Uoo3^ —.»lavija Poštni tekoči nidttu. Gu.. KI UST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 6 1., posamezna številka 1 liro. Leto II. marec 1033 3 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 32 :: Rokopisi se ne vračajo :: Vsebina. Ne samo pravice, tudi dolžnosti! — Živinozd ravnik Josip Gerbie: Naša govedoreja. — Just Ušaj: Povzdig sadjarstva. — 1. G.: Državno posestvo Prestranek. — Pogoji uspešnega mlekarstva. — Mlečni trg v Trstu. — Franc Sirk: Nov način pobiranja davkov. — Vprašanja in odgovori. — Kako je po deželi: V kanalskem okraju. Na Livku. Na Reki (Cerkljansko). V Brdih. V Šmarju. — Ing. A. P.: Letna izguba štirih milijonov. —1 A. Bajec: Knjigovodski tečaj. — Kaj delajo tmše mlekarne? — Gospodarski drobiž: Polje in travnik. V hlevu. Pri hiši in na vrtu. — Zadružništvo. — Razne odredbe. — Razno. Kmetijstvo je veda, znanost, ki zahteva učenja in truda kakor druga polja, na katerih se udejstvuje človeški razum. Superfosfat 1517 ima Zadružna zveza v Gorici, Corso Verdi 32 v zalogi. LISTNICA UREDNIŠTVA. Gospod V. B. Rihemberg. Prejeli smo Vaš dopis žal, ko je bil list že končan. Gospod F. F. Idrija. Tudi Vaš članek je prišel prekasno. Ce bo mogoče, ga uporabimo prihodnjič. w I Zavarovanje. Članka nismo objavili v tej številki, ker je gradivo važno in vredno, da se še kaj doda. Prihodnjič. Vsem zvestim prijateljem in sotrudni-kom se urednik toplo priporoča, da mu pošljejo svoje prispevke do 1. aprila. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Večina naročnikov nam je že plačala. Tištirn pa, ki kljub našim opominom naročnine niso poravnali, smo morali list ei-staviti. Kdor bi pa pomotoma te številke ne prejel, akoravno je plačal, naj nam to takoj sporoči. Vprašanje soriškega mesta. Goriški Italijani so poslali posameznim ministerstvom spomenice, v katerih izražajo svoje želje glede bodoče preureditve deželnih zadev. V sledečem damo kratek izvleček posameznih spomenic. Notranje-ustanove: Kmetijsko šolo, gluhonemnico, umobol-riu ministru predlagajo, naj bi v okviru nove itiririnskc (videmske) province uprava goriške Ježele ostala ločena za se. Važen razlog, ki govori za to, je jamstvo bivše dežele za hipotečni zavod, občinski kreditni zavod in deželno hranilnico. Dežela ima v Gorici1 razen teh še sledeče tiico, bolnišnico, hiralnico, muzej, arhiv in knjižnico, sirotišnico, tehnični urad za vzdrževanje cest in deželnih poslopij, itd. — Obrtnemu in trgovskemu ministru: Sedanja trgovska šola naj se spremeni v kr. trgovski zavod po vzoru genovske šole Ugolino Vivaldi, prouči naj se obnovitev Obrtne šole in Zavoda za pospeševanje ma- le obrti v Gorici. V Gorici naj ostane Nadzorstvo za obrtne nadaljevalne šole in vajence. Gotovi so, da goriška trgovska zbornica ostane nedotaknjena, tudi po drugih provincali iinajo po dve in več zbornic. — N a u č n e m u ministru: Tehnični zavod, ki irna sedaj dva oddelka za fiziko in matematiko ter za agronomijo, naj se izpopolni s te-tečaji za knjigovodstvo in poljemerstvo; vsa 3 učitelljišča, to je goriško, tolminsko in gradiščansko naj se združijo v eno, goriško. — Poljedelskemu ministru: Deželni kmetijski zavod naj ostane v Gorici, želeti bi bilo v prid cele Benečije, da se ustanovi v Gorici Višja šola za polje-deltsvo. Goz.darska šola naj se prenese iz Idrije v Gorico, Rudniško nadzorstvo iz Trsta sem. — Pred vojsko je imela Gorica agrarno-kemično Preizkuševališče, naj se obnovi. Ravno tako tudi brad za agrume operacije. — Ministru za javna deia: Cesti Gorica-Komen in Gorica-Cepcvar se morajo popraviti, železnici Gorjca-Červinjan in Ajdovščina-Logatcc naj se gradita. Pri prctrklui' v Trstu je Urad za reguliranje rek in hudournikov, ki je bil večinoma radi Soče in njenih dotokov ustanovljen; naj se prenese v Gorice. Pod prejšnjo državo so mislili napraviti na severnem koiodvcru veliko delavnico za popravljanje strojev in vozov, naj se sedaj izvrši. — F i-nančnemu ministru: Ostane naj v Gorici Banca d’Italia z' oddelkom deželnega zaklada, morda bi kazalo ustanoviti tobačno tovarno, ohrani naj se finančni oddelek (sezione staccata), ki sedaj vrši vojnoodškodninske posle. Če sc loči firtančna straža za gore od mornariške, naj se ji določi Gorica kot sedež. — Vlada naj se zanima tudi za velik pomen sledečih podjetij: elektro-hi-dravlične naprave v Solkanu, razširjenje cestne železnice mestne v okolico, čimprej naj se reši vprašanje vojne odškodnine za veleobrtniško podjetje Ajdovščina, Podgora in Strašice. Ta člančič nam je zadnjič preostal. Ker pa bi njegova vsebina utegnila koga zanimati, smo ga tu priobčili. JOSIP KERŠEVANI, mehanik in puškar v Gorici, Stolni trg 9 naznanja si. občinstvu da mu je na novo došla velika množina blaga iz svetovno znanih tovarn. Novo došlo blago prodajam po jako znižanih cenah. Na pr. šivalne stroje Orig Mundlos Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman, Afrana in Winselmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na strokovni poduk za umetno vezanje in krpanje, katerega dajatn brezplačno. Dvokolesa: Orig Puch, Orig. Stiria. Orig. Start, Waffenrad, Regent, Kosmos, Helical in mala motorna kolesa. Velika izbira pušk, samokresov, patron, dinamitnih patron, smodnik za razstreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene premete. Lastna delavnica in popravljalnica Stolni trg. štev 3. Z jamstvom prodajam šivalne stroje, dvokolesa in puške tudi na mesečne obroke Za točno, solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči JOSIP KERŠEVANI, mehanik in puikar. Conto corrente cnlla posta Poštni tekoči račun. GOSPODARSKI UST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 6 1., posamezna številka 1 liio. Leto II. Štev. 3 marec 1923 :: UpravmStvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 32 :: Kokopisi se ne vračajo :: Ne samo pravice, tudi dolžnosti! V človeški naravi je, da zelo vsakdo povdarja povsod le bolj svoje pravice, na dolžnosti pa, ki jih ima do drugih oseb, do organizacij in do človeške družbe sploh, člesto niti misli ne. Ni pra« vic brez dolžnosti. In ako hočemo ohra« niti oziroma ustvariti red v človeški družbi, mora vsakdo vedno in povsod vzbujati in gojiti prav za prav še bolj čut, zavest dolžnosti, ki jih ima do dru« gih nego pa čut, zavest pravic, ki jih ima terjati od drugih. To je krščansko na= čelo. In ako bi se človeška družba rav« nala po tem, bi se na mah ublažili, da celo ponehali bi dandanašnji hudi raz« redni boji, ostra nasprotstva med delav« ci in delodajalci, med delavskimi in ne* delavskimi stanovi, med posamnimi stanovi, med narodi in državami. Ako bi se povsod vpoštevalo to na? čelo, da ne smem samo zahtevati svojih pravic, ampak da se moram zavedati tudi svojih dolžnosti ter jih tudi v resnici po moči izpolnjevati, bi v marsičem dru« gače izgledalo med drugim tudi v naših zadružnih organizacijah. Člani organizacij, n. pr. denarnih ali gospodarskih zadrug, mislijo često, da so že izpolnili svoje dolžnosti do zadruge, ako so vanjo vpisani, ako so plačali svoj delež. To je silno malo. Dolžnost članov je tudi, da n. pr. svoje prihranke nala« gajo edino le v dotični hranilnici, da pri« dobivajo hranilnici tudi druge vlaga« telje, nečlane, da pridobivajo zadrugi nove koristne člane; da se sami vestno udeležujejo zadružnih shodov in zlasti občnih zborov ter agitirajo med znanci in prijatelji za čim večjo udeležbo na shodih in zborih. Njihova dolžnost je, da podajajo na zborih dobre, koristne nasvete, da se ne branijo izvolitve v na« čelstvo ali nadzorstvo ter da pridno in vestno izpolnujejo kot taki svoje nalo« ge. Dolžnost članov je tudi, da se izpo« polnujejo v zadružnem duhu, da radi proučujejo spise in časopise, ki razprav« ljajo o vseh panogah zadružništva ter smisel za zadružništvo vzbujajo in gojijo tudi med drugimi, ki se še za to ne bri« gajo ali so o zadružništvu slabo poučeni. Kar je v malem zadruga, je v veli« kem zveza zadrug. Pri Zvezi so članice posamne zadruge. Da morejo zadruge uspešno delovati, je nujno potrebno, da so včlanjene v kaki zvezi zadrug. Zveze imajo v zadružništvu izšolane in preis« kušene strokovnjake, ki nadzorujejo in vodijo poslovanje zadrug, jim dajejo potrebne nasvete, zastopajo in branijo koristi zadružnikov v državi; zveze vo« dijo denarni in blagovni promet zadrug, jim oskrbujejo cenene kredite in nala« gajo varno njihov denar. Da morejo zadružne zveze tem us« pešnejše dosezati svoj namen, se zdru* žujejo tudi same v velike, državne zveze ga načelstva in nadzorstva naj zastop* in celo v mednarodne zveze, obsegajoče niki posamnih zadrug gledajo nato, da več držav. To je silno važno zlasti za sporazumno izvolijo najboljše moči, ki bolj in bolj razvijajoče se gospodarsko so res prešinjene od zadružnega duha zadružništvo, strokovno zadružništvo, ki in vnete za delo. Kakršno je vodstvo obeta v doglednem .