leta 1731, ter
1802 je požar po Postojni tako razsajal, da jo je
do tal vničil.

Pa tudi francoski boji niso šli brez sledu
mimo nas. Francozje so si ustanovili za časa svo¬
jega gospodarstva na Kranjskem v Postojni „in-
tenanco", t. j. vojaško gosposko, kateri je skrbeti
za dobavo živeža, obleke in sploh vsega, kar je
vojaku treba, da je sposoben na pot in na boj.

11

Pa tudi za poduk so Francozje skrbeli s tem, da
so ustanovili v Postojni malo gimnazijo.

Leta 1848, 1859 in 1866, ko smo imeli krvave
boje na Laškem, bila je Postojna nekako osrednje
zbirališče našim armadnim pododdelkom, in od
leta 1872 nadalje služi postojnska okolica pri¬
morski vojni diviziji (Pulj, Trst in Gorica) kot
jako ugoden svet, glede raznovrstne porabe orožja
za velike vojaške vaje, kamor dQhajajo čestokrat
tudi večji vojni oddelki iz Štajerskega, Koroškega
in Ljubljane.

Da je Postojna tako zaslovela po širnem svetu,
pa ne gre hvala njeni politični, zgodovinski pre¬
teklosti. Ne! Zgodovina njena bi ne bila zadosti
velika za to. Postojna je zaslovela in slovi po
širnem svetu zaradi svojih naravnih čudotvorov,
skritih v osrčju svoje okolice — pod zemljo. Tu
se nahajo čudapolne in čudatvorne podzemeljske
jame, dupline in votline, po katerih dnu se pretaka
deloma bistra voda s »človeško ribico", deloma
pa so se nakapali v teku tisočletij prekrasni, divno
se lesketajoči kapniški stebri, kakor bi bili iz tal
vzrastli. Pravi se jim »stalagmiti". Od stropa doli
visijo ti pa druge take kapniške naobrazbe in
podobe, kakor jih vidiš n. pr. po zimi viseti od
streh, kadar zmrzuje. Tem prekrasnim kapnikom
pravimo »stalaktiti". Največ in najkrasnejih takih
kapniških naobrazb se nahaja v Postojnski jami,
dasitudi druge jame niso brez njih.

12

Postojnska jama,

i.

Zgodovina jame.

Postojnska jama se razteza kakih deset
minut od Postojne, pod slemenom, nekaj čez pol
ure dolgim. Vhod v jamo je ob cesti Postojna-
Otok, ne daleč od mesta, kjer se zgublja reka
Pivka pod zemljo — v jamo. Velika jama, oziroma
glavna pota, so dolga 4060 m,  postranske ali male
jame imajo pa čez 3000 m  daljave. Obvodna
jama, kolikor jo je do sedaj raziskane, meri
kakih 2000 m  na daljavo. Skalno sleme, pod ka¬
terim se vleče Postojnska jama, je iz začetka precej
strmo, potem se polagoma dviguje, da naposled
jako hitro po ravnini pada. Smer mu je proti
severu. Najnižja točka v obvodni jami, kjer nam¬
reč privrši reka Pivka v jamo, vzvišena je nad
morjem 511 m,  vhod pri železnih vratih 530 m,
vznožje gore Kalvarije 520 m,  vrh gore Kalvarije
pa 564 m.  Sleme samo, pod katerim se jama raz¬
teza, je nekoliko višje nad morjem, kakor vznožje
jame in sicer: Dolinski vrh nad začetkom jame
625 m  in Kozji vrh nad koncem jame 647 m.

Cesta do vhoda je jako zložna in lepa ter
obsajena s košatim senčnim drevjem. Ta v po-

13

letnem času in hudi vročini popotnim jako do¬
brodejen drevored je dal nasaditi vpokojeni c.
kr. vladni svetnik, gospod Anton Globočnik
pl. Sorodolski,  čegar plodonosno uradovanje
ostane celemu Postojnskemu glavarstvu v neiz¬
brisljivem spominu.

Blizu cerkve se zavije ta cesta od velike
ceste na stran in te prepelje po četrturni hoji do
jako prostranega vhoda. Ondi na desni stoji novo

14

VHOD V POSTOJNSKO JAMO.

zidano strojišče, kjer se izvaja za razsvetljavo
jame in Postojne potrebni električni tok, kateri je
po jami napeljan v električne svetilke, ki jo ča¬
robno razsvetljujejo. Kdor si je ogledal jamo ob
času, ko se je razsvetljavah še edino le s kade¬
čimi se plamenicami in brljavimi svečami, ta se
ne bo mogel dosti načuditi razliki, ki se mu v njej
pokaže jama električno razsvetljena.

Jamo opravlja posebna jamska upravna ko¬
misija, kateri na čelu je vsakokratni okrajni
glavar. Člani, komisije so: jeden politični uradnik,
okrajni inžinir, davčni oskrbnik in trije zastopniki
mestne občine.

Kdor si hoče jamo ogledati, mora plačati
določeno vstopnino, katere dohodke rabi komisija
za olepšavo jame in razne poprave po nji, kakor
tudi za njeno razširjanje. Kar vrhu tega ostane
čistega prebitka, pripade na polovico jamskemu
zakladu, na polovico pa mestni občini postojnski.Ti
dohotki so posebno zdatni vsako leto ob binkoštnih
praznikih, ko se pripelje binkoštni pondeljek od
vseh vetrov na tisoče in tisoče ljudstva v Postojno
ogledovat svetovnoznano jamo,'"katerej ni nikjer
na širnem svetu več enake! Na binkoštni pondeljek
obhaja narod vsako leto spomin na otkritje jame,
katere stareji del je bil, če tudi malo, pa vendar
le kolikor toliko znan že v trinajstem veku ljudem,
kar nam pričajo v skalo zarisane črke in letnica:
C. M. 1213. Novejšo jamo je našel pa meseca
aprila 1818 vodnik po stari jami, Luka  Čič. Ta
spomin se obhaja po vsej Postojni kolikor se da
slovesno in veselo. Glavne dele v jami razsvetljuje
čarodejno 36 električnih svetilkobločnic, po rovih
in hodnikih pa je razvršenih 974 električnih žarnic,
da ondi preganjajo črno temoto. Postojska jama

15

je na binkoštni pondeljek prava podoba tistih
pravljic iz jutrove dežele, ki nam jih živo slika
knjiga „Tisoč in ena noč.“

Nemogoče je povedati, kateri oddelek v ču¬
doviti jami človeka bolje prevzame, kajti vse je
treba le sam videti, vse le sam občutiti! Vsak
korak po jami te privede pred nove podobe nove

MOST V VELIKI DVORANI.

tvorbe, ki se zopet na vsak pogled spreminjajo,
kakorhitro jih ogleduješ od kake druge strani. Že
si hodil dobri dve uri, ko si zopet na onem mestu,
kjer si vstopil v jamo in zdi se ti, da si hodil komaj
dobro uro.

16

Ozrimo se sedaj nekoliko po samej jami. V
jamo se lahko poda vsak, ki to željo javi pol ure
prej jamski komisiji in plača določeno vstopnino.
Navadno je pa za obisk jame določeno celo leto
ob 1 / 2 11. uri dopoldne, od 1. aprila do 31. okto¬
bra pa tudi ob 4. uri popoldne. Med tem časom
je lahko ogledati jamo vselej ob električni raz¬
svetljavi. Obiskovalcem se odkažejo v to dolo¬
čeni vodniki.

Senčnata terasa pred vhodom nam darežljivo
ponuja prijetne prostore na svojih klopeh. Neka¬
ko čudno navdušenje prešinja vsakega, kdor prvič
stopi pred impozantni vhod čudovite jame. Ob
levi, kakih 15 m od glavnega vhoda, so druge
manjše železne duri — vhod za vodnike. Še ne¬
koliko bolj na levo se strmoglavi reka Pivka v
svojo podzemsko palačo, ki jo vršeč in hrumeč
prehiti ter pod zemljo dalje deroč pri Planini
zopet zagleda beli dan kot reka Unec.  Toda
kratka ji je tudi sedaj pot na površju zemlje. Zopet
se nam umakne izpred oči ubravši pot pod zemljo
tja proti Vrhniki, kjer se pokaže na dan kot zelena
Ljubljanica,  ki se po dolgočasnem, malomar¬
nem teku po ljubljanskem močvirju uro hoda pod
Ljubljano izliva pri Zalogu v Savo.

Sveta groza strese nas, ko prvič stopimo v
te čudapolne prostore, v te prekrasne hrame in
žive priče božje vsemogočnosti. V raznih povestih
tn basnih o zakletih gradovih, o dobrih in hudih
duhovih, o divjem in povodnem možu, se bere
dostikrat o podzemskih gradovih, ki se v samih
denrantih in žlahtnih kamnih leskečejo in utrinjajo.
Kdor še ni takega podzemskega gradu na lastne
°či videl, bi pač ne verjel, da se pod sivo goro,
Po kateri se pase plaha divjačina, nahaja v res-

17

PIVKA.

niči tak grad; da so ondi v resnici velikanske
dvorane, katerih stene se leskečejo, kakor bi bile
zložene iz samega žlahtnega kamenja; da se v
njih stotine in stotine ljudi veselo vrti po taktu

vbranih godcev, da se ondu nahaja v~resnici lep
park z okamenelimi cveticami in naravno upodob-
ljevimi rastlinami; da ondi šumi in vrši prava
živa voda; da se ondi dvigujejo gore, ki se med nji¬
mi vlečejo doline, obdane od raznih stebrov in

18

družili reči, ki jih vidimo navadno med nami.
Vse to se nahaja v resnici v postojnski okolici,
kjer je svoje dni, v silodavnih starih časih reka
Pivka jela spodjedati apnene sklade, ki že sami
na sebi niso kdo ve kako trdni, ter si je vedno
globokeje in dalje napravljala pot v temno osrčje
matere zemlje, dokler ni izvotlila sedanje dolge
jame, kamor prihajajo leto za letom tisoči in ti¬
soči ljudi od vseh strani in od vseh vetrov. Reka
Pivka je rila in še rije vedno globokeje in dan¬
danes je videti le kratek njen tok, ki se vršeč
zgublja v neznane dupline. Praznih jam, kakor
jih je pustila deroča voda, Bog ni pustil. Zato je
poklical delavcev — vodne kaplje jim recimo —
in jim naročil, naj mu ozaljšajo jamo in jo obdajo
s čarobnim leskom. Na tisoče in tisoče jih je hitelo
spolnjevat voljo božjo in vsaka je vzela s seboj
za okrasbo potrebne tvarine, kolikor jo je le nesti
mogla. Ni bilo Bog ve kaj, toda ker so delale vza¬
jemno, ker so tvarino oddajale druga za drugo na
eno in tisto mesto tisoč in tisoč let razdelivši se po
apnencu na vse kraje, se je konečno vendar le
poznalo mojstrsko delo njihovo, -ki ga ne doseže
nobena umetnikova roka, kaj še le, da bi ga pre¬
kosila! Kaplje, ki so vršile to prekrasno delo, so
bile in so še navadne vodne kaplje, ki so padale
v podobi dežja na površje sive gore, ki so pod njo
razteza jama; od tod so hitele po apnenih
skladah v gore ter si je vsaka spotoma vzela s
seboj nekaj oglenčeve kisline in pa raspuščenega
apna, kolikor ga je ravno mogla nesti. Spotoma je,
prišedši na zrak v jami, zbežala od nje oglen-
čeva kislina in tedaj je odložila kaplja obenem
tudi nekaj svoje apnene tvarine na stropu, kjer
si je nekoliko časa odpočila, nekaj pa jo je vzela

19

padši na tla s seboj, kjer se je sama takoj raz- J'
pršila, na atome razpršila, apnena tvarina se je
pa strdila in za vsako kapljo nekoliko narastla. 11

Tako so se v te'ku tisočletij napravili vsi tisti
kapniki, ki visijo od stropa doli in oni, ki jih vi¬
dimo, kakor bi bili vzrasli iz zemlje. Kjer sta se
v tej dolgi vrsti let zgornji in spodnji kapnik zdru¬
žila, ondi nastal je — steber, ki mu je videti,
kakor bi podpiral nad seboj razprostirajoč strop.