času organizovati zveze, tako bo tudi njeno poslovanje, mednarodno izmenjavanje in razpečav Od načelstva in nadzorstva je odvisno vanje blaga zadružnim potom. tudi to, kakšno je zvezino uredništvo. Predaleč bi nas zavedlo, ako bi ho* Tudi uradništvo bi moralo vedno in teli vsestransko, podrobno razviti pomen vseskozi biti prešinjeno od zdravega višjih zadružnih organizacij, zadružnih zadružnega duha. — Posamne zadruge zvez. Vsekako pa moremo trditi, da člani imajo zlasti veliko dolžnost, da imajo zadrug veliko pričakujejo in veliko za= ves svoj denarni promet pri zvezi in da htevajo od svojih zadrug in svojih za* ne nalagajo drugod svojega razpo* družnih zvez. In prav imajo! ložljivega denarja. To je gotovo, da Ako pa hočejo zadružniki in zlasti zveza na splošno oskrbuje, nalaga ve= zadruge res imeti od svoje zadružne stno in varno zadružni denar, čeprav zveze zahtevanih in pričakovanih koristi, na manjše obresti, kdor išče pa velikih morajo tudi izpolnovati svoje dolžnosti obresti in4 velikih dobičkov, denar riški? do zveze. ra hi izpostavlja zgubam in nesreči sebe Pred vsem morajo zadruge paziti na hi druge, to, da se po sposobnih članih udeležujejo Od močne, krepke zadružne zveze vestno vseh rednih in izrednih občnih imajo zadruge pričakovati tudi res zborov zveze. Nobena zadruga naj ne krepkega delovanja in pomoči. Zato izostane od občnega zbora! — Pri sejah treba, da zaključimo članek s tem, da načelstva in nadzorstva razpravljene sklenemo dajati zvezi tudi, kar ji tiče; koristne predloge in nasvete v prospeh vsestransko, moralno podporo, pa tudi zadružništva naj pošljejo zadruge za* potrebnih denarnih sredstev, če jih rabi! časno zvezi; da pridejo na občnem zboru zveze v razgovor. — Pri volitvi zvezinc= Jože Abram. Naša govedoreja Ogromna > večina našega ljudstva v lijonov krav-molžnic. Statistika pravi na-Italiji se šivi od obdelovanja zemlje in si- dalje, da vrednost mleka, ki ga pridobe . vinoreje. Le malo je industrijski/: krajev Nemci letno od teh krav-molznic, presega kot na pr. Solkan, Miren itd., kjer si naši vrednost vsega letno pridobljenega neob- \ ljudje služijo svoj kruh z gotovo obrtjo; delanega železa in premoga! Samo ponu-nekaj jih je zaposlenih po tovarnah. sli mo na gospodarski boj med Francozi tn Važen vir dohodkov bi morala biti Nemci v ruhrski kotlini, ki je silno bogata našim krajem — govedoreja. Velikanski premoga in železne rude in predočila nam pomen govedoreje za posamezne dežele, b° bolj jasno omenjena statistika o grom -države naj nudi sledeči primer: V Nemčiji 110 vrednost, katero ima nemško ljudstvo , rede po današnjih statistikah okroglo 9 mi- v svoji govedoreji. Nobena druga domača žival ne obsega kot predpogoj za blagostanje poljedelca toliko gospodarskih vrednot, kot ravno goveja živina. Ta nudi našemu poljedelcu vse svoje moči kot sodelavka na polju in drugod. Hrani ga, ga obuva in mu gnoji polje. Krma, ki jo porabi goveja živina — razven v prvi mladosti — je taka, da bi je ne mogel porabiti v boljše svrhe, nego ravno samo za krmo. Trava, seno, slama, plevel bi v nobeni drugi predelavi ne donesli enakih produktov, kot se ravno dosežejo s predelavo krme potom goveda v delo, meso, mleko. S prašičjerejo je že malo drugače. Ako hočemo opitati prase, mu moramo dajati koruze, krompirju. Koruza, krompir pa služita tudi kot važna hrana za človeka; na drugi strani zamoremo izdelovati iz krompirja recimo razne alkohole. Kar se torej rabi kot krma pri pre-sičjereji, se da celo predelati potom industrije v razne druge produkte. Medtem ko krma goveje živine trava, seno, slama, plevel ne zamore služiti za drugo, nego samo- za krmo. In za vse to nam daje goveja živina toliko dragocenih produktov. Celo odpadki — gnoj. Kdo si more brez tega mislili pametnega poljedelstva. Po nekaterih krajih cenijo izobraženost poljedelcev po obilnosti in oskrbovanju gnojnega kupu! Od česa je odvisen prospeh živinoreje? Prospeh živinoreje je odvisen od veselja živinorejca, s katerim skrbi za svoj hlev, od njegove zmožnosti in razumnosti, da zna preceniti prednosti in pogreške živali, od njegove marljivosti in ne navsezadnje tudi od dežele, države v kateri živi, ki gredo povsod živinorejcem na roko. Slovenski kraji v Italiji, kateri so po večini gorati, so posebno ugodni za živinorejo. V kakšnem stanju se nahaja naša današnja govedoreja? Ni posebno razveseljivo. Česar nam ni odneslo avstrijsko rekvi- riranje, to nam je odnesla bojna furija, ki je divjala v delu naše dežele. O smotreni govedoreji v naših krajih ne moremo govoriti. V porušenih krajih se je sešla goveja živina iz vseh vetrov, o enotni pasmi, ki je predpogoj razvoju vsake živinoreje, ni pri nas ne duha ne sluha. Tudi drugi naši kraji, ki niso bili po vojni pdrušeni, nimajo enotnih pasem. Redi se vse, kar leze ino grede. Smotreno govedorejo si bomo morali v naših krajih šele na novo ustvariti. Kdor bi opazoval našo govedorejo ter pozna švicarsko, nemško, holandsko, bi se gotovo izrazil, da je naša govedoreja na zelo nizki stopinji: manjka ji vsaka smotrenost. . Važen vir dohodkov, ki naj nam bi jih donašala naša govedoreja, ob takih razmerah, skoro popolnoma usahne. Kako od pomoči? Najpoprej in najbolj nujno je, da dežela izda zakon, kakšne pasme naj gojimo! Ali bo ostalo na Tolminskem Celjansko pleme, ali ne, ali ostanejo iste pasme po zakotni določene, kor so bile pred vojno, ali ne. Radi Ccljanske pasme na Tolminskem se vrše velike debate, pišejo se o tein celo debele brošure, ali vprašanje pasem se v naši deželi še ni rešilo. Zakaj gojimo enotne pasme? Ali ni morebiti vseeno, da gojimo, kot se to sedaj dela v porušenem delu dežele, kjer vlada ena mešanica vseh mogočih pasem? Pod besedo pasma razumevamo skupino živali istega rodu, ki se po gotovih nebit-nih znakih razlikujejo od živali ravno istega rodu, ter svoje posebne lastnosti gotovo podedujejo tudi na zarod. Razločujemo pasme, ki so dobre za mleko, pasme, ki so posebno dobre za delo in pasme, ki se dado posebno lahko opitati, Ako imamo kravo pasme, ki je posebno dobra za mleko, smemo upati, da' se bo ta dobra lastnost prav gotovo prenesla tudi na zarod. Pri izrazitih pasmah se z gotovostjo podedujejo lastnosti pasme /tudi na zarod. Ni pa tega pri takozvanih podeželskih kravah mešanih pasem. Recimo, da se najde tudi med temi dobra kruva-mlečnica, ali vprašanje je ali bo prenesla to svojo dobro lastnost tudi na zarod, kar se gotovo zgodi pri kravah, ki pripadajo izrazitim mlečnim pasmam. Vfs prospeh živinoreje leži na dejstvu, da podedujejo živali prav z gotovostjo svoje bodisi privzgojene, bodisi stalne, dobre lastnosti tudi na zarod. To se pa godi samo pri izrazitih pasmah. Zato je prvi predpogoj za dvig naše govedoreje iz sedanjega njenega stanja, da dežela izda zakon, kakšne pasme naj polagoma vpeljemo! Ko se bo to zgodilo, bomo morali gledati, da dobimo v naše občine dobre plemenjake. Kur se sedaj redi v naši deželi pod imenom plemenjaka, je večinoma nestvor. O tem enkrat pozneje. Seveda nam bo morala iti dežela na roko potom zakona, če že ne drugače, da bodo počasi pripuščeni samo licencirani plemenjaki. _ i Važno sredstvo, da bi se pričela naša govedoreja po malem boljšati, je tudi boj proti kužnim boleznim. »Gospodarski list« je že večkrat opozarjal, kako se ubranimo kužnih bolezni v naši deželi in bo to ved- V zadnjem času smo imeli v zadružništvu razne težkoče. Še vedno trpimo na posledicah vojnih razmer. Ker je bilo redno poslovanje prekinjeno, so nastale tu pa tam razne zgube, ali ni mogoče izterjati vseh zaostalih obresti, ali so zadolžni ce izgubile vrednost radi spremembe jamstva porokov, tu pa tam so se izgubile denarne pošiljatve ob času poloma, zgube so nastale tudi vsled različnih zmešnjav pri izmenjavi denarja. Načel stvo mora poročati občnemu zboru, zade- no storil, ko se bodo pojavljale med našo govejo živino kužne bolezni. Izboljšanje naših senožet in pašnikov, tudi to spada v slaba poglavja naše govedoreje. Koliko se v tem pogledu greši! In ne navsezadnje spada k umni živinoreji tudi — zavarovanje goveje živine. Tudi na tem polju ne smemo zaostati za drugimi pokrajinami. Imel sem priliko o-pazovati naše živinorejce, ko jih zadene nesreča, da jim pogine kaka goved. V takih dnevih se jim nekako iz obupa porajajo misli na — izselitev. In neredkokrat je taka nesreča vzrok, da prime naš človek za potno palico, da zapusti košček očetove zemlje in gre v daljni svet, iskat lepše sreče. Po teh razmotrivanjih pridemo do zaključka, da manjka naši govedoreji mnogo, skoro bi rekel vse, da bi jo zamogU primerjati z govedorejo drugih dežel. Dežela mora najprvo vzeti krepko vajeti v roko, da izda zakon, kaj naj se sploh v naši deželi redi, 'ter da priskoči tudi materi jelno na pomoč pri nakupovanju plemenjakov. Naši živinorejci pa si bodo morali organizirati medsebojno pomoč v živinorejskih zadrugah. Živinozd'ravnik Josip Gerbic. va pa njim samim ni povsem jasna. In zgodilo se je, da so si izmislili sledeči način rešitve: zvalijo krivdo na Zadr. zvezo. To je jako lahko. Takim bi samo tole povedali na uho, da je treba poslušati oba zvona! Zadružno zvezo je lahko napadati na občnem zboru, kjer nima zagovornika, ki bi obrazložil zvezino stališče! Kdor pa tako nemodro ravna, ne škoduje le Zve? zi, ampak vsemu zadružništvu, ker iz= podkopuje tla zadružni disciplini. Povzdig sadjarstva. Vsled vojnih dogodkov se je pri nas zelo skrčilo število sadnih dreves. Še ona, ki so ostala, usihajo vsled zapuščenosti in starosti. Sadjarstvo propada, ker se nasadi le malo obnavljajo. Temu je krivo omalovaževanje sadjarstva, ki je posle* dica naše obče gospodarske zaostalosti. Če bi s sadnim drevjem bolje ravnali ter skrbeli za zadružno prodajo in uporabo, bi postalo sadjarstvo zelo dobičkanosno in bolj bi ga čislali, kakor dozdaj. Saj je le malo upanja, da bi se v tpm pogledu kaj kmalu obrnilo na bolje! Če bo brez* brižnost za obnovo sadjarstva še nadalje trajala, bodo morale priti v marsikatere naše vasi branjevke, ki bodo otrokom prodajale hruške in jabolka, kakor zdaj pomaranče in drugo južno sadje. Upa? mo, da do tega ne pride, ker je vendar nekaj gospodarjev, ki želijo obnoviti ali izpopolniti svoje nasade. Od teh je pa mnogo, ki ne vedo, kako si pomagati in od kod bi naročili potrebna sadna dre? vesa. Nekateri pa tudi kujejo načrte, ka* ko bi si vzgojili sami sadna drevesca v lastnih, oziroma društvenih drevesnicah. Vsem tem, ki so naklonjeni sadjarstvu in imajo dobro voljo do dela in naprede ka, posvečujem ta članek! Drevesnic v naši deželi res ni mnogo in še te so tako majhne, da ne morejo zadostiti potrebam. Večje drevesnice so le deželni drevesnici v Gorici in Beglia* nu in državni drevesnici v Gorici in Tol* minu. Obe deželni drevesnici in tolmin* ska državna drevesnica niso še mogle po vojni izdajati drevesc v večjem šte* vilu, ker so njih drevesca še negodna za oddajo. K letu in v prihodnih letih pa bodo razpolagale z večjim številom za oddajo godnih sadnih drevesc. Razven teh imamo v deželi še nekaj manjših za* sebnih drevesnic in par zapuščenih dru* štvenih. S tem smo z našim drevesničar* stvorn pri kraju! Kako pomoči začasno temu nedostatku in kako zvišati proiz* vodnjo sadnih drevesc v deželi, hočem tu na kratko razmotrivati. Začasno je pomoči s tem, da naro* čamo potrebna drevesca od kake zanes* ljive drevesnice od drugod. Pri tem na* ročanju je paziti na sledeče: 1. Drevesnica, od katere naročimo, bodi zanesljiva in priznana. Zakotne in malovredne drevesnice ne=le, da pošljejo navadno drugačne vrste, kakor so bile zaželjene, ampak so tudi njih drevesca slabo in nestrokovnjaško vzgojena. Do* bre in znane drevesnice čuvajo vedno svoj ugled in ne gledajo samo na to, da razpošiljajo samo lepa in zdrava dreves* ca naročene vrste, ampak da bodo dre* vesca tudi res rodovitna. To dosežejo edinole s tem, da vzimajo potrebne ce* piče le od starejših in rodovitnih dre* ves. Brezvestni drevesničarji pa nare* žejo cepiče od mladih drevesc v dreves* nici, ki niso še rodila in zatorej ni čudno, če taka drevesca ostanejo jalova. 2. Drevesnica, od katere naročimo, bodi dobro oskrbovana in nje zemljišče dobro in globoko. Take drevesnice so v stanju oddajati še mlada, pa vendar že močno razvita in zdrava drevesca. Osta* relo in zaherjeno drevesce iz zakotne drevesnice ne postane nikdar lepo in močno drevo. 3. Toplejše podnebje drevesnice ni* ma tistega vpliva, kakor se navadno pri nas misli. Poznam drevesnice na ju* gu, ki redno vsako leto pošiljajo v veliki množini drevesca v Severno Ameriko in v severne evropske države. Tam ta drevesca potem odlično uspevajo; se* veda morajo sadne vrste odgovarjati razmeram in tamošnjemu podnebju. 4. Naroča naj se pravočasno in naj sp pri nakupu ne gleda na cenejše in slabejše blago. Lepa in zdrava drevesca vedno vredno kupuješ, slaba pa vedno preplačaš. Denar, ki ga v ta namen več potrosiš, bo dobro naložen! Kljub vsej pažnji pri naročanju in izberi drevesc ne boš s sadjarstvom imel uspeha, če drevesca pravilno ne vsadiš in ga potem ne neguješ! Tu tiči glavna krivda za dosedanje neuspehe, ki se navadno pripisujejo drevesnicam. Ni krivo podnebje drevesnice, niso kriva »dobremu razvajena« drevesca; ampak kriv je sadjar, ki jih pravilno ne vsadi. Tudi oni maloštevilni dobri sadjerejci, ki so v zadnjih sušnih letih vsadili dreves* ca, niso dosegli pričakovanega uspeha. Temu so pa krive prevelike in izredne suše zadnjih let. Onim pa, ki so svoja drevesca kakor po navadi vsadili v ja* miee, velike kakor klobuk, so se dre* vesca večinoma posušila! Kmetje, upoštevajte torej pri saje* nju sadnih drevesc onih deset zapovedi, ki so bile v ta namen priobčene v de* cemberski številki tega lista! Konečno podam še nekaj navodil za ustanovitev drevesnic. 1. Drevesnic naj se ne ustanovi prc* več, ampak rajši manj, ali z večjim ob* segom. Manjšim drevesnicam ni mogo* če plačevati strokpvno izurjenih oskrb* nikov, ki so pa za uspešno delovanje drevesnice neobhodno potrebni. 2. Zemljišče za drevesnico naj se ne kupuje, ampak vzame le v najem. To raditega, ker drevesnica ne sme ostati vedno na istem mestu. Zemlja v takiii drevesnicah se preenostransko izrabi in drevesca v takih drevesnicah le slabo uspevajo. 3. Divjake naj si vzgojuje vsaka drevesnica sama in tudi potrebno seme naj si sama nabere, ker so v trgovini sad* na semena zelo nezanesljiva. 4. Pri izberi vrst in cepičev naj se postopa z vso skrbljivostjo in naj se ce* pi le z onimi vrstami, ki so za dotične kraje priporočljive. 3. Zemljišče za drevesnico je naj* manj 70 cm globoko prekopati. 6. Lega zemljišča naj bo odprta in zračna; seveda močni burji ne sme biti izložena. V zaprtih legah se rada vgnezdi v drevesnico krvava uš, ki se ne da iztrebiti. 7. Vse drevesnice naj bodo v stiku med seboj, da bodo lažje enotno pošto* pale v prid napredku sadjerejstva. 8. Drevesca naj se ne oddajajo ni* komur in nikdar brezplačno, ker ljudje neplačanih drevesc ne cenijo in jih za* metujejo, pa jih včasih niti ne zasadijo. Dobre drevesnice so velike važnosti za napredek sadjarstva in če se bodo ustanovile na podlagi gornjih navodil in delovale po njih, jim bo uspeh žago* tovljen. Just Ušaj. Vino v gostilnah. Tujci spoznavajo naša vina potom gostiln. Če pa naši gostilničarji kupujejo vina drugih dežel, ali pa točijo slaba, pokvarjena vina, našemu vinu nikaikor ne delajo reklame. Zato ipa zah tevajte po vseh naših gostilnah le dobra domača vina. Največji sovražniki našega kmeta so: nevednost, egoizem in nezaupljivost nasproti tistim, ki mu dobro hočejo. Proti tem sovražnikom se bori »Gospo* darski list«! Državno posestvo Prestranek. Po smrti avstrijskega cesarja, Ferdi- zunanjostjo, krepkimi nogami in trdim ko- nanda I. je podedoval .njegov sin nadvojvoda Karel Štajersko, Kranjsko, Goriško, Trst in Istro. Ta je kupil od tržaškega škofa leta 1580 Lipico na Krasu pri Bazovici in je tam ustanovil lastno konjarno. Ker je pa bilo posestvo Lipica premajhno, je kupil Karel VI. od samostana v Zafični na Dolenjskem Prestranek in konjarno v Postojni s posestvom in planinami na Počku, v Biljanah in na Ravnah. Leta 1702 je dokupil še posestvo v Škuljah in leta 1756 travnike v Rokavu pri Postojni. Leta 1736 se je opustila konjarna v Postojni in se je vse osredotočilo v Prestranku, kar je trajalo do leta 1918. — To gospodarstvo je imelo navadno obilo krme; zato je preskrbljevalo s senom tudi Lipico. Tukaj so se redile žrebne kobile. Odstavljena žrebeta so pošiljali na rejo v Prestranek, kjer so ostala do petega leta. Še le potem so jih razdeljevali po državi za porabo dvorskih krogov. Znana je bila ta pasma pod imenom »Lipicanci«. Nastala je vsled križanja raznih plemen, največ španskih, in je imela med konjereje! svetovni sloves. Površina prestranskih posestev. Pod upravo Prestranek spada sedaj: Prestranek, Škulje, Rokav, Počk, Bilje in Ravne. Ta posestva merijo nekaj čez 1700 ha. Od tega je njiv 40 ha, gozdov 200 ha, travnikov in pašnikov pa 1450 ha. Poslopja in štale so zelo velike in spravili bi v nje lalfko čez 400 glav odrasle živine. Kako se je gospodarilo v prošlosti? ■ Za časa stare Avstrije so se uporabljala ta posestva izključno za konjerejo — in Sicer z dobrim uspehom. Pleme Lipl-čancev je bilo glasovito. Konji so se odlikovali z živahnim temperamentom, z lepo pitom, kar je poglavitno pri konju. Pošiljali so jih za pleme po celi Evropi. Carski dvor na Dunaju jih je uporabljal največ za parado. Dasi so jih zelo drago prodajali, je bilo vendar gospodarstvo na Prestranku pasivno. Ker niso mladi konji pet let dajali nobene korsti raziun gnoja, je razumljivo, da so morali biti dragi, ko so se določili za vožnjo ali za razplod. Ko je leta 1915 nastala vojna med Italijo in Avstrijo, so. odpeljali vse konje na Češko, ostalo je le nekaj starih za vsakdanjo pdrabo na gospodarstvu. Za časa okupacije po italijanski vojski jc prišlo v Prestranek veliko vojakov, ker so veliki hlevi nudili veliko prostora. Leta 1921 je odšlo vojaštvo, gospodarstvo je pa prevzel civilni komisar Cavalli. Gospodarstvo na Prestranku od svojega začetka pa do danes ni dajalo koristi, ki bi jo moralo in moglo dati, če bi se na njem umno gospodarilo. Za okolico je imelo važnost le v toliko, da so nekatere družine .na posestvu tukaj dobile službo in da so se okoristili ubožnejši okoličani pri spravljanju sena in ljše reje molznih krav, po drugi strani pu, da bi se vsa oddaja in uporaba mleka bolj smotrno uredila s pomočjo pripravnih organizacij. V tem pogledu nas čaka v bližnji bodočnosti še mnogo hvaležnega dela\ in sicer v eni in drugi domači pokrajini. Seveda imamo tudi kraje, kjer manjka še danes potrebnih pogojev za uspešen razvoj mlekarstva. Med glavne pogoje za uspešen napredek mlekarstva spadata sledeča dva: 1) ugodna prilika za oddajo mleka ne strežbe enakomerno dobrega in močne - ozir. mlečnih izdelkov, in ga krmljenja in zadostne ter zdrave pitne 2) ugodne razmere za uspešno rejo vode. Ali smo pa res povsod preskrbljeni molznih krav. s temi darovi naše zemlje? Kdor pozna Prvi pogoj je podan povsod blizu nekoliko bližje razmere, ki vladajo po raz-■nest in večjih krajev, kakortudi v krajih, ,01 krajih naše dežele, mi bo rad priznal, ki ležijo v območju ugodnih prometnih da manjka še marsikaj teh pogojev in da zvez, zlasti železnic. Treba le, da se take j[<* prav temu dejstvu pripisati, ako vsa, prilike prav izkoriščajo s pomočjo prt- kravjereja tako počasi in t>.ko težko napravile organizacije ali zasebne trgovine, prednje. Porabe danes ne manjka. Na mleku tn Pogoji 2a uspešnQ mlekarstvo niso to_ mlečnih izdelkih je se zmeraj veliko po\ rej po deželi povsod enako ugodni in Uh je manjkanje. Resnica pa je, da imamo kraje, trebu marsikje Me ustvarjatL Povsod pu ki leže tako v stran, da je vsako pošiljk mommo dem m ^ ([a se fj mw>jj ^ nje mleka na daleč izključeno. boljšajo, kajti reja krav v zvezi z mlekar- Sem in tja manjka va tudi drugega }e mjboU važm m ]e za mpredef; pogoja, namreč ugodnih krajevnih m go- mŠ0 šivinoreje> omp(lk tudi za povzdigo spodarskih razmer za bol,so rejo. molznih nam dohodkov iz šivinoreje splo}h krav. Molzna krava potrebuje poleg toc* Mlečni trg v Trstu. Danes ima mleko v Trstu sledeče ce- Padla pa je tudi cena po hišah, ki so • e: Mleko donešeno na dom (k družini) jo povzročile mlekarice same in sicer na . e plačuje po L 1.60 do 1.80, redkokdaj po ta način: Mleko, ki ni bilo prodano po hi- 2. L; v mlekarnah se plačuje po 1.20 do šah je prišlo na trg, kjer se pa vedno luh-1 60, na trgu se pa suče cena okoli 1.10, ko ne odda. Mnogokrat se mora stati dol-dvigne se tu pa tam na IM in pade tudi ge ure m dežju iti mražu, kar ni nikakor pod 1.