Tako so nastala tista čuda po jami, ki ti
dandanes vzbujajo strmenje, ako si namreč — po
jami stikajočo prizadenež toliko truda, da pomisliš,
koliko in koliko tisočletij je šlo v večnost, preden
se je vse to nakapalo, kar ogleduje sedaj tvoje oko.

Jama je bila natačno premerjena še-le leta
1833; temu ne ravno lahkemu poslu seje posvetil
tedaj rudarski uradnik Ivan Fercher. Leta 1856.
sta prišla vanjo cesar Frančišek Jožef in cesarica
Elizabeta in od tedaj nosi tudi del jame od „Groba“
do „Ljubelja“ Njuni visoki imeni. Leta 1866. so
izdatno razširili prejšnji ozki vhod v jamo ter so
ga obsadili z drevjem. Šest let kasneje so napra¬
vili po jami železnico, ki jako ugaja zlasti
slabotnim ljudem. Speljana je do Kalvarije in dolga
2560 m.  Leta 1874. so napravili v veliki dvorani
čez reko Pivko železen most in zopet šest let
kasneje — 1880. — pa trojezične napise na tran-
sparetnih tablah po vseh bolj imenitnih prostorih
jame. O električni razsvetljavi, ki so jo vpeljali
leta 1884. po jami, smo govorili že na drugem me¬
stu. Leta 1891. je naročilo c. kr. poljedelsko mi¬
nistrstvo višjemu rudarskemu uradniku v Pribramu,
g. Josipu Schmidu,  da naj izdela natančen
črtež jame in njenih dosedaj znanih delov, ter
preračuni, v kakem razmerju je z nad njo naha-

20

jočo se plastjo. Dotični gospod je zaupano mu
delo izdelal jako natačno in nadejati se je, da
napoči s tem kraškemu votlinoslovstvu nova še
slavnejša doba.

——

II.

Stara jama.

Vodniki nas že čakajo ; sledimo jim v jamo.
Ozek hodnik sprejme nas v nekakem polumraku,
ki je nastal iz jako skromne dnevne svetlobe in
iz one, kar jo izhaja od električnih žarnic. Še
preden se oko privadi tej izrednosti, že se jame
raztezati pred našimi očmi hodnik, ko smo rav¬
nokar zavili okoli vogla, v širjavo na desno in
levo. Hladan, toda dober in zdrav zrak duhti nam
nasproti iz jame, kar jo je bilo znane do leta 1818.,
ali s t a r e jame.

Votlo vrščanje se sliši pred nami in prej
nego si domišljamo, se nahajamo v veliki dvo¬
rani,  ki se v čarobnem svitu električne luči
razprostira pred nami, kakor bi jo obsevala pri¬
jazna svetloba polne lune. Čudovito presenečeni
s e bližamo železni ograji in strme opazujemo ča¬
rodejni prizor, ki se tu pod vplivom elektrike
kaže našim očem. Nad nami mojstrsko od nevidne
vsemogočne roke obokani strop, ki se v njem
otrinja na tisoče kristalov, pod nami vršeča voda
Pivka, in niti ne opazimo, da stojimo na narav¬
nem mostu,  ki ga je narava sama potegnila
čez divjo reko. Odtod na levo vodi te k reki
samej 84 stopnic in pri njej si, ki se v divjem diru
Podi mimo tebe v svoje temno podzemsko kra-

21

ljestvo. Brezštevilno lučic oznamenjuje njeno
strugo po vsej veliki dvorani.

Velika dvorana, ki se imenuje tudi „Neptu-

VELIKA DVORANA.

nova jama", je 28 m  visoka, 45 m  dolga in 30 m
široka in obenem največja votlina pod zemljo.

22

Od vhoda do semkaj znaša pot 28 m -  Do leta 1818.
so hodili ljudje le do semkaj, kajti ves ostali del
jame se je odkril šele kasneje, ko ga je bil tega
leta našel voditelj Čič. Do tu sem je prišel tudi
cesar Franc I. leta 1816. in se je temu prihodu po¬
stavil v jami prvi spomenik iz črnega mramorja,
ki je vzidan v skalno steno ob prej imenovanem
naravnem mostu.

Ondi se bere:

FRANZ  l.

Kaiser von Oesterreich,

der Gerechte, der Giitige, der VVeise, stand aml6.Mai
1816 hier und besah diesen unterirdischen Schauplatz.

Josef Ritter von Lovvengreif, k. k. Kreiskassier,
hat dieses mit innigstem Gefiihle der Untertansliebe und

Ehrfurcht der Mit- und Nachwelt bemerkbar gemacht.

To bi se po naše reklo:

FRANC  1.

cesar avstrijski,

pravični, dobrotljivi, modri, je bil
16. maja 1816 tu in si je ogledal ta podzemeljski prostor.

Josip  vitez Lowengreif,  c. kr. okrožni blagajnik,
je to s presxnim čutjem podaniške ljubezni in globokega

spoštovanja označil vrstnikom in potomcem.

Do leta 1856. so se morali ■obiskovalci pri
tem spomeniku vračati, kajti strma kakor zid nav¬
pična stena jim je zapirala vsako daljno pot po.
jami. Tistega leta so pa vsekali vanjo „umetno
galerijo", ki je poldrugi meter široka in 55 metrov
dolga. Ta galerija veže veliko dvorano s cesar
Ferdinandovo jamo. Napravil jo je po odloku c.i
kr. okrajnega predstojnika in namestnišnega svet¬
nika Valentina Murnika tedanji civilni inženir Pavel
Eunike. Prav tu je jako lep razgled na veliko
dvorano. Galerija je za jamo velika dobrota, zlasti
starejšim in trudnim ljudem. Kdor je namreč v

23

prejšnjih časih prišel semkaj, moral je hočeš-no-
češ stopati po 84 stopnicah doli in na drugi strani
zopet kvišku. To pa zlasti ob deževji ni bilo tako
lahko, kakor bi si človek mislil, kajti Pivka je
navadno izstopila, preplavila most in bližnjo oko¬
lico in zaprla vsakemu pot. Odkar je galerija tu,
je povodenj v jami brez pomena.

Na vsak način je vredno ogledati si jamo
tudi s tega kraja, toraj podaj se na pivški  most,
kajti odondot vidiš nad seboj dvorano še le v
vsem njenem veličastvu. Zato boš prav storil, če
jo kreneš v jamo grede po poti čez most; vra¬
čajoč se iz jame pa zaviješ na galerijo, ker bodeš
kolikor-toliko utrujen in bi se ti pač javaljne lju¬
bilo ubirati po jedni strani doli 82, po drugi pa
zopet gori 84 stopnic. V jamo dospevšemu je pa
to prava igrača.

Vsak toraj, komur je kaj na tem ležeče, da
si ogleda veliko dvorano od vseh strani in da
se kolikor moč navzame njene lepote, naj ne
opusti ugodne prilike. Že po prvih 23 stopnicah
bodeš prišel na ograjen prostorček, kjer ti zija za
ograjo črn propad, na čegar dnu vrši reka Pivka.
Ob njem drži pot „v staro jamo“, kamor se pa
zaradi slabe in nerodne poti sploh malokdo poda;
tudi ni videti nič posebnega ondi. Med kapninami
v tej jami je posebno znamenit rdeči slap,
poleg tega pa še drugi slap. Tu se nahaja tudi
lopa, v kateri je v celi jami zarisanih največ imen
in to iz starih časov. Najstarejša letnica ondi bere
se 1213 in črki C. M. Za to bodeš našel ondi
letno številko 1323 in ime Kjrheifer. 1343Kirchemer
prs., C. P. 1393. 1413 Mihael Hauser, 1538. 1516
Philipp Wenger, Gnad dir Gott. 1523 Stumpberg.
1534 Kjrheimer. 1540 Kauver Hanns Hueber 1547.

24

1575 pozna se le nekaj čačk. 1575 M. W. (J.
Sciffrerere) 1575. 1575 M. Weingarter. 1575 J.
Tchiffern. Ca. Agourer 1576. 1576 Longkainr.
1578 Der mit Herrn Joseph Holla Gnad dir Gott.
1580 Erzpriester. 1580 Gorger Tauffrer Franz
Anton Herzog zu Croman. 1580 auch Fiirst zu
Eggenperg. A. W. 1585 1585 Ferko Jankeritz.
Gnad dir Gott 1587 Mariahilf za Vilharbar. 1592
Walant. Junika. B.P. 1606. 16 S 34. M. 1634.

F. v. Steinach. 1634 Hanns Hueber. Stephanus
Kanzianer. 1634. Dietrich. Maximilian Frau-
enholz 1636 Kaspar Moll. 1636 Martinus Cuboi.
1641 Stirch. Herr Jakob Rauver 1641. 16 JMO
42. 16 JPS 42. Lohr Ingenirer. Franz Himer, Ti-
schlergesell aus Baiern. Fiirst C. Eggenberg (grb).
Johann Melchior Ott. Johann Paul Sarche 1642
den 6. Juni. Marco Sernich, Bildhauer 1648 am
12. Genaro. Joannes Grassanz 1648. Hans Korn
1649 den 3. Juni. Johann Paul Hueber 1675. 1676

G. Nostiz. Mihi Brigel i. t. d.

Ta imena so zgodovinski mejniki, ki pri¬
čajo in še dandanes kažejo, od kedaj že slovi
Postojnska jama.