— L po litru. Pred pol letom so bile prijetno. Marsikatera mlekarica je bila cene povsod višje in sicer za najmanj 30 kmalu tega življenja sita in si je mislila, vd sto. Kaj je razlog padou cen mleku? da bo dobila novih odjemalcev po hišah, a- Najvažnejši razlog je splošno pomanj- ko bo ponujala mleko po znižani ceni. Kar kanje denarja, zaslužka. Mnogi delajo v je mislila, je storila, storile so pa isto tudi Trstu tedensko le en dan, drugi zopet mnogč druge in vsled velike ponudbe je dnevno samo eno ali dve uri, zelo mnogo padla cena tudi po hišah. Mnoge gospodi- jih je sploh brez zaslužka in samo Bog ve nje so seveda tudi odpustile mlekarico in 'kako sc prežive. One družine, ki so jema- hodijo same po mleko na trg. le dnevno 2 l mleka, so skrčile svoj kon- Sta pa še dva druga razloga, ki sta sum za pol litra, morda še za več, kdor je sodelovala in sodelujeta pri padcu cene jemal 1 liter, jemlje sedaj pol litra itd. mleka, in sicer: Mlekarice so morale ono mleko, ki ga nU V Italiji se ne prodaja nikjer mleko so mogle oddati po hišah odnesti na trg tako drago, kot v Trstu in splošna cena in tam ga prodajati. Teh mlekaric je bilo mleku v Benetkah, Bologni In po drugih vedno več in zato je padla tržna cena. mestih je 1.10 do 1.20 L po litru. Velika icizlika razproda j ne cene je privabila v Trst marsikaterega italijanskega mlečnega trgovca in tako je v Trstu vedno več italijanskega mleka, da ne govorimo o furlanskem, ki je zgubilo svoje oddajno središče v Tržiču (Monfalcone). V Jugoslaviji je cena mleku z ozirom na valuto mnogo nižja od pne pri nas. Tam se dobi mleko izpod 3 Dinarje po litru, kar odgovarja ceni izpod 60 centezi-mov od lire. te pred vojno je prihajalo iz onih krajev, ki pripadajo danes Jugosla* vi ji, mnogo mleka v Trst in ker je Jugo* slavijo predvsem kmetijska država in je živinoreja posebno v Sloveniji visoko razvita, ne morejo vsega mleka oddati doma in tako sili v Trst. Nizka jugoslovanska' valuta to samo pospešuje. Ko je veljal Dinar 40 do 45 centezimov in je stalo mleko v Jugoslaviji okoli 3 din., je bilo za Trst predrago, ker je stalo že tam okoli 1.20 L po litru in vsled tega ga tedaj v Trstu ni bilo. Drugače je danes, ko je izgubil Dinar nupram inozemstvu polovico svoje vrednosti. To so najvažnejši razlogi, ki so povzročili padec cene mleka. Marsikateri kmetovalec in živinorejec je vsled tega padca cene že obupal in sklenil prodati živino. Ali je to pravilno? Kdor kupuje seno, i-ma gotovo z mlekom izgubo in gotovo bo oni kmetovalec več iztržil za seno, ako ga proda, kot za mleko. Vendar ne sme nih; če prodati sena in živine, ker je živinoreja povsod podlaga kmetijstvu, posebno pa pri nas, kjer kmetje ne uporabljajo tako velikih količin umetnih gnojil, kot drugod. Kdor ne bo imel gnoja, kdor ne bo njive gnojil, mu ne bo nič rodila in bo velik revež. Zato ne prodajajmo krme in živine, pač skrbimo za to, da bomo imeli v drugem letu, več krme, kot letos. Dežja ne moremo sicer sami napraviti, a naredimo vsaj to, kar je v naši moči, o čemur bomo še govorili na tem mestu. Glede mleka se pa tudi danes ne pustimo izrabljati od različnih brezvestnih mlečnih trgovcev, ki hočejo imeti pri litru mleka najmanj 30 in več stotink dobička. Črez noč se sicer ne more ustanoviti mlekarska zadruga, ki bi takoj začela s poslovanjem, ker je za take stvari danes zelo neprimeren čas in je ravno kupčija z mle kom zelo riskuntna, vendar pa mislimo vsaj na to, da bo naša dežela prepletena z mle barskimi zadrugami, ki bodo imele tudi to nalogo, da predelajo mleko v sir in maslo in pripomorejo na ta način do majhnih dohodkov našim kmetovalcem. Druga naša skrb mora biti ta, da ne pustimo likvidirati nikjer zadružne mlekarne ampak da m kolikor mogoče izpopolnimo. Likvidacija obstoječih mlekarskih zadružnih organizacij bi bil danes velik zločin na našem narodnem telesu, (Mali list). Nov način pobiranja davkov. Uradno glasilo (Gazzetta Ufficiale) dati pobiranje davkov in pod katerimi pošt. 42 z dne 20.-2. 1923 je priobčilo kralje- goji. V smislu člena 2 zakona potrjenega vi dekret 11.-1. 1923 št. 117, s katerim se s kraljevim dekretom z dne 29. junija 1902 zakon gilede pobiranja neposrednih/davkov št. 281, se občine združijo v zadrugo (kon-razteza tudi na nove pokrajine. Davkarije sorcij) na podlagi občinskih sklepov. Zakol izterjevalke direktnih davkov prene- drugo lahko tvorijo vse občine enega davč-hajo. Občine in dežela so poklicane, da nega okraja. Na povabilo prefekta (Vice-poskrbijo in predlagajo, komu se ima od- prefekta) predložijo občine sklepe občin- skih svetovalcev najdalje do i5. inarca. Ce se gornja zastopstva ne brigajo za Prefekt potrdi sporazumno z deželnim od- tc določbe, imenuje prefekt uradne iztirje-borom dotične občinske sklepe oziroma jiti valce. vrne z vabilom, da jih predrugačijo. Potr- Ravno tako se odda potom javne draž-jene sklepe predloži prefekt Finančnemu be služba deželnega prejemnika (ricevito- miinisitru, ki s kraljevim delkretom objavi določene kraje kot sedeže zasebnih u-radov za pobiranje direktnih davkov. Po določitvi sedežev povabi prefekt občinsko zastopsto in zadružno zastopstvo da sklenejo do 15. avgusta: a) ažijo (ki ne sme presegati 6 L od tom davina dražbe 'pobiranje dir pik. davkov. b) ali je potrebne ali ne, da se odda pobiranje občinskih doklad in blagajniška služba iztirjevalcu; c) visokost kavcije, ki jo mora položiti iztirjevalec za službo pod b). Goriimenovana zastopstva se morajo izjaviti tudi, ali se blagajniški posli oddajo iztirjevalcu ali drugi osebi. Istočasno imen/ujejo najmanj tri odposlance? (delegate) in onega nadomesto-valca (suplenta), ki predsedujejo pri dražbah in predlagajo svoj čas nasvet trojine (terno). Te sklepe morajo poslati občine in zadružne občane do 25. avgusita prefektu (vice-prefelkitu), »ki jih .potrdi do 10. septembra in določi ažijo za prvo dražbo in visokost kavcije za iztiirjevalca, če jih ni že gornje zastopstvo določilo. Do 30. septembra javi prefekt Finančni intendanci podlago za oklic javne dražbe, ki se ima priobčita do 10. oktobra in se določi (h>k 10 dni za predložitev ponudb. Do 31. oktobra občinska in zadružna zastopstva predlagajo po nasvetu tropine (terna) izterjevalca v imenovanje, če ni bilo mogoče oddati te službe potom prve dražbe. Če se ni zgodilo ne eno ne drugo, določi Finančna imtendanca do 15. novembra drugo dražbo potom oklica in postavi rok 10 dni za predložitev pomudb. re provinciale). Kavcija za službo izterjevalca in deželnega prejemnika znaša 1/6 vseh prejšnje leto izterjanih davlkov. Kavcija se položi v denarju, v vrednostnih državnih papirjih in potom zastave nepremičnin. Udom parlamenta, občinskim svetovalcem in njih uradnikom, državnim, deželnim in občinskim uradnikom (tajnikom) se ne sme podeliti služba davčnega pobiralca ali deželnega prejemnika. Odškodnina (aggio) za izterjevanje davkov znaša tri do šest lir za vsakih sto lir. To plača davkoplačevalec. Zraven tega plača davkoplačevalec štiri 'lire kazni za vsakih sto lir, če zamudi rok plačila. Za izvršene korake prisitoja izterjeval- cu pristojbina: za zastanek 3 L.................................Lit. 0.50 3.01 do 5.— lir ... „ 1.— 5.01 do 10,— „ . . . „ 1.75 10.01 do 15,— ... 2.75 15.05 do 20.— „ . . . „ 4.— 20.01 do 30—...................................... 0.— 30.01 do 50.— „............... 8 — 50.01 do 100,—.............................;........................ 11.— 100.01 do ’ 200.— ...... 15 — 200.01 do 500— ..................... 25.— 500.01 do 1000,— „ . . . „ 60.— 1000.01 do 2000.—........... 100,— 2000.01 in več...................................150.— Izvršbe se bodo vršile po sedanjih predpisih, dokler se ne raztegnejo zakoni o eksekuciji, ki so v veljavi v starih provincah. Iztirjevalec (pobiralec, esattore) je rektnih davkov ostane v veljavi najdalje lahko oseba, driužba, zadruga ali banka in do leta 1923, če se ne da prej odpoved ra-ima glede iztirjevanja davkov ravno iste di kake nercdnosti s strani pobiralca ali iz pravice kot jo imajo davčni uradi (erar), kakega drugega uzroka. Davčni pobiralci začnejo poslovati s 1. januarjem 1924. Pogodba za iztirjevainje di- brane Sirk. Vprašanja in odgovori. 9. Vprašanje: Pri nas bi radi ustanovila konsumno zadrugo. Svetujte nam, kako naj postopamo posebno glede razmerja do oblastev (E. V. v P.) Odgqvor: Vedite, da je veliko lažje u-stanoviti zadrugo, kot jo voditi. Zato je pred vsem skrbeti, da dobite mo/e, ki bodo delo vzeli na svoje rame z namenom, da kor,stijo splošnosti, ne sebi. Ce je ze delo pri drugih zadrugah združeno s težavami, velja to še veliko boli o konsum-nih. V vodstvo zadruge spadajo le možje, ki se ne strašijo premagovanja in žrtev v zmislu krščanskih načel. Poleg teh lastnosti morajo imeti voditelji tudi potrebno znanje, da vedo, kaj je vodstvo zadruge, kakšne so dolžnosti, kakšna odgovornost. Skličite najprvo zaupni sestanek resnih in zanesljivih mož. K tem/u sestanku povabite strokovnjaka v zadružnih stvareh, ki bo zbranim pojasnil pomen kon-sumne zadruge sploh in tudi podrobno delo pri vodstvu zadruge. Izmed mož, ki so pripravljeni sprejeti vodstvo zadruge, se voli prvo načelstvo, ki uredi vse potrebno da začne zadruga poslovati. Najprej se sestavijo pravila. Vzorec dobite pri Zadružni zvezi v Gorici. Pravila in vsakokratno načelstvo se morajo vpisati v zadružni register (§§ 3. in 6. drž. zak. dne 9. aprila 1873). Načelstvo mora zato napraviti vlogo (vzorce in podrobna navodila dobite pri Zadružni zvezi) kol-kovano s kolkom 3 L. Vsi člani načelsva gredo s to vlogo k preturi (okrajni sodniji), kjer dajo svoje podpise pred za to določenem uradniku legalizirati. To se zgodi na ta način, da podpišejo vsi člani načelstva vlogo pred tem uradnikom, ki potem potrdi •jstinitost podpisov. Pri isti priložnosti naj imajo s sabo tudi tri iztise pravil, in sicer izvirnik in pa dva izrisa v prepisu. Pod prvim Izvodom (izvirnikom) pravil se podpišejo vpričo omenjenega uradnika vsi člani načelstva s pristavkom, kakšno nalogo izvršujejo v načelstvu. Vzemimo, da je/Anton Skok načelnik, Jurij Dolinar pa podna-čelnik. Prvi se bo podpisal: »Anton Skok, načelnik«, drugi pa: »Jurij Dolinar, pod-uačelnik«. Simon Legat je pa samo odbornik, podpisal se bo torej: »Simon Legat, odborniik«. Obenem z legalizacijo podpisov na izvirniku morajo dati »vidirnirati« (overoviti) 2 prepisa pravil. To se izvrši istočasno pri istem 1 uradniku pri preturi, ki s tem potrdi, da se prepisa dobesedno strinjata z izvirnikom. Tudi notar legalizira podpise in vidi-inira prepise pravil, seveda so v tem slučaju stroški večji. Ko je vse to napravljeno, se vloga za vpis zadruge z dvema izrisoma pravil (izvirnikom iti enim overovljenim prepisom vloži pri »Civilni in kazenski sodniji« (poprej