Podajmo se dalje za 20 stopnic in dospeli
smo do ozkobočnega naravnega oboka, ki nas
skozi vodijo stopnice dalje. Tu še-le opazimo,
da naravni most čez Pivko ni druzega, kakor
kapitalen skalnat hrbet, dvakrat prevotljen; skozi
jedno teh votlin dere Pivka, skozi drugo smo šli
ravnokar sami po stopnicah doli. Pred nami je
od vseh 84 stopnic le 28, ki bo treba po njih
doli in — že smo ob levem bregu Pivke, ki se
od njega vspenja na nasprotno stran jako trden
železen most. Stopimo nanj. Pod nami vršeča
divja reka, nad nami v bledi električni svitlobi

25

obok velike dvorane, katere čarodejni žarni blišč
odseva iz vode, bobneče pod nami, nas nepopisno
navduši in neizbrisljiv je vtis, ki ga vzameš od tu
s seboj.

Kdor je rekel A, mora reči tudi B. Po jedni
strani smo prišli po 84 stopnicah semkaj doli.
Sedaj, ko smo se nagledali, nam pač ne preostaja
druzega, nego po drugi, pred nami vspenjajoči
se strani zopet kvišku. Za dve stopnici smo na
dobičku, kajti le 82 jih bo treba pustiti za seboj,
če hočemo zopet gori do galerije.

III.

Ferdinandova jama.

Leta 1818., meseca aprila, je zasledil in našel
jamski voditelj Luka  Čič  nadaljevanje jame,
ki smo občudovali v poprejšnjem poglavju.
Po novem tiru dalje stikajoč so se odkrili njegovim
očem čudapolni podzemski prostori, ki bomo O'
njih govorili deloma takoj, deloma nekoliko
kasneje. Mesec dni kasneje je počil v Postojni
glas: Prestolonaslednik nadvojvoda Ferdinand se
pripelje letos v Postojno in si ogleda tudi jamo.
Pričele so se takoj nad zemljo in pod zemljo ve¬
likanske priprave za tako izreden prihod, da
bode tudi kolikor mogoče impozanten in veličasten.

Prestolonaslednik Ferdinand res pride. V
jami so ga sprejeli na drugi strani reke Pivke blizo
že stoječega spomenika Francovega na levi pred
vhodom v novo jamo kar najslovesneje in so v ta
spomin postavili spomenik, ki se glasi:

In dieser Grottenhalle
Wie Zauber anzuschau’n,

Wo aus dem Tropfenfalle

26

Sich machfge Saulen bau’n,

Trat ein aus fernem Land
Manch hoch Erhab’ne- schon,

Vor allen FERDINAND,

De: hohe Ka!sers-Schn.

Am 17. August 1819. Hueber sculpsit.

Losvvengreif posuit.

Po naše bi se reklo:

V prekrasne te prostore,

Kjer čudo zre oko,

Rastoče s kaplje vbore,

Stebrovje p - ečvrsto,

Prišli so razni gostje
Iz raznih krajev sem;

FERDINAND visokost je
Na čelu drugim vsem.

Dne 17. avgusta 1819. Izklesal Hueber.

Postavil Loewengreif.

Novo odkriti prostori so dobili ime »Fer¬
dinandova jama“ in so bili tako krasni s svojem
blesku in sijaju, da je Čič, povrnivši se odondot
zopet k svojim ljudem, ves presenečen vskliknil:
.Nebesa sem našel ondi, tako se vse sveti in leskečel'

Taka navdušenost ni kar nič prenapeta, če
pomislimo, da je prišel Čič v kraje, kjer se še
nikdar ni kadila kaka luč in so se lesketale na-
kapnine še v deviški svoji lepoti. Strjenih curkov
naravnost od stropa doli, kakor tudi po stenah
je tu danes že zdatno več in lepših.

Takoj pri vhodu v te prostore se začne
železnica,  ki so jo pričeli delati leta 1872. in
se sedaj pelješ lahko že do Kalvarije. Če pa
morda rajši hodiš, pa hodi od jame do jame, ti
tudi ne bo žal, saj so pota izvrstna, povsod gladka
in tudi s peskom posuta. Bati se ti ni, da bi se
kam prekopicnil, ker te povsod čuvajo železne
ograje pred samogoltnimi propadi, ki ti od več
strani zavejo nasproti. Po svoji volji se lahko
pomudiš povsod, kolikor hočeš in to ti bode sedaj
treba, kajti videl boš toliko in tako zanimivega,

27

da ti dve uri ne bo zadostovalo, če vsaj neko-
postaneš. Ondi na desni vidiš sivo „leco“,  mimo
katere si že čez malo korakov pred „m e s n i c o“,
vlkaterej visijo stalaktiti podobni »svinjskim
b’ohom“.  Od  tu na desno prideš ob ozkem tiru
v jako krasno, toda silno zakajeno stransko jamo.
Kapniki njeni so bili svoje dni čuda lepi. Tu ne
pozabi ogledati „ antične glav e", „angleškega

FERDINANDOVA JAMA.

vrta“  ali „parka“, „leva“;  nekoliko dalje so
„s al a m e“, žal da so nevžitne, kakor tudi „gobe“.
Blizo je tudi „p r e s t o 1‘.

Vrnimo se v glavno jamo. Pot pred nami
je prostorna in zračna, nakapnine svetle, leskeče.
Še nekaj korakov in pri „slapu“  smo. Jasnosive
barve je in ves podoben okamnelemu pravemu
slapu. Nekoliko dalje naletimo ob levi na poldrugi
meter visok stalagmit, povsem podoben dunajske¬
mu, po celem svetu znanemu porobku v železu

28

(„Stock im Eisen“), ki stoji na voglu sijajne
palače ob „Grabnu“ in Karntner Strasse“.

Prostor v jami se tu zopet dviguje na 10
metrov. Nakapnine so vže raznobojne in razno¬
vrstne. Takoj smo zopet v prostorni lopi, imeno¬
vani „gotska dvorana“,  posebno bogati raz¬
novrstnih nakapnin. Od tu nadalje prideš na prostor,
zavarovan ob eni strani z železno ograjo, kjer je
videti zopet vse polno krasnobarvnih stalagmitov
in belih kapnikov, med njimi pa stoji „krstni kamen".
Ako stopiš tu na kraj, da se pokaže v pravi luči
od stropavisečekamenje,bošmislil,davidišob desni
„severni žar" ali „polnočno zarjo". Od tu naprej
slede zaporedoma: „Krinolina“, „sarkofag“
„glediščna loža", „cof“,  „sv. Petra  stol",
nekoliko dalje „ječa“,  dokler se ne odpre pred
tabo prostorna dvorana, v električni luči blesteče
se ,,plesišče".

„Plesišče“ je oddaljeno od vhoda že 548
metrov, meri 29 m  na širjavo in 48 m  na daljavo.
Zrak je popolnoma čist in ne daleč na strani
prav dobra pitna voda. Vendar pa ljudje rajši
segajo po vrčku hladnega piva ali kozarcu iskrega
terana, ki se tu toči ob veselici in vriskajoči
godbi postojnskih godcev, po katerih taktu jo
ubira mladina korak za korakom, vrteč se v živem
kolobarju.

Na tisoče je tukaj zbranih leto za letom ob
binkoštih in druzih lepih praznikih ljudi in kljub
temu je zrak tukaj vedno svež, vedno dober.
Hvala za to gre naravnemu prezračevanju jame,
ki se vrši samo ob sebi, ne da bi se čutil tu ali
tam kak poseben prepih.

V tej jami šo našli ob svojem času mnogo
kostij takozvanega „jamskega medveda" (ursuS.

29

PLESIŠČE.

30

speleus). Ko bi se bilo takoj od začetka bolj
pazilo na take reči, dokler namreč tla še niso
bila povsod umetno zjednačene, kdo ve, kaj vse
‘bi se bilo tu še dobilo.

Tudi ta dvorana ima svojo spominsko ploščo.
Posvečena je možema, ki sta si za jamo pridobila
velikih zaslug.

Ta gospoda sta bila Josip Jeršinovič
vitez Loevvengreif in pa dr. Adolf Schmidi.
Prvi je skrbel, da se je jama na vse kraje tehnično
preiskala, drugi pa je z njenim popisom ves omi¬
kani in učni svet opozoril na njo. Napis na plošči
je latinski in se glasi:

Protectoribus meis, Cultivatori meritissimo
Josepho Jeršinovič  equiti de Loewengreif
et descriptori ingenuoso
Dr. Adoifo Schmidi
MDCCCLXV.

S plesišča zavijemo dalje grede na desno, kjer
nas pripelje pot do kapnika, ki ima nekoliko
podobo s kipom Matere Božje z detetom v na¬
ročji, nekoliko korakov dalje pa nas dovede pot
mimo sijajno leskečega se kamenja k stebru, ki se
mu pravi „stolp P ižanski";  nastal je tako,
da se je velik stalagmitski steber ločil od svoje
druge polovice in se omahnivši naslonil na svo¬
jega soseda. V neposredni njegovi bližini na levi
je sezidala jamska uprava podzemeljsko c. kr.
pošto — edino te vrste, — ter postavila okoli
nje mize in stole, kjer se o večjih jamskih slav¬
nostih popiše in razpošlje širom zemlje vselej
10.000 do 15.000 jamskih razglednic s poštnim
pečatom „Postojnska jama", „AdelsbergerGrotte“.
Od tu naprej ugledamo v precej prostorni dvorani,
kije  8 m  visoka, „žrelo“, „črepaho“, „krsto“.
,kapelico‘, ,prapor‘,  ,mrežo‘, ,lestenec,

31

„palmo“. Še nekaj korakov in pokaže se na
„vodomet" rdeč curek iz blestečo - bele
tvarine.

Na levo od tukaj nahaja se jako ozka, nizka
globina, 85 m  dolga stranska jama. Pred vhodom
visi od stropa doli »orlova perut". Vsa ta

stranska jama se imenuje vsled svojih vosku po¬
dobnih okopnin, »voščena  jama".

Naprej grede se nam zdi, kakor da bi ne
mogli več dalje, kajti pot nam navidezno zapira
velikanska nakapnina, obstoječa iz nebesa, raz¬
tegnjenega v gotskem slogu, čez veliko razno¬
vrstnih stebrov, pod katerimi je videti »grob".

GOTIŠKI STOLP.

32

„G r o b“ je ena najredkejših nakapnin v postojnski
jami; posebno lep prizor, ako ga obdajajo luči
od več strani. Na levo od „groba“ stoji čvrst
korenjak stalagmit, ki se mu pravi „o b e 1is k“.