okrožnem sodišču). Vlogo moramo kolkovati s 3 lirami, na prepis izvirnika pravil prilepimo kolek za 50 stotink za vsako polo. Izvirnik pravil je na tej podlagi cepljene trte so zelo rodo* koleka prost. Tretji izvod pravil, ki smo ga vitne in njih grozdje zgodaj dozori,, na dali Gverovfiti, ostane za vsak slučaj do- apnenih tleh pa ta trta ne uspeva. V ta* ma. Opozarjamo še, da želi goriška sod- kih tleh trpi na bledici, kaze slabo raščo nija, naj se priloži vlogi še znanilka 50 ;n konečno se posuši. Riparija zahteva stotink. Vpis se mora namreč v uradnem tudi močna in dobro gnojna tla. Če gno* listu »Osservatore Triestino« razglasiti in ja nimamo, je bolje, da riparije ne sa* sodnija ni dolžna plačati poštnine v ta'na- dimo. Konečno so na rip&rijo cepljene men, zato priložimo znamko. trte ob suši nagli smrti podvržene. Ta* Sedaj je treba čakati, da Civilna in kim trtam, ki se naglo posušijo, pravi* kazenska sodnija izda sklep o vpisu zadrr.i- mo, da jih je »kap zadela«. V zadnjih ge v zadružni register. Ko ta sklep prej- dveh letih se je na ta način pri nas mno* mete, smete pričeti z delom pri Vašem go trt posušilo. konsumu. Lastnosti montikole so: Trta je Prihodnjič povemo še nekoliko glede ze\0 stanovitna proti trtni uši, zelo razmerja do finančne in politične oblasti, močno raste in sili v les, na tej podlagi Že danes Vas opozarjamo, da za iistuno- cepljene trte niso stalno enako rodo* vitev zadruge ni treba nobenega dovolje- vitne in njih grozdje dozori nekoliko n ja politične oblasti, kot nekateri menijo, kasneje kakor na ripariji. Tudi les mon* 10. vprašanje. tikole, kakor tudi les na njo cepljene Kje je zaditi riparijo in kje montikolo? trte zori kasn0 in nepopolno. Zato mon* tikole ni priporočati za osojne lege. govor. jz imenovanih lastnosti teh dveh Zahteve in lastnosti teh dveh ti t so trt sklepati, katera naj se za to kaj različne. Od teh dveh trt imamo več aU on() zemljišče nasadi podvrst. Od prve je najvažnejša ripa* .. „ . 1.. . , , , . , V noveisem casu, so te dve trti m rija portahs m od druge rupestris du .’ .. . T , j. | \ , tudi druge medseboj krizah m na ta Lot (citai: dl lo), ah kratko montikola v. ” J. . • nacm zadobih trte, ki imajo boljše last* imenovana. , . ., ,. , .» , . m , • , nosti od imenovanih. Zlasti križanke Lastnosti riparije so: 1 rta je zelo . i ui i ~ nied riparijo m berlandijeri so zaslo^ stanovitna proti trtni usi, se lahko oko* reniči in lahko cepi in se rada prime, vele. U. Kaj delajo mlekarske zadruge. V zadnjem času se je pričela po= nine, razen če so člani dovolj podjetni sebno po Kobariškem pri nekterih za* in ne čakajo na vojno odškodnino, am; drugah propaganda proti Zadružni pak z lastnimi sredstvi upostavijo o= zvezi. Pravijo, da nimajo nobene ko< brat. Zadružna zveza ni zamudila no* risti od Zadružne zveze. Pomislijo naj bene priložnosti, da bi se zavzela za tisti, ki zabavljajo, da se nahaja zveza vprašanje vojne odškodnine in se je sama po vojni v ne prav rožnatem po* radi svojih članic vedno in povsodi u* ložaju. Mlekarnam je pa zelo težko po* deleževala po svojih zastopnikih dela magati, dokler ne dobijo vojne odškod* vojno odškodnino. Dve mlekarski zadrugi sta nam ja? vili svoj izstop iz zveze, češ da jim na< laga prevelika bremena. Poglejmo, kak= sna so ta bremena. Tako nam piše prva: Dne 25. febr. 1923 vršil se je redni občni zbor podpisane zadruge, prisotnih je bilo 19 članov s 59 glasovi, en ;= glasno sklenilo se je sledeče: Zveza je -premenila svoje pravila tako, da je naša zadruga preveč obdačena s § 14 zveznih pravil, in pri revizijskih stroš^ kih, tega radi je občni zbor enoglasno sklenil, od danes naprej odstopiti oj zadružne zveze in odpovedati se zvez* noj reviziji. Ker je podpisana zadruga majhna, šteje samo 26 članov, ima za* dostno še dolga, nije zmožna plačevati v § 14 navedenih deležu in revizijskih stroškov. Prosimo vzeti gore imenovano naznanje in podpisano zadrugo pri za= družni zvezi kakor članico črtati izvoli in nam v tem sporočiti izvoli. — Slede podpisi: Mlekarska zadruga v B. Vzemite v roko zvezina pravila in poglejte, kaj se je takega spremenilo. § 14 pravi: Pridružene zadruge in društva so dolžne: — b) vplačati najmanj 5 dele; žev po lir 20,— in od 250 članov dahe za vsakih 50 članov do deset deležev po en delež.... Za društva, ustanovljena v smislu društvenega zakona, kakor tildi za novo ustanovljene zadruge z majh= nim obratom ima načelstvo v dogovoru z nadzorstvom določiti tudi nižje šte; vilo deležev, neoziraje se na 'števil . društvu in zadrugam pripadajočih članov. Druge točke so ostale v bistvu nespremenjene. Mlekarski zadrugi v B. je bilo preveč, da bi plačala 5 deležev po 20 lir. Ker imajo pa mlekarne po večini le maj. hen obrat, bi načelstvo moglo prositi, naj se od nje ne zahteva več kot en delež. Pribijemo, da je Zveza ravno isti zadrugi lansko leto ves dolg v znesku 165 lir odpustila. Ista zadruga izkazuje v letošnjem računskem zaključku čez 5000 lir do* bička. Iz tega sledi, da je odpovedno pis= mo brez vsake podlage. Občnemu zbo? ru je pač nekdo stvar popolnoma eno-= stransko razložil, zveze ni A ih če zago= varjal in sklep je bil storjen. Ali je bil ta sklep pameten? Kako je po deželi. V Kanalskem okraju. Brezdvomno je kanalski okraj od vojne najbolj trpel. Dolga leta begun* stva in bolezni; ob vrnitvi pa je čakalo naše ljudi še hujše razočaranje. Vsepov; sod sama pogorišča, opustošenja. Mar= sikaterega malodušneža bi ta pogled us strašil. A ustrašil ni našega kmeta, ki je šel s podvojeno močjo na delo. In to kljub slabi hrani, pomanjkanju živine in orodja. Nekaj splošnih opazk, kar se tiče narodnega gospodarstva. Polja ne ro* dijo več toliko, kot pred vojno. Vzrok: mnogo še neobdelane zemlje, pomanj* kanje gnojil. Zemlja je Vsa izmozgana, zahteva radi tega vedno močnejše gno= jenje. Glavni pridelki so še vedno: krompir, fižol, zelje, rž in ječmen. Žito je precej odpovedalo. Umetnih gnojil naši kmetje ne uporabljajo, čeravno bi bilo potrebno poskusiti tudi z njimi. Sadjereja je bila pred vojno poleg živinoreje glavni dohodek naših kme« tov. Jabolka, hruške so se posebno ne* govale. Auče in kanalska okolica sta dajala najboljše vrste. Mnogo se je pro« dalo tudi posušenih češpelj. Tržili smo po večini v Gorico; posebno lepo sadje je po večini romalo v daljni svet. Sedaj po vojni je skoro vse drevje uničeno; kupčije ni nobene. Posestniki nimajo več pravega veselja, da bi se resno pe« čali s sadjarstvom. Pred vojno smo imeli v Kanalu tudi sadjarsko društvo. Živinoreja: Z vojno napovedjo 1. 1915 so bili posestniki prisiljeni prodati svoje živali pod ceno. A danes je ko« maj dobra tretjina živine v naših lile* vih. Kopitarjev je več kot pred vojsko. Le redki posestniki so si nabavili po« trebno živino. Vzrok temu: poškodo« vani travniki, visoka cena krmi. Poseb« no izbrane pasme ni videti. Gospodarstvo: Vojska je precej gozda uničila. V vojne svrhe so upora« bili stavben les, kakor tudi drva za kurjavo .Sekali so prav po vojaško, ve« liko škode so napravili tudi brez vsake potrebe. Nato so prišli še trgovci iz no« tranjosti države, posekali mnogo gozda in izvozili drva v velika mesta. Kupčujemo največ s senom in drv« mi. Glavni trg je še vedno Gorica, pro« dajamo na drobno in na debelo. Na Vsaki železniški postaji, posebno v Ka« nalu, Auču in Pia veh je precej živahno. Domači trgovci spravljajo s posebnimi stiskalnimi stroji seno v bale predno ga naložijo na železniške vozove. Tudi vo« zniki precej zaslužijo. Poti imamo precej novih in širo« kih. Skoro vse tiste, ki jih je imela biv« ša austrijska vlada v načrtu, so se izde« lale. Vojaške ceste se pa sedaj ne oskr« bujejo, ker prav za prav ne vemo, če« gave so. Najbrže bodo pripadale občini, te so pa v zadregi, ker ne zmorejo stroš« kov za vzdrževanje. Obnovitveno delo: Do sedaj se je zazidalo do 40%. Ustanovljenih je pre« cej zadrug vojnih oškodovancev; potom teh hoče vsak oškodovanec sam zidati ali pa vsaj imeti popolno nadzorstvo nad nakazanim denarjem in delom. Po« leg domačih stavbenih zadrug je tudi precej drugih podjetij. Marsikateri go« spodar je že padel v roke brezvestnim špekulantom. Cerkve so po veliki večini še nedozidane. Nekaj farovžev je po« pravljenih. V Desklah, Levpi in Kalu se vrši služba božja v barakah, duhovniki nimajo primernih stanovanj. V Kanalu zidajo cerkev že peto leto. Zadnjič se je celo »Čuk na palci« z nami norčeval, ko je svetoval, naj rajši zvonik pognoji« mo, da bo bolj rastel. In koncem vsega: Naše ljudstvo je vsled vojne silno trpelo. Jetika in več slučajev omračenja uma so posledice velikega pomanjkanja in duševnega tr« pljcnja. Upamo, da se nam vsaj odrastli zdravi ohranijo, mlajši si pa bodo s primerno skrbjo in ljubeznijo gotovo tu« di opomogli. Državna uprava bi morala upoštevati vse prepotrebne želje naše« ga kmeta in obrtnika; povsem ima dolž« nost pravično rešiti zadevi vojne od« škodnine in plačevanja davkov. Kristjan Bavdaž. Na Livku. Kot drugod trudi pri nas občutimo še vedno posledice vojne. Stavbe same na sebi niso bile Bog ve kako poškodovane in porušene izvzemši 8ih a občutno in močno poškodovana so: zemljišča, travniki, njive kakor tudi večinoma vsi gozdi posekani. V kakšni meri so bili poškodovani travniki, nam kažejo pridelki na krtni po vojnih letih. Dasi sta bili zadnje dve leti novitev je bilo treba tisočakov. Vsa čast suhi. za krmo neugodni, vendar z ozirom dnuštvenikom, ki so vse na lasten račun na manjše število živine od predvojnega popravili. Razen tega so bili odnešeni aii časa bi moralo biti krme dovolj. Da temu zgubljeni vsi stroji in posoda za napravo ni tako, je v prvi vrsti kot rečeno krivo masla in sira. Lahko si mislite koliko žrtev dejstvo, da so travniki in senožeti hudo je bilo treba, da se je vse to zopet nado-poškodovani in opustošenj. rnestilo. V občini Livek delujejo sedaj štiri Iz sledeče tablice je razvidno, koliko mlekarne. Vsled vojne so bile vse štiri litrov prinesejo dnevno mleka v posamez-stavbe v notranjosti močno poškodovane ne mlekarne in koliko kilogramov masla in v druge namene preurejene. Za njih ob- aii sira pridelajo. Mlekarna dobi dnevno mleka pridela dnevno masla sira Livek /500 1. 