Že mislimo, da nam pri grobu ne bo mo¬
goče dalje, toda kmalu se prepričamo, da se
Ferdinandova jama razdeli tu na dve strani. Jama
sama se zavije pri grobu na desno proti vzhodu,
mi pa se obrnemo na levo in stopimo v novo
jamo, ki se ji pravi Franc Josipova in
Elizabetina jama.  Ime je dobila ob priliki
prihoda Njihovih Veličanstev cesarja in cesarice
v jamo, ki se je takrat odprla in vročila prometu.
S tem, da smo se obrnili tu sem, smo pričeli
tudi hoditi v kolobarju, v katerem se na levi
strani vrnemo zopet k grobu.

Ta jama ni tako bogato in čudopolno ob¬
darovana z nakapninami, kakor Ferdinandova,
toda kar jih ima, so vse še nekako bolj deviške,
manj zakajene, stebričje tanjše, vsaka reč nežnejša.
Tu se nahaja najlepše belo in rdečkasto kamenje
v celi jami, deloma prosto stoječe, deloma od
stropa viseče ali pa ob stenah razpoloženo.

Vže kakih 30 metrov od vhoda v to jamo
je bila pot tako ozka, da jo je bilo treba na
mnogih krajih umetno razširiti. Kakih 68 m  od
groba se nahaja soteska, da se komaj človek
človeku ogne, jedva pa je imamo za sabo, odpre
se pred nami lopa, 17 m  široka in 15 m  visoka,
polna bele rdeče obrobljene nakapnine. Ta pri¬
kazen je tako čudovita, da ne moremo zadosti
opozoriti na-njo. Ondi-le na griču stoji steber
stalagmit, mesnate barve, kakih osem in pol
metrov visok. Nič manj impozantna so tu tudi
tako zvana „z agr i n j a 1 a“, od snežno belega do


33

rožno - rdečega. Vsako ima drugačno podobo,
vsako je drugače zgubančeno.

Še nekaj korakov in v drugi lopi smo. Ako
se tu ozremo na pot, ki leži za nami, ne moremo,
da ne bi vskliknili začudivši raznemu stebrovju,
ki je tu nakopičeno. Mala gora Kalvarija
se imenuje ta prostor. Takoj zato moramo skozi
,,presek“, kjer je bilo svoje dni konec te jame.
Leta 1856 so napravili tukaj 12 metrov dolg pre¬
sek, ki je 2 metra visok in ravno toliko širok,
ter ž njim zvezali dve jami.

Ko si prehodil presek, bodeš prišel kmalu
k stebru, visokemu kake tri metre, ki ima gotski
slog in od tod dalje mimo sijajno se leskečega
stebrovja v tako zvano „p e r i š č e“, kjer se les-
kečejo na višavi prekrasno snežno beli zastori,
podobni razobešenemu perilu. Od tu se obok
zopet vidno znižuje, od stropa visijo jako fine
„dežju“  podobne cevice. Jama je tu široka 7 m
in visoka 13 m.  Stene se spreminjajo v raznih
barvah: od snežnobele do temnorjave. Stebrovje
se sklepa drugo z drugim v zoženih obokih.
Dolgost jame znaša že 38 m  ob 15 m  širjave.
Tu so videti nakapnine; „krokodil“, „zmrzli
curek", „bri 1 jantna dvorana", „žalujka“,
„s p o m e n ik“  in „D a m o ki  e j e v meč". Lepota,
ki se tu nahaja na kapnikih, gre deloma na ra¬
čun njihove še deviške čistosti in snažnosti,
deloma pa tudi na račun raznih barv, ki so tu
vse zastopane: od čistega kristala do temnorjave.
Vsaka vspodoba ima svoje ime, največkrat dobro
zadeto, ker ugaja podobi samej, tu pa tam -- no —
mora res domišljija nekoliko na pomoč, toda kaj,
to nič ne de! Več ali manj, in če ne od te pa

34

——p-

od druge strani je vendar vsaka reč podobna te¬
mu, kar predstavlja, na čegar ime je krščena. —
Pot se zavije trikrat in mi stojimo na višavi,
ki se ji pravi „Belvedere“  (lep razgled), v

resnici jeden najlepših krajev cele jame. Tu se je
postavil »Spomenik Franc Josipov in Elizabetin"
na vedni spomin, da sta bila tukaj presvitla vla¬
darja dne 11. marca 1857. 1. Izsekan je iz do-

35

BELVEDERE,

mačega črnega marmorja v podobi presekane
piramide in ima sledeči napis:

Heimkehrend von einem Triumphzuge, dessen Wege
landesvaterliche Huld und Milde unausloschlich haben,
weilten hier nach Eroffnung der nun allerhochst dero
Namen fiihrende Grotte

am 11. Marž 1857

FRANZ JOSEF I. und ELISABETH.

To se pravi po naše:

Vračajoč se iz zmagoslavnega sprevoda, čegar sled sta
neizbrisljivo zapisali očetovska milost in milosrčnost, sta
se tu mudila v že odprti jami, ki nosi Njuni najvišji imeni,

dne 11. marca 1857
FRANC JOSIP I. in ELIZABETA.

Na zadnji strani tega spomenika, so vdolbe-
ne besede, ki bodo še poznim vnukirn pravile,
da je „dne 15. julija 1883 Nj. Veličanstvo ob
priliki slavljenja šeststoletne zveze Kranjske de¬
žele z dednimi pokrajinami avstrijske države na
veliko radost tukajšnjega prebivalstva izvolilo po¬
častiti jamo zopet s Svojo navzočnostjo.

Od „belvederja“ na zapadni strani zija 184 m
dolga stranska jama, temna in neobhodljiva, ker
pot po njej še ni izdelana. Pravi se ji „tartarus“
ali »kraljestvo Plutonovo“, po domače „peklo“.*

* Preiskovalec podzemskih jam dr. Adolf Schmidi
je že pred 40 leti označil po svoji duhoviti razsodnosti
prav ta oddelek jame in pa podzemski tok Pivke za to,
kar sta se dandanes tudi resnično izkazala, da sta — nam¬
reč mesti, odkoder bode mogoče skrbeti za nova odkritja
pod zemljo, ln glejte, res se je posrečilo nekaterim pre¬
iskovalcem jam v Postojni nedavno po tej poti, polni tru¬
da in nevarnosti, najti nova, do sedaj še v naročji matere
zemlje skrita čuda narave. Sedli so namreč v »veliki,
dvorani" Postojnske jame v čoln, ter po temni, nevarni
poti podzemski deloma plavali po Pivki, deloma hodili
ob njenem bregu v novo odkrito Otoško jamo, o katerej.
bodemo kasneje spregovorili.

36

Pot v „tartarus“ je silno težavna, ker te vo¬
di čez razne skale in dupline. Vendar je naša
radovednost večja nego težave, ki nas čakajo na
nezložni poti in h a j d i dalje. Prej nego bi se bi¬
li nadjali, dospemo do malega grička, ki je nastal
iz kaplje na .kapljo tjekaj cepajoče, kar se še
dandanes redno godi. Tukaj se popotnik lahko
na lastne oči prepriča, kako vstrajno vstvarja
mati narava steber, kakoršnih si videl na tisoče
v jami, Le-ta griček ima na vrhu naraven „kotlič“,
napoljen z vodo in tu notri ti pada kaplja za
kapljo neprenehoma od stropa 19 metrov nad
teboj razpetega. Iz kotliča hite kaplje po griču
navzdol in vsaka popusti na njem nekoliko svo¬
je vsebine. Vsled tega griček vedno raste.

Ako zavijemo tu na desno, bodemo dospeli
kmalu v „peklo“, na levo pa nas pelje pot do
„globeli“, (basin). Globel ima podobo lijaka in
je zgoraj 22 - 7 m,  spodaj pa samo 9'5 m  široka.
V novejšem času so prišli že prej imenovani pre¬
iskovalci jam čez skalnato sedlo v drugo globel,
ki je prvi skoraj enak, iz te so se splazili skozi
majhno mokro votlino pod skalo v večji prostor,
od koder so dospeli po ilovci, iranošeni od vode,
do podzemskega brega Pivke, nadalje do velikega
jezera pred tako imenovano Otoško jamo.

Vrnimo se na „belvedere“. Ako obrnemo
tu „peklu“ hrbet in se potem držimo na levo,
dospemo k „puščav niku“,  stoječemu na krogli,
poldrugi meter visokemu stalagmitu, od tod pa
čez kakih 30 korakov na „Ljubelj“  in na nje¬
govo višavo. Ako bi se od tu obrnili zopet na
desno, prišli bi iznova k „Damoklejevemu meču“,
katerega smo vže občudovali, preden smo do¬
speli do „belvederja“. Na levo drži pot v stransko

37

jamo, ki nas spominja na jako zaslužnega moža
za Postonjsko jamo, po njem imenovano »Jer¬
šin o v i č o v o jamo" (Lowengreif-Grotte).

Od,,Ljubelja", kateremu se tudi „Semering“
pravi, vodi pot navzdol o ovinkih na planjavo.
— Na desni strani od nasipa vidi se luknja,
kamor se zgublja voda, ki se semkaj steka z Lju¬
belja. Od tod je treba po ovinkih zopet navzgor
kjer občudujemo mogočno strebovje. Na vrhu je
viditi med raznimi stalagimti podobo „sv. Šte¬
fana". Pot od glavnega vhoda do semkaj znaša
vže 1852 m.  Ako se tu spustimo na levo, pridemo
v „ja mo cesarice Marije  An  e".

-4* -S-

IV.

Jama cesarice Marije Ane *

To jamo odprli so leta 1865; iz nje drži pot
ob desni po raznih ovinkih na „goro Kalvarijo",
kjer se odpre očem čudovito krasen prizor. Kakih
36 m  od sv. Štefana že gledamo „črna pregrinjala",
viseča ob steni na levi. Na desni pokaže se nam
steber črno-rjave barve. Po nasipu kakih 23 m
dalje dospemo h krasnemu snežno-belemu stebru
»briljantu".  Visok je 4'6 m,  v primeri ima pa
povprečno poldrugi meter. To je najlepši steber
v jami in se odlikuje po divtii svoji krasoti in

* Najnovejša raziskavanja so odkrila nadaljevanje
jame Marije Ane proti severu. Skozi dve duplini, katere
je komaj močno prelezti se pride v dva velikanska pro¬
stora, kjer greš po nasipninini lahko tako, visoko navkre¬
ber, da na vrh dospevši nikakor ne moreš biti globoko
od belega dne. Ni davno, kar so prav tu zasledili stranko
jamo, polno kristalnosvitlih snežnobelih nakapnir, nena¬
vadne lepote. Da bi se pred časom ne dogodila kaka
škoda, je ta oddelek zapit z železnimi vrati.

38

snežnobeli barvi. Obdaja ga razno zobčasto ka¬
menje. Zraven njega je drugi rjavkasto-siv steber
z raznimi „nastrešjem“ podobnim prirastki. Na
severni strani, nekaj korakov dalje ob poti, vgle-

damo večje, poldrugi meter široko in prav lepo
nazobčano „nastrešje“.

Ako si, gredoč mimo sv. Štefana, opazil ondi,
da je kraj dosti razsvitljen, ozri se tu, kjer stojiš

v

39

VELIKI ŠOTOR.

sedaj, po poti nazaj in ostenje za teboj se bo po¬
kazalo tvojim očem v nepopisnej krasoti s svo¬
jimi kapninami. Dalje grede bodeš opazil na levi
veliki „š t o r“, ob desni zopet nekako „n a s t r e š-
j e z zastor  \“.  Od tu na levi je videti „v e 1 i k i
šoto  r“,  krasna kapnina, ki obsega s nastrešjem
4 m 2 .  Kapnine te vrste so videti v celi jami edino
le tu. —

Obok v jami je bel, ter se vspenja čedalje viši.
Tudi pot je vedno bolj napeta in že smo ob vznožju
gore „Kal varij  e“. Ob levi zija nam 10 m  dolg
in prav toliko globok prepad, poln lepih bledo-
rmenkastih kapnin. Nad prepadom se dviguje črna
stena z lepim belim kamenjem in raznimi pregri¬
njali, ob desni pa rjavosvitlo stebrovje. Tu je tako
zvana „1 o p a žalosti",  ki dospeš konec njena
malo višavo, kjer se ti zopot odpre prekrasen raz¬
gled. Ob desni vidiš „v e 1 i k o g o b o“ in „v e 1 i k i
špargelj".  Pred nami naravnost se dviguje v
krasni meščnobledi električni luči velika gora
„K al v a r i j a“.

V.

Gora Kalvarija.

Popotnik, ko dospeš semkaj, postoj! Toliko
čuda, toliko nakopičene naravne lepote ne najdeš
pod zemljo gotovo nikjer več. Tu najdeš na sto¬
tine raznih kamnitih podob, vsakovrstnih uzorcev,
vsake barve, od snežnobele do temnorjave. Mno¬
go je stebrov, ki leže kar vse križem počez, po
dolgem, drug poleg druzega, kakor je kateri padel
in obležal. Ta del jame je glede impozantne pri-
zornosti izvestno najlepši ne le na vsem Krasu,
temveč brez ugovora na vsem svetu. Ime „Kal-

40

varij a“ ima ta gora že od svojega odkritja in
ga je dobila bržkone zaradi obilne množine tu se
nahajajočih stalagmitov, ki so se ob pičli razsvet¬
ljavi in obilni senci domišljavemu duhu dozdevali
podobni množici, hiteči na Golgato gledat na križ.
obsojenega Sinu Božjega.

Visoka je gora 40 m  od vznožja do vrha,
obok nad njo se dviguje pa še 17 m  višje. Po¬
vršje njeno meri kakih 200 m 2 .  Pot nanjo drži
od treh strani, na četrti strani naslanja se pa gora
sama na skalno ozadje. Najbolj strma je pot, ki
smo jo ravnokar ubrali pod noge, t. j. iz jame
cesarice Marije Ane. Ob strani zevajo ti grozna
brezdna kvišku, vendar pa se ti ni bati nikake
nevarnosti, kajti pot je varno speljana in ob pre¬
padih zavarovana z železno ograjo.

Čez dva ovinka dospeš na prvo višavo, kjer
si nekoliko oddahni in videl bodeš velikansko vse-
križem ležeče skalovje, prevlečeno z gladko skorjo,
ki med njim kipe kvišku veliki in mali stalagmiti.
Na prvem ovinku ob levi vidiš belo vodo deročo
po skalah, ki se ji pravi „v e 1 i k i hudourni  k“.
Sredi svitlih zobcev visi „grozdu“  podoben
kamen.

Ko dospeš na drugo višavo, bodeš že zdatno
manj sopel, kajti pot niti na polovico ni več tako
strma, kakor ona za nami, in je vrhtega lepo iz¬
peljana v dveh ovinkih. Čim višje greš tem kras-
neje so podobe, ki se ti predstavljajo. Najprvo
vgledaš „papigo“,  dalje ob levi „okameneli
g o z d“, obstoječ iz velikanskih skupin stoječih
stebrov. Na tretji višavi, ki jo dosežemo po ne¬
koliko korakih, vgledamo krasen stalagmit, podo¬
ben pomorskemu svetilniku. „Tržaški svetil¬
nik"  je to in stoji ob desni strani. Kmalu nato

41

dojdemo do velikanske skale. Kaj pa je to?
„N o e t o v a ladij  a", obdana od brezštevilnih
večjih in manjših stalagmitov vsekrižem. „Ladija“
sama je popisana z raznrstninimi imeni, ki se med
njimi nahaja tudi ono vojvodine Marije Lujze Par-
maške, ki je dne 4. junija 1830 obiskala jamo.
Od tukaj te pripelje pot do „velikega žrtve-
nika“  (altarja), ki ga vspodablja trivoglata višina
obdana od krasnih belih stalagmitov na rjavih tleh;,
njim nasproti visijo od stropa doli lepi curki —
stalaktiti. Od žrtvenika proti vzhodu se razteza
stranska, 127 m  dolga jama; v njej se nahaja z
lepimi in bliščečimi stalaktiti, obraščena višina, ki
se ji pravi „očarani  vrt“.

Trudni smo, in kakor nalašč je tu vrh gore
nekaj klopi. Da bi le bila katera prazna za trudne
kosti, kajti ta pot ni mala, ki jo imamo za seboj.
Napravili smo od vhoda v jamo do tu gori na
vrh 2033 m  in dvignili smo se od jednem na
576 m  nad morje.

Počitek je bil sicer zelo kratek, ali vendar
se nam je jako prilegel. Ker pa ne moremo dolgo
tu ostati, se spustimo po drugi strani te v resnici
prekrasne in občudovanja vredne višave navzdol.
Kakor nas je zanimala pot navkreber, tako nas
bode iznenadila ona navzdol. V sredi tretje vi¬
šave se pokaže nam zopet »Tržaški svetilnik”,
nekako na sredi nje pa križu podoben steber.
Od tu je posebno krasen razgled po drugi višavi,
kjer se vtrinjajo stalagmiti v nebrojnih lučicah.
Kmalu smo pri „M i 1 a n s k i c e r k v i“; tako nam¬
reč se zove čarobna skupina tu stoječih stalag¬
mitov in stalaktitov razne barve in podobe.

Ta skupina je najveličastneja izmed vseh,
bodisi glede lepote, bodisi glede mnogovrstnosti

42

barv. Prav zato se nahaja mnogo podob od nje..
Izvrstno po naravi posneta slika v oljnatih bar¬
vah, se nahaja v geološkem oddelku c. kr. dvor¬
nega muzeja na Dunaju.

V znožju druge višave stoji pred nami pravi
orjakjmed stalagmiti, 10 m  visok, lepe bele barve;
nedaleč od njega je „sv. Nikolaj,, in še ne-

43

GORA KALVARIJA.

koliko dalje pa „m rt vaška  glava", ki se ji
pravi tudi „plešec“.

Pot od tu gre navzdol — na prvi višavi
smo — precej strmo ob raznih večjih in manjših
kapninah in nas konečno pripelje zopet v zno-
žje gore Kalvarije. Skoraj je res, da je vtis, ki
ga človek dobi, ko prvič tu hodi, tolik, da se
mu konečno vže nič več ne ljubi preiskovati, v
koliko je tu ali pa tam res primere ali podobe,
še manj pa se briga za malenkosti. Prav tako
malomarni smo vže postali za brezštevilne podr-
tine, ki jih puščamo ob levi in desni za seboj in
še le ko smo popolnoma v znožji, kjer je ob
jednem konec železnice, si nekako zadovoljni od¬
dahnemo. Koliko je vredna za utrujenega popot¬
nika železnica po jami, spoznamo šele sedaj, ko
smo sami dospeli k njej.

VI.

Ostali del Ferdinandove jame.

Vsedimo se v tak voziček, ki ima prostora
za štiri osebe, in se prepustimo vodniku, ki nas
pelje skozi „angleško kuhinjo";  žal da ni
dobiti ničesar v njej, kar bi se sedaj nam prile¬
galo. Jama se je tii vže zdatno razširila, tako na
dolgost kakor tudi na visokost. Nekako 64 me¬
trov, ko imamo angleško kuhinjo za saboj, se
peljemo skozi „stebrored“,  to je vrsta ob
poti stoječih stebrov razne velikosti, ki se konci
njih vidi nekaj „lisici“  podobnega. Še nekaj
trenotkov in zdrčali smo pod „p o d rt im ste¬
brom",  ležečim čez pot. Ako znaš dobro raču¬
nih, pomudi se nekoliko tu. Če ti povem, da se

44

iz tvarine, ki jo puščajo posamezne kaplje za
seboj v 10 letih napravi toliko kapnine, kakor je
listek papirja debel, to je nekako 0'4 milimetra,
in če ti pristavim, da ima ta podrti steber pet

in pol metra premera, ter da se je na njerru —
vže podrtim —• (prej ko ne ga je voda spodjedla)
napravil drug steber, ki ima tudi čez dva metra
v premeru, bodeš vsaj lahko približno izračunil

45

JAMA »NADVOJVODE, IVANA 11 .

starost postojnske jame in prikazale se ti bodo
številke, o katerih se ti sedaj niti ne sanja.

Od podrtega stebra privede nas voziček
k sivkastobelim stenam, ki stoje ob levi, in pa
k raznim razvalinam. Ob desni se nam pokaže
med raznimi nakapninami precej debel steber, ki
je bil pred nekaj leti snežnobel, sedaj ga pa že
pokriva tudi rudečkasta skorja. Opozoriti te mo¬
ram, dragi moj, ako ne bi bil sam opazil, da sva
tu čisto na drugi poti, kakor tja grede na Kalvarijo.
Posebnosti tu ni nobenih, razun „z e m 1 j e v i d a",
ki ga bodeva skoraj ogledala v 14 m. visoki lopi,
kjer se blizo nahaja tudi „ščitnica“ poleg »dvoj¬
čkov" in „opice“.  Za temi bodemo vgledali pa
kmalo stransko jamo, ki je zaprta z železnimi
vrati. Pred „j a m o nadvojvode Ivana"  smo.
Tu notri se nahajajo jako lepe ter najčisteje ohra¬
njene nakapnine podzemskega obsežja postojnske
jame. Ker pot po tej jami še ni dobra in brez
težave, vstop splošno ni dovoljen. Vendar pa si
jo manjše družbe lahko ogledajo, ako se v ta
namen pravočasno oglasijo pri jamski komisiji.
Mimogrede omenim ti „g o t s k o lopo", „n i z k i
p r e h o d", „m a 1 i z a s t o r“ ter „č r n o in rdečo
lopo,  ki se nahalajo kot znamenitosti v tej jami.
Toliko naj bode za danes devolj. Sedaj pa dalje!