18 kg 30 kg Perati .... 300 „ 10 „ 20 „ Jevšček .... 360 13 „ 23 „ Ravne .... 250 „ 9 - 15 „ Skupaj 1410 1 50 kg 88 kg V vse mlekarne v občini prinesejo Z ozirom na pristnost in kakovost dnevno torej okrog 1400 1 mleka, iz kate- mlečnih izdelkov naših mlekarn in z ozi-rega pridelajo dnevno 50 kg masla in 88 ront na bližino mesta Trst, najboljše trži-kg sira. Te številke seveda ne odgovarjajo šoe mlečnih izdelkov, posebno čajnega za celo leto, ampak le za ta čas ko to pi- masla, sem uverjen, da nam ne morejo šem, ker čez poletje — vsled paše —• n- konkurirati ;d drugod z enakimi izdelki, stavijo delovanje mlekarne: Perati, Jev- Na podlagi navedenih golih dejstev sem šček in Ravne. Nepretrgoma skozi celo mnenja, da bi se dalo organizirati tako: leto vstraja le mlekarna Livek v katero se naj bi se vse maslo kobariškega sodnega donašajo tudi v poletnem času do 300 1 in okraja dnevno odpošiljalo naravnost v še več mleka na dan. Trst, ter vsa društva naj bi pošiljala svo- Ker je bilo težišče vse trgovine pred je izdelke naravnost odjemalcem, ne po vojnim časom mesto — Trst, se je tudi od drugi osebi — po prekupčevalcih. Pri vseh tukajšnjih mlekarn pošiljalo maslo dnevnem odpošiljanju bo maslo bolj sveže v Trst. Pošiljalo se je kot čajno maslo in boljše kakovosti, z .neposrednim ,poši-vsaki dan potom pošte z razmeroma ma- 1 jan jem odjemalcem, bi bila zajamčena limi stroški. Sedaj se odpošilja le z veli- pristnost in kakovost izdelkov, in prepre-kimi težavami in neprilikami le dvakrat na čila bi se vsaka pretvorba izdelka, tudi če teden. To se posebno občuti tudi na cena, le s primešanjem drugega masla, na ško-o čemur smo se prepričali v zadnjem je- do ali ime zadrug. senskem času, ko so vse mlekarne koba- Kolikor je meni znano deluje v koba- riškega sodnega okraja komaj oddale svo- riškem sodnem okraju najmanj 18 mle-je izdelke pod jako neugodnimi cenami v karn in sicer: Občina Livek 4f Idersko 2, primeri s pomladanskim časom. Svino, Sužid, Kobarid, Staroselo, Borjana, Sedlo, Breginj, Log je, Dreženca 2, Kamno, Smast, Trnovo. Živinoreja — mlekarne, to so viri naših glavnih dohodkov; to prašanje je živ-Ijenskega pomena za naš okraj.. Zatoi mislim, da je naloga tudi »Zadružne Zveze« v Gorici, da bi se za takšno organizacijo zavzela in zainteresirala, saj ima menda v svojem program«: da posreduje pri nakupovanju blaga in prodaji izdelkov oziroma pridelkov Livek, dne 28. febr. 1923. * Simon Hrust. V Brdih se je vinska kupčija zdra* mila. Cene: 240—270. Nekteri kmetje so že ves pridelek prodali videmskim trs govcem. Vinogradi se večinoma obnav* ljajo. Priporočali bi pa ljudem, naj bo= do s tem obnavljanjem previdni. Že sedaj, ko še ni toliko pridelka, vino za= staja. Kaj pa šele, če bo še več vinogra* dov? Oprimite se razumnega sadjar* stva! Res da tudi sadje danes še nima dovolj odjemalcev. Mislimo pa, da se bo to postopoma boljšalo, čim boljše bodo prometne razmere. Upamo, da bodo is mela trgovska pogajanja med raznimi državami vendar kak uspeh. Vsem Bricem priporočamo, naj se organizirajo v močnih, zdravih vinarskih in sadjar« skih zadrugah. Ko ne bo posamezni Bric stal odjemalcu nasproti, ampak organizirani" Brici, šele takrat se bo Bricem in Bricu bolje godilo. V Šmarju (Vipavsko). Tudi pri nas bi želeli, da bi se naši hrami kaj kmalu izpraznili. Vina imamo še precej, lire pa nič. Sicer se je kupčija nekaj o* živela. Samo iz Šmarja samega je šlo v zadnjem času okrog 120 hi, iz drugih vasi naše občine še več. Cena je 160 lir. — Kar pomnimo, naši ljudje še niso ta* ko pridno delali po vinogradih kot le= tos. Na debelo računano se je prav go= tovo 20.000 novih trt nasadilo. — Go* ved imamo okrog 760 glav. Da bi bila živina dobre pasme, bi bilo kaj vredno. Bika imamo prvovrstnega švicarskega. Živino zavaruje pri nas »Fondiaria«. — S sadjarstvom pri nas ne gre, ni odje= malcev, zato so ga kmetje po večini o* pustili. Lansko leto smo ustanovili Go= spodarsko zadrugo v prepričanju, da si bomo z njo kaj pomagali. A zadruga spi. Čakamo kralja Matjaža! Nu Reki (Cerkljansko) smo (ustanovili Gospodarsko zadrugo. Na ustanovnem zborovanju, ki se je vršilo dne 18. februarja, so govorili šebreljski župan Anton Rejec, dr. Josip Bitežnik, oba odbornika zadružne zveze v Gorici in David Doktorič, zvezin tajnik. Iz dobrega razpoloženja, ki je vladalo po zborovanju med navzoči, smemo sklepati, da so bili zelo zadovoljni. Zanimanje za zadrugo je zelo veliko. To izhaja že iz velike udeležbe. Bilo je čez 200 ljudi iz vseh okoliških občin in vasS. Sestava načelstva je bila jioverjena 40 zaupnikom. Upamo, da bo zadnuga kmalu začela delovati. Letna izguba štirih milijonov ! V drugi številki letošnjega »Gospo- dilnimi snovfni, ki jih kupujemo v umet* darskega lista« čitamo pod naslovom nih gnojilih za gnojenje rastlin. »Vrednost domačih gnojil«, da je q ali To me je napotilo, da sem napra? hi gnojnice vreden 8 L v primeri z re- vil sledeči račun glede vrednosti gnoj* nice, ki jo lahko dobimo vsako leto od Pri vsakem še tako majhnem hlevu okrog 40.000 krav (po statističnih podat- bi moral biti gnojnik s primerno gnoj; kih iz 1. 1910) v slovenskih delih furlan; nično jamo, v katero naj bi se stekala ske, istrske in tržaške pokrajine. Od vsa gnojnica. Tudi če je v hlevu samo krave namreč, ki je večinoma v hlevu, ena krava, se nam vedno izplača napra> dobimo 7 1 gnojnice na dan. 40.000 krav viti gnojnično jamo. Saj dobimo od ene nam torej da dnevno 280.000 1 ali 2800 h! same krave na leto okrog 25 hi gnojnice, na leto pa 1,022.000 hi gnojnice, ki je ki je danes vredna 200 L. vredna 8,176.000 L. Recimo, da se polo; Stroški za gnojnično jamo se nam vica od navedene množine gnojnice de; v kratkem času izplačajo. Nobena go* loma ohrani v gnoju deloma pa nalovi spodarska stavba se nam tako dobro ne v pravilno zgrajenih gnojničnih jamah, obrestuje • kakor gnojnična jama. Zato druga polovica pa da se poizgubi brez lahko z vso pravico rečemo, da je gnoj; vsake gospodarske koristi, imamo tukaj nična jama — zlata iama. letno izgubo na gnojnici, ki nam pred; Vsak napreden kmetovalec naj za stavlja vrednost črez 4,000.000 L. Po* tegadelj trdno sklene čimprej napraviti misliti pa moramo, da v 'to 'vsoto ni pravilen gnojnik z gnojnično jamo in ušteta vrednost gnojnice, ki jo dobi; preurediti hlevske prostore tako, da se varno od ostale goveje živine, od konj, ne bo izgubljala več niti kapljica drago; prašičev in drobnice. Pa neglede na to frcne gnojnice. nam že sama letna vrednost m izguba Kako je napraviti gnojnik z gnoj; kravje gnojnice jasno priča, kako nujno nično jamo, čitajte v letošnjem koledarju je potrebno, da pravilno začnemo rav; »Goriške Matice«, nati tudi z gnojnico. Ing. A, P. Knjigovodski tečaj. V zadnji številki »Gospodarskega Zvezi, vplačane obresti posojil in izpla; lista« stran 40 je požrl tiskarski škrat čane obresti hranilnih vlog in še more; okrog 4 vrste knjigovodskega tečaja, bitna druga nepredvidjena vplačila in Sedmi odstavek, ki pričenja z hosedo Izplačila, iz katerih bi nastal dolg ali »Učenec!« je postal vsled tega nera; terjatev za zavod.« — zumljiv, zato ga ponovim še enkrat. Učenec! za nalogo do izida prihod; »Učenec! Gotovo si opazil, da ne; nje številke »Gospodarskega lista« (o; katere poslovne dogodke prenašava iz krog 15. aprila) prenesi v blagajniški blagajniškega dnevnika v ostale poslov; dnevnik in razdelnik za prejemke in za ne knjige, drugih pa ne. Vprašal me izdatke, po vzorcu, ki se nahaja na boš, zakaj to? Odgovor je kratek. Use strani 38. »Gospodarskega lista«, vse po; zneske, ki tvorijo za zavod dolg ali ter; slovne dogodke za mesece februar, ma; jatev, prenašamo v; določene poslovne rec in april. Prihodnja številka prine; knjige. Med take zneske spadajo vlo; Se rešitev te naloge, da boš lahko pri; žene in dvignjene hranilne vloge, da; merjal koliko bo uspelo tvoje delo. na in vrnjena posojila, vplačani in iz; plačani deleži, naložbe in dvigi pri Alojzij Bajec. Gospodarski drobiž. Polje m travnik. Razori na njivah. »Kmetovalec« priporoča, naj se razori odpravijo, kjer niso zaradi odvajanja moče potrebni, ker se da brez njih zemlja bolj temeljito obdelati in je vsa rast bolj enakomerna in bolj uspešna. Zemlja njiv brez razorov je po vsem prostoru enako dobro obdelana in čez in čez enakomerno pognojena. Turšiča zahteva dobro pognojeno zemljo. Priporočajo zraven hlevskega gnoja ;:a hektar 4 met. stote snperfosfata in 1 met. stot apnenega dušika, če nimate hlevskega gnoja, dodajte še met. stot kalijeve soli. Orajte globoko. Ne orajte šele takrat, ko morate sejati. Zemlja se mora navzeti zraku. To se bo zgodilo le, če jo nekoliko časa pred setvijo preorjete in pustite v grudah. Čim bolj se zemlja potem zdrobi, tem bolje se bodo mlade rastlinice razvijale. Če je 'e mogoče orajte globoko. Sedaj bo čas, da mislite na krompir. To je za važna rastlina, ki preživlja skoro vse naše družine. Dobro izbirajte seme, dobro obdelajte zemljo in čitajte, kaj pravi Gospodarski ist, kako morate krompirju gnojiti. Vrtojbška Gospodarska zadruga ga je lani čez 100 vag. prodala, ko letina ni bila posebno dobra. Koliko krompirja je šlo z naših gor, ne vemo. Jasno nam je, da je krompir eden naših najvažnejših pridelkov, ki nam plača trud, ki smo ga imeli z njim. Pomagajte žitu, če opazite, da ni dovolj razvito na ta način, da potrosite na vsakih 100 m2 njive V2 kg razdrobljenega čilskega solitra. Prečrtajte večkrat, kar je >Gospodarski« list v prejšnjih številkah o umetnih gnojilih in o gnojenju pisal.' V hlevu. Kužno vnetje spolovil je med živino zelo razširjeno. Živinorejci, bodite oprezni in zdravite živino, da se obvarujete škode. V našem listu smo že večkrat o tem pisali. Vnetje popkovine. Mnogo teličkov pogine v prvih dnevih ali tednih svoje starosti vsled vnetja popkovine. Od kod izvira to? Takoj ko stopi tele iz porodnih cest, se odtrga popkovina navadno sama; aKo‘ se to ne zgodi, jo je treba