Kakih deset metrov dalje se vidi „turška
sablja",  eden najznamenitejih stalaktitov, ka¬
kršnih ne najdeš nikjer več! Visi od stropa, ter
je zgoraj 0’21 m,  spodaj pa 043 m  široka in
primemo debela. Še kakih 15 metrov naprej se
nahaja zopet stranski oddelek jame, v primerno
'enaki dolgosti „Ivanove jame", ki je do sedaj
brez imena. V tej jami se nahaja več znameni¬
tosti, vendar jo je le težavno pohoditi.

46

Od tu čez kakih 20 m  dospemo na »ribji
trg", kjer vidimo kapnike podobne »ploščna-
tim ribam", morskim rakom", nedaleč od
tam pa »zlatega runa", »spečega leva"
in »veliki slap"; dalje dospemo po kakih 10
m  visoki jami v »ja hal išče", kjer zagledamo
na levi steni svetovnoznano »zagrinjalo".
Dolgo je kake 3 metre, debelo 8 milimetrov in
od stene odmaknjeno skoraj jeden meter. Kakor
je dolgo in široko, je vse prozorno, tvarina nje¬
gova je fino bela, gube delajo se tako same ob
sebi, da bi jih največji umetnik ne mogel lepše
vravnati. Obrobljen je zastor s pesom rjavo-rde-
če-rižastim, 10 cm  širokim, čegar barve prehajajo
kakor pri mavrici brez sledu druga v drugo.
»Zagrinjalo,, je brez ugovora največji čudotvor
narave v postojnski jami in lesk, ki je razlit po
njem od vrha do tal, očara izvestno vsacega, kdor
ga je videl. Človek bi skoraj ne verjel, da je kaj
takega v naravi sploh mogoče, in vendar je res!
Kaj tako dovršenega, tako finega in krasnega ne
dobiš nikjer več, ko bi je tudi z lučjo iskal po
celem svetu! , ••

»Zagrinjalu"  nasproti sta »kurnik" in
»slamnata streha",  in ne daleč od njiju pa
»top",  bel precej visok steber, ki se lepo sveti
in ima jako zveneč glas. Naokoli obsega kakih
6 m.  Jako zanimiva je rdečkasta skorja, »rdeče
morje"  imenovana, blizu nje pa raste »velika
in mala cipresa",  ki se dvigata med strmim
belosivim skalovjem. Par korakov od tukaj visi
od stropa jako lepo nagubančeno, prozorno, bel¬
kasto, divno obrobljeno »k o d ra n j e" (jabots)
kjer so gube zopet tako umetno in obenem tako
naravno nastale, da bi jih nobeden tapetnik ne

IL

47

bil mogel lepše ubrati. Od „kodranja“ se pripe¬
ljemo do najmočneje pokončne kapnine v Po¬
stojnski jami, ki meri 19 m  na okoli in ima 6-3 m
premerja, visoka je pa 5 m. Tukaj, dragi moj,
zopet lahko pomisliš, kedaj je oddala prva kap¬
ljica svojo tvarino za to velikansko kepo.

Še 28 m  in zopet smo pri „grobu“,  kjer
smo se pred nekaj časom, ogledavajoč jamske
čudotvore podali na levo iz Ferdinandove v Franc
Josipovo jamo. Novega od tu naprej ne bo nič
več kajti že smo na poti iz jame venkaj. Dobri
dve uri smo se potikali okoli in občudovali le¬
poto in umotvorje božje roke. Res smo trudni,
pa tudi vrlo zadovoljni, kar smo videli, je vredno,
da si vsak sam ogleda na lastne oči. Žal ne bo
nikomur niti za čas, niti za denar, kajti še enkrat
ponavljamo z dobro vestjo, da je ni več jame na
božjem svetu, ki bi se mogla v vsakem oziru
kosati z našo, kaj še le prekositi jo. Večinoma
vodijo po drugih takih jamah gori in doli ozke,
temne, nevarne steze; voda dostikrat kar s cur¬
koma lije od stropa in potnikom se je treba sku¬
paj za roke držati, da se kateri ne ponesreči.
Vsega tega ni v naši jami! Tu je vse gladko, vse
lepo uravnano. Zrak je sicer res nekoliko hladen
(8° R.), pa se nam vendar prileže ob hudi zu¬
nanji poletni vročini, kamor bodemo skoraj dospeli.

Rekli smo že, da imajo tudi drugod po svetu
podzemske kapniške jame, takih pa kakor je naša
nikjer ne! Večje jame se pač najdejo, lepših pa
nikjer. V Ameriki se nahaja v državi Kentuki „Ma-
mutova jama“, ki meri več nego 18 kilometrov
in je v resnici tudi lepa, toda naše ne doseza.
Ogri imajo pri Rimi-Szombat jamo „Baradla“, ki
je dolga 5800 m.  Na Moravskem pri Blanskem

48

1

imajo jamo „Macoha“, ki pa ni druzega, kakor
globoka dolina 123 m  dolga, 137 m  globoka in
50 m  široka. Na dnu te jame teče potok „Pun-
kava“. Tudi naša sosedna Štajerska ima v svojem
gornjem delu pri Frauenmauer blizo Eisenerza
podzemsko jamo 3790 m  dolgo, ki se razteza pod
celo goro. Pravijo, da ni napačna, ali z našo je
niti od daleč ni primerjati.

Kdor želi toraj za malo denarja videti kaj
v resnici lepega, veličastnega naj se pripelje kadar
mu bode čas najbolje pripuščal, semkaj v Po¬
stojno. Dobro bi bilo, ko bi si v to odločil vsaj
najmanj en cel dan, da si prav dobro ogleda
jamo in okolico našo z vso njeno zanimivostjo
ki bomo o nji še kasneje govorili.

49

Lepi sprehodi in izleti po
okolici.

Krajši sprehodi. *)

1. Na Sovič  k razvalinam Postojnskega
gradu (1 uro).

2. V Postojnsko jamo (3 ure).

3. V Jamo pri Velikem Otoku (2 uri).

4. Peš k „Pivški jami“ in „Črnijami“ (4 ure).

Dalj ši izleti.

1. Peš 5 ur, z vozom 4 ure k gradu »Pred-
jama“.

2. Na »Nanos" (dan hoda).

3. Na ,Javornik" (9 ur).

4. Z vozom k »naravnemu mostu" v Škoci-
janu pri Haasbergu in k jamam kneza Windisch-
gratza. Nazaj čez Haasbetg, Planino, kjer je lahko
ogledati jamo pri »malem gradu" v Planini (8—
10 ur).

5. Druga vožnja v Planino in Laze (cel dan)
na ogled »Pod stenami", »Mrzle" in »Vranje
jame", kakor tudi »Skednjence". Popoludne peš
na vrh Haasberga (prav zložno v treh urah, jako
lep razgled).

*) Dostavljeni čas velja za tja in nazaj.

50

6. Z vozom v Cerknico na ogled jezera in
jame Karlovce (7 ur).

7. Z vozom ali po železnici na ogled c. kr.
dvorne kobilarne v Prestranku (3 ure).

8. Z vozom v Idrijo na ogled c. kr. rudnika
za živo srebro in cinober (cel dan).

■

Jama pri Velikem Otoku.

Stranski oddelek Postojnske jame.

Pod mostom, ki nad Pivko veže Otoško
cesto z ono iz Postojne v Postojnsko jamo, zija
goltanec, ki nenasičen požira reko Pivko.

V „veliki dvorani" smo jo videli globoko
pod seboj hiteti dalje in jo slišali na lastna ušesa
zmagonosno in skrivnostno vrščati dalje v pod¬
zemsko njeno kraljestvo, ki nam je dosedaj še
malo poznano. Vže leta 1850. se je podal pre¬
iskovalec podzemskih jam, Schmidi, s svojim
sinom v čolnu po reki Pivki nad 580 m daleč
pod zemljo. Četudi tedaj ni odkril nič znameni¬
tega, je vendar s tisto svojo vožnjo potrdil svoje
domnevanje, kakor beremo o dotični vožnji v na¬
stopnem njegovem popisu: „Vožnje je bilo konec
pri večji globeli, ki ima kakih 12 m v premeru.
Strop v jami je namreč ondi tako nizko nad vodo,
da niti s čolnom ni bilo mogoče skozi duplino,
tudi ne, če bi se človek vlegel vanj. Ondi je pla¬
valo veliko čokov, tramovja in drugih obrezkov
lesenine, ki jih je voda tja zanesla".

Schmidi piše dalje: „Smer reki je vobče
severna in se bo reka sama na svojem daljšem
teku jako približala skrajnima točkama „basinu“

51

in „tartaru“ v gorenji suhi jami. Zveza omenje¬
nega basina, ki ni druzega nego z vodo napol¬
njena globel, z reko je brez dvoma, kajti v globeli
prekipi voda vselej, kedar je na Pivki povodenj
in preplavi ves konečni del jame v „tartaru“.
Voditelj Čič mi je pravil leta 1852. v Postojni,
da se je on peljal s čolnom tudi že prav tako
daleč po Pivki pod zemljo, kakor je bilo meni
mogoče prodreti. Nad tisto večjo globeljo pa, kjer
sem jaz obstal, je on opazil v steni luknjo, skozi
katero se je splazil, na kar je našel na drugi
strani zopet velik in prostoren kanal. Sam se
o tej trditvi nisem mogel nikdar prepričati, ker
mi voda ni bila nikdar ugodna".

Leta 1890. se je res posrečilo nekaterim po¬
gumnim jamskim raziskovalcem postojnskim pro¬
dreti do označenega mesta. Deloma v čolnu deloma
ob skalnem bregu reke Pivke so si pomagali
dalje ob reki, ter so potrdili podzemsko zvezo Po¬
stojnske jame z ono, do tega časa napačno za
samostojno smatrano Otoško jamo,  katera se je
odkrila leta 1889. Obiskovalcem jame smo načrtali
to pot le zaradi njene izrednosti in čudnega slu¬
čaja, po katerem so ji prišli na sled. Vhod vanjo
je pa redno napravljen, kakor se to spodobi s
površja zemlje.

Pot tjekaj te pelje od mostu blizo vhoda v
Postojnsko jamo naravnost na Veliki Otok. Blizu
cerkve se prične steza na desni po hribu navzgor.
Tu gori prideš čez kakih 20 minut do vhoda v
jamo, kjer bodeš našel lepo urejena pota, krasne
nakapnine, zdrav zrak in prijetno temperaturo v
podzemskih prostorih. Najzanimiveji in obenem
najdivneji oddelek v tej jami je precej visoka terasa,
ki se imentije „belvedere“ ; od tu slišiš pod seboj

52

v globočini vrščati vodo. Reka Pivka je in tu je
kraj, kamor so dospeli Postojnski turisti po njej
pod zemljo in dokazali zvezo ter skupnost jam.

KNEZ HUGO-JAMA.

Od tu dalje je sicer še nekaj časa mogoče pro¬
dirati po njej, vendar je pot jako nevarna.

Z „belvederja“ je treba zopet po tisti poti
nazaj, ki nas je vodila notri.

53

Tri četrt ure zadostuje popolnoma, da si to
jamo do dobrega ogledamo.

Kdor ima nekaj dni časa na razpolago in
ga hoče porabiti za ogled naše okolice, naj si
ga uravna tako-le. Za prvo pešpot bo potrebo¬
val 4 ure, od katerih hode porabil 3 za hojo,
četrto pa za ogledovanje. Tudi je treba vodnika,
ki mu je povsod vse dobro znano.

Pot, na katero se podaš, te pelje iz začetka
ob rebri Sovičevi proti zapadu, dalje nad Postojn¬
sko jamo proti severu. Na jugu se dviguje 1300 m
visoki „Nanos“ proti nebu. Pot je skoraj povsod
valovita in kamenita, kakor vsa naravna kraška
pota. Grmičevje jo obdaja ob obeh straneh, do¬
kler nas ne privede v temnozeleno jelovino. V
sredi te jelovine boš prišel do vhoda v „Črno
jamo", ki je posebno sloveča zaradi dveh slepih
čudakov, ki se v njej nahajata. Prvi je Jamski
hrošč", brez oči, drugi pa obče znana „človeška
ribica" (Proteus anguineus).

Nedaleč od tukaj, prav ob poti, boš našel
grozen propad „Ruglovka“, kamor se zaradi str¬
mih skoraj navpičnih sten njegovih niti plaziti ne
moreš; tudi od druge strani mu ne moreš do ži¬
vega. Odrinimo toraj dalje, saj smo že skoraj
pri „Pivški jami", ki nam tako grozno pošastno
zeva nasproti. Spodaj pod nami, v globočini
64 m,  vrši naša stara znanka reka Pivka. Od
severne strani te vodi vanjo tu pa tam.stopnicami

in „Pivska
pri Postojni.

'V,.''

54

zboljšana pot do mesta, kjer se gre kakor po
lestvici. Že nad to lestvico je možno opazovati
podzemsko reko. Prizor je velikansk, zlasti ako
se ozremo od spodaj gori proti belemu dnevu.

Podzemski tok reke Pivke je preiskaval tu¬
kaj leta 1885 raziskovatelj jam c. kr. vladni svetnk
Frančišek Kraus  jako natančno. Iz teh pre¬
iskovanj sledeče študije in posledice so dokazale
na podlagi občrta podzemskega toka njenega,
kakor sta ga načrtala gg. SzombathyinPutick,
da je mogoče reko Pivko zasledovati pod zemljo
na daljavo 770 m  med Postojno in Planino, ne
da bi bilo treba razstreljevati kake ovire ali od¬
pravljati druge nedostatnosti.

Nazaj grede se ne pozabi obrniti od „Crne
jame" proti „Jeršanovim dolinam", kjer te čaka
precej zložna pot, ki te bo pripeljala od severne
strani v Postojno.

Predjamski grad.

Glede romantike zavzema "pač Predjamski
grad med vsemi gradovi našega cesarstva, rekli
bi, prvo mesto. Saj ga skoraj ni človeka na Slo¬
venskem, da bi ne vedel kolikor toliko o silnem
vitezu „Erazmu Predjamskem", ter o njegovem
gradu, ki so bili iz njega napeljani hodniki skozi
gore in potem čez Nanos v vipavsko dolino.
Kljub temu pa menim, da ga ni kmalu gradu na
svetu, da bi se popotni svet tako malo brigal
zanj, kakor prav za Predjamski grad. Vzrok smo
v prvi vrsti m ač sami, ker se nam do sedaj niti ljubilo
ni opčjžfrjatifrtedovednega ptujca nanj. To bi bilo

55

vendar nekoliko preveč, da bi mi od njega pri¬
čakovali vprašanje: „Kaj pa je še znamenitega
pri Vas?“ Sami moramo tu napraviti prvi, drug/

PREDJAMSKI GRAD.

in tretji korak, potem jih bodo vbirali naši gostje
tudi za nami.

Predjamski grad toraj je vredno videti vsa¬
kemu, kdor je le količkaj sam svoj gospod, da

56

namreč lahko razpolaga čez svoj čas. Pot tjekaj
pelje dvojna. Prva za pešce se vleče poltretjo
uro čez Veliki Otok, Zagon in Pristavo, druga —
če se hočeš peljati po Tržaški cesti do Dilc in
od tu ob občinski cesti v Landol in Predjamo.
Koder pojdeš, povsod bo prijetno, kajti po obeh
straneh popelje te pot skozi travnike, pašnike in
les in tu boš imel priliko spoznati razliko med
vegetacijo, ki raste na apnencu in ono na pe-
ščeniku.

Skalni grad Predjamski vgledaš pa še le,
ko mu takorekoč prideš pred nos. Tu se ti od¬
pre razgled na velikansko skalno duplino, ki se
iz nje dviguje trden grad.

Razgled od tu je ravno tako zanimiv, kakor
zgodovinski spomini na srednji vek, ki se okle¬
pajo tega gradu.

Grad je dandanes lastnina kneza \Vindisch-
gratza, kakor sta tudi njegova lastnina Logatec
in Haasberg. Vže leta 1580. je dal pozidati te¬
danji gospodar grof Kobencelj na razvalinah sta¬
rega gradu novi, sedanji grad.

Jako živo priporočamo vsem rojakom, tako
bližnjim kakor tudi oddaljenim, da si ogledajo
Predjamski grad. Poživili si bodo s tem mladostne
spomine, kedar so z nekako nestrpnostjo prebi¬
rali „Erazma Predjamskega", učvrstili pa tudi
svoje zgodovinsko in zemljepisno znanje.

Kdor je trden v nogah, jo vreži peš iz Po¬
stojne čez Veliki Otok in Zagon na Predjamo
ter završi partijo s tem, da se podaš na Nanos,
od koder te bo pozdravljalo sinje morje adrijan¬
sko, in pa videl bodeš ležati proti jugu tožno
Istro.

— -

57

Planina in grad Haasberg.

Nekako 8 km  od Postojne ob cesti, ki pelje
iz Trsta v Ljubljano, se razprostira prijazni trg
„Planina“. Do leta 1857 je tu cvetelo blagostanje
v obilni meri, kajti tovorniki, ki so prevažali bla¬
go po veliki cesti, so dajali Planincem obilnega
zaslužka, katerega jim je vzela železnica, ki je
bila leta 1857. speljana čez Rakek. Dandanes je
Planina ponosna le še na svojo lepo in prijetno
lego, na zdravi zrak, na dobro vodo in zelene
gore, ki jo obdajajo od vseh strani. Te priporo¬
čljive prednosti so ji privedle tudi vže mnogo
stalnih tujcev o poletni vročini, ki se hodijo
semkaj hladit iz Trsta, Reke, Pulja in Gorice.
Prebivalcev ima 1230, prav prijaznih in postrež-
ljivih ljudij, in nekaj dobrih, še iz starih časov
slovečih gostiln, ki na vso moč skrbe za dobro
postrežbo gostov. Promet oskrbujeta c. kr. po¬
štni in brzojavni urad planinski in pa prometni
urad južne železnice na Rakeku.- Planina ima dve
vštrično speljani cesti. Stareja je spodnja cesta,
koder je bila napravljena tudi v starih časih; žal
da v jeseni, kadar jo preplavi Unca, ni zanesljiva
in za rabo. Vsled te nedostatnosti je bilo treba
nove ceste in potegnili so jo vštrično s staro le
precej više. Trg je skoraj pol ure dolg in se
deli v „Gorenjo“ in „Dolenjo Planino", ima dve
cerkvi, jedno kapelo in več prav ličnih hiš. Nad
Planino se nanaja romarska cerkev Matere Božje
(Planinska gora).

Okrajna cesta iz Planine na Rakek je spe¬
ljana povprečno čez dolino na drugo sleme. Čez
reko Unčo se spenja kamenit most s tremi pre¬
dori. Na levo se zasuče cesta proti Rakeku, ona

58

59

CERKNICA.

na desno te pripelje k gradu Haasberg, ki je
zbog svoje krasne lege prava krasota za to do¬
lino. Glavno pročelje gradu je obrnjeno proti jugu,
kjer je tudi vse vravnano za sprejem voz in peš¬
cev. V malem medvedjeku za gradom je vjetih
več mladičev medvedov, tega še vedno na Ja¬
vorniku živečega, če tudi vže jako redkega kos-
matina. Po obširnem parku za veliko divjačino,
se spreletava skokonogi jelen s košuto, za njima
pa veselo in igraje skakljajo ljubki mladiči.

Grad „Haasberg“, sedaj lastnina kneza Hu-
gona Windischgratza, služi knežji družini za
letovišče. Trudavredna, ker krasna je pot skozi
gozd do razvalin nekdanjega gradu Haasberg, ki
ga je porušil potres dne 26. marca 1511, ter ž
njim porušil tudi gradove „Turjak,“„Polhov Gra¬
dec," „deželni dvorec v Ljubljani" itd. Iz te višave
vidiš v daljavi julijske in kamniške planine ter
Cerkniško jezero.

*x>s> .

Planinska jama.

Na skrajnem jugu Planinske kotanje brez
pravega vhoda in izhoda stoji še dandanes zgo¬
dovinsko pomenljivi, kakor tudi romantično po¬
stavljeni stolp-stražnik nekdanjega gradu „Mali
grad.  Le-ta grad je bil svoje dni lastnina trža¬
škega mestnega glavarja barona Ravbarja,  ki
se je bil tu vtaboril s svojimi četami zasledujoč
tedaj vže javni pravici zapadlega Erazma Pred¬
jamskega. Leta 1484. ga je res zasledil in vničil.

Ako hočeš tukaj vživati zares velikansko
lep prizor, zavij v Zgornji Planini pri poslednji
hiši iz velike ceste na stran in jako zložna pot

60

te popelje okoli razvaline do knezove žage, ki
se.pri nji podaš čez speljane rake in takoj se
boš na lastne oči prepričal, kaka je divja ro¬
mantika v teh krajih. Pred vhodom v Planinsko
jamo stojiš, ki za njim zija 70 m  globoka duplina.
Ta vhod po novejših preiskavah c. kr. komisarja
gozdnega nadzorstva g. Puticka ni druzega nego
skupno ustje reke Pivke od zapadne in pod¬
zemskega odtoka iz Cerkniškega jezera od iz¬
hodne strani, ki se oba kakih 350 m  pred
vhodom pod zemljo združita in združena pod
imenom „Unca“ tečeta na dan. Drug odtok Cer¬
kniškega jezera hiti na beli dan iz raznih vrelcev
v mlinski dolini.