eno dlan poti popkom prerezati, oziroma pretrgati. Prereže naj se vedno samo s čistim nožem ali pa s čistimi škarjami. Ko smo to naredili, povežemo popkovino s čistim trakom, potem moramo isto razkužiti s- tem, da namažemo prerezani ali pretrgani konec s 5% karbolovim oljem. S tern odvrnemo vnetja in otekline popka, katere je težko zdraviti in vsled katerih pogine toliko telet. Podkovan je konj. Malokdaj citate o tem. Konjsko kopita potrebuje, ako hočemo obdržati konja delazmožnega —• dobro podkev. Hude pogreške delajo včasih neuki in nemarni pod kovači. Vestna roka dobrega podkovskega mojstra zamore obdržati konjsko kopito dolgo časa v dobrem stanj«. Koliko kopitnih bolezni v notranjih delih kopita zamore rešiti dober podkevač! — Ako konj šepa in je tako za delo nezmožen, je prva skrb konjevega gospodarja, da ga prekuje. Ni to vedno na mestu, in samo takrat pravilno, ko je vzrok šepanja iskati res v notranjih delih kopita. Marsikako vnetje spodnjih delov konjske noge, kot vnetje v bielju, vnetje v kopitnem členu, obolelost kit je nastalo vsled nepravilne podkove! Posebno vnetje kit v spodnjem delu noge. zamore provzro- čiti, da, ni mogoče rabiti konja za delo cele tedne, da celo mesece. Hrani in drži ob takih prilikah konja v hlevu, ko je zunaj dela v preobilici! Kako se rešimo takih nadlog? Podkuj konja vedno le pri priznanih podkovskih mojstrih in ne izročaj svojih dragocenih živali vsakemu, ki zna goniti le svoj meh. Pri hiši in na vrtu. Koklje iprisiliš ik nesenju, ako jih deneš v obešeno Metko in kokljo krmiš z vodo in mehko krmo, ne pa s zrnjem. Prva iajca, iki jih iznese mlada raca so redko kdaj oplojena, zato naj se ne vpo rahljajo za podlagamje. Bele mačke s plavimii očmi so navadno od rojstva slepe, zato jih takoj zatremo. Bolhači narede v vrtnarstvu zelo mnogo škode, ker izjedo komaj izkaljene rastlinice ali pa celo kal v semenu. Proti temu zlu se moramo boriti na ta način, da namakamo seme pred setvijo skozi nekaj u)r v ipetrolleju, potem osušimo in posejemo, ali pa da izkalljene in napadene rastlinice izdatno polivamo z vodo. * Kokoši in nesenje jajc. V kmetijskem listu »Piv is ta d’Agri-coltura« je priobčena sledeča razpredelnica: 100 kokoši, 100 kokoši, 100 kokoši, ki so se izvalile ki so se izvalile ki so se izvalile v marcu, v aprilu, v maju, septembru . . . 300 jajc jajc ~ jajc oktobru .... 1110 „ 270 „ n novembru . . . 1290 „ 750 , 60 „ decembru . . . 1239 „ 870 „ 240 „ januarju .... 1590 „ 1260 , 870 „ februarju . . . 1470 „ 1320 ,; mo „ marcu .... 1590 „ 1530 ,. 1650 „ aprilu 1680 „ 1650 „ 1590 „ maju 1740 „ 1740 „ 1870 „ juniju 1530 „ 1530 , 1410 ,. juliju 1380 ,. 1410 „ 1320 „ avgustu .... 1530 „ 1440 „ 1100 „ Skupaj 16440 jajc 13770 jajc 11220 jajc Če primerjamo navedene podatke med seboj, pridemo pred vsem do sledečih zaključkov: 1. da znesejo one kokoši, ki so se izvalile v marcu, sorazmerno precej vec jajc v prvem letu nego v aprilu in maju izvaljene; 2. da one kokoši, ki so se izvalile v marcu, začnejo nesti že v septembru in nesejo precej dobro v oktobru, novembra ih decembru, torej v mesecih, ko jajca naj- bolj primanjkujejo in so zategadelj takrat najbolj draga. Vsled tega se priporoča vsaki gospodinji, da dela kolikor mogoče na to, da bo imela že v marcu piščeta. Za podkladanje naj odbere le jajca od takšnih kokoši, ki najbolje nesejo. Razume se, da morajo biti jajca oplojena in ne prestara. Ing. A. P. O medstenah iz aluminija. Čebe? V takem satju se namreč zalega sla= larji, ki se zanimajo za novosti, so go= bo razvija, ker so kovinaste medstene tovo naleteli na kričečo reklamo, ki jo prehladne. V medišču jih pa čebele nič razvijajo razne tvrdke za umetne med; kaj ne marajo in jih le v sili podelajo in stene iz aluminija. Kakor je čitati v ne* napolnijo z medom. Na takem satju, če kem amerikanskem čebelarskem listu, je tudi polno medu pa čebel ne more* so se te medstene iz aluminija dozdaj mo prezimiti, zelo slabo obnesle. Za vališče sploh niso uporabne. Tržni pregled. Žita. Kupčija mirna. V Severni A= meriki so cene nekoliko padle. Angleš* ka, Italija, Grška in tudi Nemčija ku= pujejo 'v Ameriki. Francija kupuje mas lo, akoravno njene potrebe še niso krite. V New Yorku je pšenica po 1.21 do 1.36 dolarjev bushel. Na Francoskem so plačevali še višje cene kot smo zadnjič poročali, tudi 90 do 92 frankov kvintal; v Italiji je kvintal po 110 do 130 lir, v Jugoslaviji po 440—450 dinarjev. Oves v 'Italiji 103—110 lir, v Jugoslaviji — - -koruza v Italiji 98—106 lir, v Jugoslaviji 235—245 dinarjev. Francoski pridelek na pšenici znaša 66 milijonov met. sto« tov, medtem ko so pričakovali le 64 milijonov. V Južni Italiji so se polja izbolj= šala, ker je bilo precej dežja. Talko je položaj po vsej državi precej ugoden. Tudi zaostalim žitom bodo lahko še z obilnejšim gnojenjem pomagali do bolj* ših uspehov. Živina. Cene so se po notranjosti začele dvigati, a dovoz živine iz Fran* cije in Jugoslavije jih drži nazaj. Po sejmih povprašujejo najbolj po volih za delo, par dobre pasme stane od 550—-600 lir kvintal, navadni dosežejo pa tudi z iahkoto ceno 450 in tudi 500 lir. Klavno živino najboljše vrste plačujejo po 580—600 lir žive teže, srednje vrste po 440—520 in slabše vrste po 360—380. Klavna teleta so po 600—800 lir, sicer so cene celo različne po različnih vrstah in po raznih sejmih. Klavni prešiči so po 7.20—7.50 kg žive teže. Krma. '/Veliko povpraševanje po senu. Seno prve košnje, prve vrste o= krog 100 lir, otava 80—85, seno slabše vrste 70—75, lucerna 70—75. Tudi sla= mi narašča cena, ker je potreba večja, kot so zaloge, plačujejo tudi nad 40 lir za met. stot. Vino. Iz vseh krajev prihajajo vesti, ki obljubljajo izboljšanje vinskega trga. Naši vinogradniki se bodo tega gotovo razveselili. Po vsej Italiji kažejo znamenja, da smemo upati tudi pri nas na boljšo oddajo našega pridelka. Dopisi, ki nam dohajajo iz domačih krajev, nam dokazujejo, da naše pričakovanje ni brez podlage. Cene se pa dvigajo le pri dobrih vinih, slabše vrste ne najdejo niti kupcev, vsled tega so zelo po ceni. To nas uči, da se moramo krtiti bolj razumnega kletarjenja! Če že obnavljate vinograde, dobro premislite, kakšne vrste trt sadite! Cene: Piemont 190—290, Lombardija za lahka vina 120—130, srednja in boljša 180—300, Emilija za najnižje vrste 120—140, za navadne 150—170, za fine 220—240; Benečija slabša vina 115 do 125, namizna 160—180, boljša 230—300; Marke 110—120 in 150—160, Lacij 160 do 200 in 230—300, Sicilija 190—200. Modra galica je zelo poskočila v ceni Cene različne po tovarnah 235—245 lir met. stot, cena v tovarni. Krompir. Zadnja dva četrtka so pripeljali toliko krompirja v Gorico, da je cona na mah padla. 1. marca so stali vozovi od Korna do trga v dveh vrstah. Zjutraj so zahtevali za kroippir do 110 za met. stot. Zadružništvo. Stanje zadružništva v Sloveniji. Za* družništvo se je začelo širiti med Slo; venci po letu 1880. Od tistih dni do na; ših časov je zadružna misel prodirala z veliko močjo in s sijajnimi uspehi med slovensko ljudstvo. Slovenci spadajo da; nes glede zadružništva med prve narode. V Sloveniji obstajajo danes tri zadruž; ne centrale: Zadružna zveza v Ljubljani, Zadružna zveza v Celju in Zveza slovcfti; skih zadrug v Ljubljani. Naj starejša zveza je Celjska, toda najfnočnejša .in najbolj razvita je Zadružna zveza v Ljubljani. Pred nami leži statistika za leto 1921; podatki za preteklo leto 1922 niso še ugotovljeni. Vendar je tudi stati; stika iz leta 1921 zelo zanimiva in pouč; na. Da bo ljudstvo vedelo, kako je z za* družništvom v Sloveniji, priobčujemo sledeče podatke: I. Zadružna zveza v Ljubljani, usta; novljena leta 1899 po dr ju. Kreku, je imela 1921 vključenih 481 zadrug. Vpisa; nih deležev je bilo 37.280. Vpisanih vlog: 270 miljonov 157 tisoč 707. Kredit čla; nov: 114 miljonov 608 tisoč 843. Letni promet: ena miljarda 744 miljonov 583 tisoč 492. II. Zadružna zveza v Celju, ustanov; ljena leta 1883, je imela leta 1921, včla* njenih 158 zadrug. Vpisanih deležev je opoldne so ga že dajali po 75 in kasneje tudi po 65. 8. marca ni bilo toliko krompirja a cena se ni mnogo izboljšala, mnogo blaga so peljali zopet domov, ker ga ni bilo mogoče oddati. Pa še ne uvidevate, da se je treba organizirati! Cene drugod: Bo-lcnja 80, Milan 80—85, Napoli 75, Rim 90, Trst 80—90. Maslo. Emilija kg 18 L, Lombardija 16, Piemont 18, Rim 22. / bilo 18.959. Vpisanih vlog: 30 miljonov 698 tisoč 154. Kredit članov: 16 miljonov 23 tisoč 575. Letni promet: 364 miljonov 47 tisoč 860. III. Zveza slovenskih zadrug v Ljub; Ijani, ustanovljena leta 1907, sedaj v ro; kah Samostojne kmetjjske stranke, je imela leta 1921 včlanjenih 75 zadrug. Vpisanih deležev je bilo: 3282. Vpisanih vlog: 20 miljonov 299 tisoč 170. Kredit članov: 2 miljona 922 tisoč 145. Letni promet: 133 miljonov 135 tisoč 177. Zadruge ne spadajo v okvir društvene zakonodaje. Ni dolgo tega, kar je »Goriška Straža« objavila, da veljajo sedaj pri nas za društva italijanski zaikoni. Opozarjamo, da to nima nič opraviti z zadrulgami. Zadružne zadeve se uravnavajo še vedno po zadružnem zakonu iz leta 1873! Ustanavljenje novih zadrug. V Gorici je Zadružna zveza, ki ima namen, da pospešuje ustanavljenje zadrug. To je ustanova, ki je vso goriško deželo prepredla z mrežo zdravih in solidnih za-diug, ki so po večini tudi vojne težkoče že prebolele. Zveza ima tudi uradnike-špecialiste za zadružništvo. Čudimo se nekaterim ljudem, ki ustanavljajo zadruge, ne da bi našli poti do Zadružne zveze. Šele kn vidijo, da ne morejo naprej, pridejo do nje, da reši, kar se rešiti da. Imamo slučaje, da so hodili okrog sodnijskih uradnikov, odvetnikov itd., da so iim Sestavljali pravila. Vso čast takitn gospodom, za znanje v njihovi stroki! Zadružništvo zahteva pa posebno strokovno znanje. Kdor želi toraj ustanoviti novo zadrugo, naj se obrne do Zadružne zveze, ki daje vsa navodila popolnoma brezplačno. Zadružni ocvirki. Iz pravil neke zadruge: »§ 25. Ako zadružnik umrje, preneha za njega zadružništvo«. Toraj na drugem svetu ta zadružnik se r>e sme več vpisati v nobeno zadrugo! Razne odredbe. Davčni zakoni starih pokrajin Italije so se raztegnili tudi na naše kraje z odlokoma dne 11. jan. 1923, št. 148 in dne 11. jan. 1923, št. 116 (Gazzetta Ufficiale dne 28. februarja 1923, št. 49). Opozarjamo ’ čitatelje na članek »Pobiranje davkov v novih pokrajinah«, ki ga objavljamo v današnji številki. S prvim teh dveh odlokov se uvajajo v nove pokrajine sledeči italijanski davki: a) da* vek na dohodke premičnega premoženja (ries chezza mobile), b) hišni daVek, c) zemljiški das vek, č) davek na dohodke voditeljev in prokurist tov trgovskih družb in upraviteljev delniških družb, d) izredni osebni vojni prispevek, e) do« datni dohodninski davek, f) izredni davek na di* vidende, obresti in premije vrednostnih papirjev, izdanih od družb, pokrajin, občin in drugih ju* ridičnih oseb in h) davek vojnega vinarja. Čl. 2. tega odloka določa, da veljajo dosedanji davki le do 31. decembra 1 ‘>25, toda glede zastalih davkov bodo veljali dosedanji predpisi tudi po novem letu, to se pravi, da se bodo davki prej* šnjih let do 1. 