Po teh skrivnostnih, 6700 m  dolgih galeri-
rijah je mogoča ob desnem obrežju le kratka
hoja. Kmalu se je treba prepeljati v čolnu na levo
stran, kjer je zopet, če tudi ne daleč — mogoče
prodirati. Konečno pa nam ne kaže nič druzega,
kakor zaupati se čolnu, ako bi nas vlekla želja
še naprej pod zemljo. Nakapnin ne najdemo po¬
sebnih, pač pa nekaj divjih golobov, ki ondi
gnezdijo in so sploh jako boječe ptice.

Nič manj kakor Planinska jama, zanimiva
je tudi „Vranja jama" in vredna, da si jo ogle¬
damo. Podajmo se ob stari cesti po zeleni doli¬
ni in najmimo si vodnika. Le-ta nas popelje naj-
prvo k tehničnim napravam za odvajanje povo¬
dnji „Pod stenami". Od tu imamo še kake pol
ure do zanimive jame same, ki je vanjo mogoče
prodreti 85 m  daleč in se nam ta trud jako do¬
bro izplača. Kedar je po Planinski kotanji po¬
vodenj, stoji tudi v Vranji jami voda dostikrat
meter visoko.

--

61

Škocijanske jame v Haasber-
ških gozdih" in vel. nar. most.

Škocijanske jame spadajo pravzaprav k
podzemski skupini Cerkniškega jezera in njego¬
vih odtokov, ter bi se morali še le ondi pečati
ž njimi. Kljub temu se nam zdi umestneje ome¬
njati jih tukaj, ker jih lahko obiščemo, ako se
odpeljemo za celi dan iz Postojne v Planino;
vožnja k Cerkniškemu jezeru zahtevala bi pol
dneva sama za-se.

Najprijetneje potovanje je iz Postojne z vo¬
zom po izvrstni cesti skozi zelene Haasberške
gozde proti Uncu. Kdor se tu vozi, se pač lahko
prepriča, da so po tej prekrasni temnozeleni sen¬
čnati jelovini prav taka tla, kakor se nahajajo
povsod južno od Postojne, kjer se je pred nekaj
leti pričelo s pogozdovanjem, ter iz tega lahko
sklepa, da se bo pogozdovanje izvrstno dobro
obneslo. Razloček je le ta, da je po gozdih ne¬
kaj več zemlje (prsti), kakor pa po novo obsa-
jenem Krasu, ker jo ondi visoka jelovina brani
pred hudo burjo, kar se bo tudi na novo obsa-
jenih delih od leta do leta vspešneje poznalo, čim
večji bode nasad sam.

Čez dobro uro smo že pri velikem „narav-
nem mostu". Med gostim grmovjem se vidijo
razvaline nekdanje kapele, posvečene sv. Kocijanu.

Pod nami se razteza pred našimi očmi krasna
dolina košenina, ktero zagraduje strma, navpično
odsekana stena. Na nasprotni strani -— za nami
toraj — zeva grozen propad in onostran njega

*) Ne zamenjaj jih s Škocijanom ob Reki pri Di- .
vači na Primorskem.

62

velikansk goltanec, ki se vanj strmoglavi večino
leta divji hudournik. Ako si pa natančneje ogle¬
damo to krasno okolico, se bomo kmalu čudom

VELIKI NARAVNI MOST.

prepričali, da smo stali na velikem skalnem oboku
na tako zvanem „naravnem mostu", ki je po njem
speljana lepa nova cesta.

63

Ako si ta most ogledaš iz doline, se bodeš
takoj prepričal, da je res, kar smo ravnokar tr¬
dili. Visok je ta obok 19 m,  globok 4'8 m;  vsa
skala pa meri 42 m  na višavo in 52 m  na širjavo.

Potok, ki teče po zeleni dolini košenini, se
imenuje „Rak“ in se strmoglavi v jamo ali gol¬
tanec ono stran mostu. Ako postojiš ob vznožju
desnega stebra pri mostu, bodeš slišal, kako gr¬
gra voda v goltancu. Ob poletni suši se posuši
tudi Rak in tedaj je mogoče stikati tudi pod mo¬
stom. V jami sami ni kaj posebnega. Zanimivo
je pač, da je iz jame mogoče priti na površje
skozi neko oknu podobno odprtino.

Potok Rak je del vode, ki hiti v „mlinski
dolini" pri Planini na beli dan, to seveda zda-
tno pomnožen po podzemskih pritokih. V gorenji
tok njegov oddaja vodo več vrelcev, ki je od
njih dokazano, da so odtoki Cerkniškega jezera.

Čim dalje gremo ob potoku navzgor, tem
bolj se zožuje dolina košenina, dokler je ni po¬
polnoma konec pred skalno duplino, ki se vleče
globoko v goro.

Ako se pelješ po gozdni cesti dalje, si kmalo
na mestu, kjer je treba doli z voza. Krasni pri¬
zori te čakajo tukaj! Nad 55 m  globokim pro¬
padom se vspenja „mali naravni most", jako
krasen in dičen skalen obok. Prepadov vseh
skupaj je tukaj šest, drug skoraj poleg druzega.
Nastali so, ker se je nad dotično duplino udrl
obok, kar je vsekakor živ dokaz, kako se še
dandanes delajo dupline po Krasu. Po prvem
teh prepadov je speljana cesta, ki te vodi k
„Windischgratzovim jamam", ki imajo razna po
knežji družini posneta imena, kakor so: jama
pricezinje Kristijane, jamaprincezinje Aleksandrine,

64

jama princa Ernesta. Po vseh teh so speljana
lepa, gladka pota. Prva jama ima duri, ki se za¬
klepajo, vse druge so odprte. Jama princa Hu-
gona drži skoraj 1000 m  daleč proti Cerkniškemu
jezeru. V njenem gorenjem delu je možno dalje
priti le s čolnom.

Vrlo diven in romantičen je pogled od spodaj
gori na „mali naravni most".

Vračamo se navadno po tistej poti, ki smo
se po njej pripeljali semkaj, le s tem razločkom,
da jo sedaj lahko uberemo preko Unca v Planino.

Cerknica in znamenito njeno
jezero.

, Kdor ima kaj časa na razpolago, naj ne
zamudi obiskati iz Postojne  tudi Cerknico.
Zamudil boš le jeden dan, videl in vžil pa, da
se boš čudil. V Cerknico ,se lahko pelješ z vo¬
zom preko Unca, ali se deloma tudi lahko po-
služiš železnice. V tein slučaju se odpelješ -zjutraj
z brzovlakom iz Postojne na Rakek, od koder
se podaš z vozom v pol ure oddaljeno Cerknico.
Vozovi na Rakeku so vedno po ceni dobiti v
gostilni nasproti kolodvora. Ob sedmih zvečer
te pripelje brzovlak že zopet nazaj v Postojno.

„Cerknica“ je jako prijazen trg s 1480 pre¬
bivalci. Sredi trga stoji lepa vtaborjena cerkev,
blizo trga pa prazgodovinsko selišče „gradišče“,
kjer so izkopali vže mnogo zanimivih starin.

Ime trga je nastalo prejkone iz „cerkvica“,
ki se nahaja ondi že iz sila davnih časov. Hiše
so prijazne in čedne in vse kaže na imovitost

65

gospodarjev. V trgu sta dva dobro opremljena
hotela »Javornik" in „Žumer“. Gostiln je mnogo
in so dobro preskrbljene za točno postrežbo
zlasti opoludne.

Največja cerkniška znamenitost pa je jezero,
ki piše o njem že Strabo: „Trajectus montis esta
Tergesta vico Carnico, ad Lacum Lugeum“.

„Cerkniško jezero" je jedna najznanienitejih
naravnih prikazni na Krasu. Podobno je povsem
veliki a plitvi kotlini brez vhoda in izhoda, ki se
za njo dviguje na jugu gozdnati „Javornik“, na
severu pa posekana „Slivnica“. Na izhodni in
zapadni strani se pridružuje več valovitih hrib-
cev, kakor nasipi med jezerom in sosednjimi do¬
linami. Pod temi naravnimi nasipi se nahajajo
jezerski pritoki in odtoki. Podoba jezerska je ja¬
ko nepravilna. Kedar je veliko vode, tedaj je blizo
4500 ha  sveta pod vodo in znaša srednja glo¬
bočina 36 m.  Jezero samo na sebi ni, kakor so
druga gorska jezera, kaka globoka z vodo na¬
polnjena kotlina, temveč prav polagoma proti jugu
nagnjena ravnina, ki se po nji nahaja le nekaj
požiralnikov in pa trije potoki. Vsled tega prav¬
zaprav Cerkniško jezero ni druzega, kakor pre¬
plavljena ravnina, s katere ne more voda vsako
leto vsled prepičlega odtoka po svojih požiral¬
nikih v kraj. Tla in obkrožno gorovje jezersko
je kakor ves kras apnenčasto in predirljivo. Do¬
toki jezerski imajo svoje struge večinoma pod
zemljo. Častno izjemo v tem oziru dela edini
»Cerkniški potok", ki teče ves čas do svojega
izliva v jezero na površju. Nekateri teh podzem¬
skih dotokov imajo še celo to lastnost, da služijo
jezeru tedaj za odtok, kedar samim vode zmanjka.
Splošno se jezero odteka na severni strani po

66

podzemskih rovih proti Planini, kjer zagleda voda
v „Mlinski dolini" zopet beli dan.

Kedar je v jezeru veliko vode, stopi taista
na severozapadu celo do vhoda v „veliko Kar-
lovco“, kamor se zgublja z velikim hruščem.
Združuje se zopet ta voda v poprej omenjenem
Škocijanskem goltancu, kjer preteče jame kneza
Windischgratza in se pod zemljo obrne proti
Planini.

Takoj, ko voda v Cerniškem jezeru pade
na navadno mero, razorje pridni kmetič jezerske
obali ter jih obseje. Navadno se mu letina jako
dobro obnese. Še bolje se mu splača trud na
jezerskih košeninah, žal, da so čestokrat tako
odvisne od vremena. Le nekoliko več dežja naj
pade, kakor ga je treba in vničena je cela košnja!
Lov na močvirne ptice že zdavnej ni več tako
izdaten, kakor je bil, tem večji dobiček pa pri¬
naša še dandanes, kedar voda zopet nastopi, lov
na razne ribe in rake.

67

NFIRODNR IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

0000025265^1

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

559 8G8

coeiss š