1924. i/tirjevali na podlagi starega (sedanjega) davčnega reda. Ta določba pomeni potemtakem, da vlada nikakor ne misli na kak odpis zastalih davkov. X drugim omenjenih dveh odlokov se pooblaščajo pokrajine in občine, da bodo od 1. januarja 1924. dalje lahko pobirale sledeče do* klade na zemljiški, hišni in dohodninski davek: 1. davek za obrate in prodaje, 2. družinski davek (tassa di famiglia) ali davek na ognjišče, 3.. da» vek na žvino, 4. davek na vrednost najema, 5. davek na uživane prostore (ki se nalaga na mes= to davka na vrednost najema), 6. davek na ži« vino za vožnjo, jahanje in nošnjo, 7. davek na pse. 8. davek na vozove in posle, 9. davek na glasovirje in biljarde, 10. davek na fotografije in napise, 11. davek za rkbo javnih prostorov', 12. davek na dovoljenja za hotele, gostilne, kavarne in prodaje alkoholnih pijač, 13. davek za prebi* vanje in 14. davek na stavbišča. Pridelek tobaka krije potrebo cigar in cigaret državnih tobakarn, zato fi; nančno ministrstvo od 1. 1924 dalje ne to izdalo več novih dovoljenj. Odprava ugodnosti vrl kolkovanju menic. Z zakonskim odlokom od 11. februarja t. 1. se odpravljajo ugodnosti, ki so jih določali zakon o kclkcvini od 6. jamarja 1918, št. 135, in drugi zakoni in odloki. Od 1. marca t. 1. dalje morajo torej poljedelski kreditni zavodi, poljedelske in kmetske posojilnice, zadruge in ljudske banke, njihovi konsorciji, pristaniške zadruge, stavbni kreditni zavodi, poljedelske univerze, sploh vsi zavodi, društva in juridične osebe, ki so doslej uživali kake ugodnosti pri kolkovanju menic, 'kolkovaiti menice po nor. malni tarifi, kakor jo predpisuje zakonski odlok od 16. oktobra 1921. št. 1522. Menice, ki bi ne bile že ,izvirno pravilno kolkova ne. nimajo menične veljave, kakor jo določa civilni in trgovski zakonik. ^ Poštne nakaznice. Poštno in brzo* javno ministrstvo fco sprejemalo do 1. maja 1923 prošnje za obnovo poštnih nakaznic (vaglia postali), ki jih je itali= janska uprava izdala od 1. julija 1914 do 31. decembra 1920 in ki niso bile v za= konitem roku izplačane. Po 1. maju se tozadevne prošnje ne sprejmejo več. Kako je treba ko!ko\’ati legalizacije pods pisov na prijavah pridobninskih in gospodarskih zadrug za registracijo? Uradniki legalizatorji na pieturah lie postopajo enakomerno: so mnogi, ki ravnajo kolkovno pristojbino po številu oseb, kas terih podpise legalizirajo na prijavi, kar pa ni pravilno. Vsi podpisi na taki prijavi tvorijo iuri-dično. en sam kolektiven podpis; uporabiti je torej, ne glede na njih število, za legalizacijo kolek L 2 po tar. pošt. 66a za pristojb. zakona z, dne 13. decembra 1862, drž. zak. št. 89. V tem smislu se glasi tudi odlok fin. ministra z dne 8. novembra 1SOO. št. 55100. Zadruge, ki so dale vsled zgrešenega naročila pisarniškega uradnika višji kolek, smejo zahtevati povrnitev preplačanega zneska v smislu §§ 77. navedenega pristojbinskega zakona. Zadruga sicer ni juridična oseba v tem pogledu (§§ 373 civ. pr. reda), vendar pa je zadruga brez* dvorano ena sama »stranka«, dasi jo predstavlja in zastopa več članov načelstva. (Pravni vestnik.) Razveljavljenje prepovedi sprejema plačil terjatev italijanskih državljanov proti ogrskim dr> žavljanom. Določila člena 1 kraljevega odloka od 10. januarja 1920, št. 87, nimajo več veljave za terjatve italijanskih državljanov, izterljive med vojno in pred isto proti ogrskim državljanom. (Kraljevi odlok-zakona od 21. decembra 1922,, št. 1797, objavljen v uradnem listu »Gazzetta uffi-ciale« od 22. januarja 1923, št. 17). Pravni vest; nik. Razno. Obisk kmetijskih nadaljevalnih šol postane obvezen. Kakor poročajo čašo* piši, se v ministrstvu za zemljedeljstvo izdeluje načrt za splošne kmetijske na* daljevalne šole, ki jih bodo morali obis* kovati kmečki mladeniči po dovršeni ljudski šoli do 17. leta svoje starosti. Podučevali bodo ljudskošolski uči* telji, ki se bodo v posebnih učiteljskih tečajih v ta namen izobrazili. Pri nas na Goriškem imamo že 40 takih šol, ka* terih obisk je pa neobvezen. Vlaganje ribjega zaroda v naše reke in potoke. Kakor poroča glasilo dež. Kmetijskega urada »Bollettino A--grario«, so vložili dne 2. februarja pri; bližno en milijon mladih jeguljic v naše vodovje in sicer 600.000 v červinjanske vode, 140.000 v Sočo, 200.000 v Vipavo in 60 tisoč v kobariško Idrijco.. Dospelo je tudi 50.000 postrvskih iker, ki so bile vlo* žene v umetne valilnike v Kanalu in Kobaridu. Tečaj za cepljenje in kaljenje trt. Kakor smo doznali, se bode vršil v prostorih tukajšne kmetijske šole prak* tični tečaj za cepljenje in kalenje trt. K temu tečaju, ki se bode vršil 14. in 15. t. m. pošljejo kmetijske nadaljevalne šole, ki imajo tudi II. tečaj, vsaka po 3—5 učencev. Papirnati in kovinusti denar. Finančno ministrstvo je odredilo, da se zmanjša množina krožečih bonov po 5 in 10 lir pri prvih na 40, pri drugih na 60 milijonov vrednosti. V ta namen bo oblast postopoma odtegovala prometu pokvarjene papirje. Kovanega denarja bo 25 mil. po L. 0.50, 25 mil. i>o L. 1.00, 50 mil. po L. 2.00. 8 mil. po 10 st. in2 mil. po 5 stotink. Izvoz vina iz AIzacije-Lorene v Nemčijo. — Pred vojno nemški deželi Alzacija in Lorena, ki zdaj pripadata Franciji, bosta lahko letos izvozili carine prosto 215.000 hi vina v Nemčijo. To pravico sta ti dve deželi zadobili po veržejski mirovni pogodbi. Isto pravico bi morda lahko dosegla tudi Italija za Julijsko in Tridentinsko Benečijo, glede carine prostega izvoza vin v države bivše monarhije. Koliko koristi bi lahko imeli naši vinogradniki od tega! »Po toči zvoniti«, pa ne pomaga nič. Grintavost hrušk in jabolk. Grintavost hrušk in jabolk je poz* nana bolezen. Listje in sadje dobi črne, na sadju tudi razpokane, hrastam po* dobne črne madeže/ Lupina obolelega sadja je zelo grenka in tudi sadno meso ni okusno. Časih napade ta bolezen, zla* siti nekatere hruške, tako močno, da postane sadje neužitno. Kako pomoči temu zlu? Najboljši je precepiti taka drevesa, ki leto za letom trpijo na tej bolezni, ker znano je, da so ene vrste sadja manj in druge bolj podvržene tej bolezni. Proti tej bolezni pomaga tudi škropljenje z modro galico in sicer enako, kakor je ▼ rabi za škropljenje trt. Škropi se v zgod* nji spomladi tik pred poganjajem popov prvič, drugič pred cvetenjem in tretjič po cvetenju. Če dež spere galico, je po* trebno škropiti ponovno. TISKOVINE V ZALOŽBI GORIŠKE ZADRUŽNE ZVEZE: Blagajniški dnevniki 100 listov po L 35.— Blagajniški dnevniki 200 listov » » 50.—-Blagajniški dnevniki z razdel= nikom za izdatke 200 listkov » » 70,— Blagajniški dnevniki z razdela nikom za prejemke 200 list* kov ...........................» » 70 — razdelniki zadrug . i. . . . » » 50.— Posojilne knjige a 400 strani . » » 90.— Posojilne knjige a 300 strani . » » 80.— Posojilne knjige a 200 strani . » » 70.— Hranilne knjige a 200 strani . » » 70.— Imeniki zadružnikov . . . . » » 20,— Deležne knjige....................» » 30.— Salda konti.......................» » 30.— Nakupno s prodajne knjige . . » » 40,— Blagovni skontri..................» » 30.— Prejemne knjige mleka . . Knjige za tekoči račun . •. Knjige pristopnic, 400 listov Knjige pristopnic, 200 listov Knjige pristopnic, 100 listov Hranilne knjižice, izvod Posojilne knjižice, izvod Denarne knjige a 200 listov Zadolžnice a) na poroštvo . Zadolžnice b) na vknjižbo . Izpiski hranilnih vlog . . Izpiski deležev................ Izpiski posojil................ Računski zaključki za den. z. Računski zaključki za blag. z. Potrdila za dvignjene hr. vloge Opomini za obresti in glavnice Obrestne tablice................. Izkazi za neposredne pristoj« bine........................... . 30,— 15,— 30,— 20,— 15.— 2.___ 2 — 22.___ 0.50 0.50 0.40 0.50 0.40 0.30 0.30 0.08 0.10 1.— 0.30 Katoliško Tiskovno Društvo vpisana zadruga as omejenim jamstvom v Gorici priporoča vsem zadrugam in zadrugarjem svojo — - KNJIGARNO V GORICI Via Carducci 2, (v Morttovi hiši) PRODAJ A na drobno in no debelo pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za ob. - - činske In druge urade - - ■———g v Čevljarska zadruga v MIRNU pri Gorici izdeluje vsakovrstno obuvalo poznano pod imenom ADRIA čevlji Edino domače Zadružno podjetje te stroke, ki si je pridobilo vsestransko priznanje. Izdeluje čevlje, ki v ličnosti in trpežnosti prekašajo vse druge te-vrstne izdelke. LASTNE PRODAJALNE: v Gorici, Corso Verdi 32, v Trstu, ulica Rettori 1, v Celju, Narodni dom. - Razpošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu na debelo in na drobno. Zveza soriških delavnih in proizvajalnih zadrug Reg, zad. z om. zav. GORICA, Via Mazzini (Municipio) 41. nad. VČLANJENIH ZADRUG 45. Prevzema vsa obnovitvena kakor tudi druga v stavbno in proizvajalno stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje sama ali potom pridruženih stavbenih zadrug. -- Vojnooškodovanci izročite obnovitvena dela le našim stavbenim zadrugam. ✓ \ Varstvena znamka. Izdaja »Zadružna zveza" v Gorici. — Tisk »Narodne tiskarne" v Gorici.