Letnik 2.
Maribor,^nedelja 13. aprila 1919
Štev. 84
----------L
Neodvisen političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4‘50 mesečno, četrtletno K 13'50, polletpo K 27'—, celoletno K 54 — Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 4‘—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna šfevilka stane 20 vin.
Ujedništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
Drž. poslanec prof. fcr. Voglar.
Naša politična situacija.
Iz Beograda, stolnega mesta neodvisne kraljevine SHS, prihajam ter Vam prinašam pozdrave od naših osvoboditeljev, od bratov Srbov in od naših' srbskih sester. Z veliko ladovednogtjo smo šli slov. drž. posl. v Srbijo, z veliko nestrpnostjo smo čakali trenutka, da stopimo na tisto sveto zemljo, prenapojeno s človeško krvjo, >od koder je zasijalo solnce svobode našemu tisoč let zatiranemu slovenskemu narodu. In kaj smo našli? Od granat razdejano zemljo, razrušene mostove in ceste, upepeljene hiše in vsepovsod izstradan, izmučen narod srbski, ki nam je segel s tako vročim bratstvom, s tako odkiitosrčnim sijajem v ruke' da Vam ne morem tega utiša primerno slikati. To Vam je narod, to Vam je ljudstvo, kakor gft svet nima nikjer. Tekom teh par tednov sem imel priliko govrriti s častniki, z navadnimi vojaki in s kmetskim ljudstvom. In kaj sem slišal od vseh teh zlatih ljudij ? . Četudi traja v Srbiji vojna neprenehoma od 1 J912, torej že 7. leto, so vendar vsi v tem ene misli, da, -če so pretrpeli ta cela leta vojne grozote, nasilja in pomanjkanje, da morajo na vsak način zdižati še te tedne,' ki nas ločijo od sklepa
Hosana!
Tiho žgolenje in šepetanje dremajočih krilatcev na ozelenelem drevju, katero je obdajalo slednjo hišico ličnega trga Klanca, je postajalo vedno glasneje in glasneje ter se ssolnčnim vzhodom razvilo v živahno kričanje in čivkanje.
Žareča krogla na nebeškem svodu se ie prikazala izza daljnih gora in se dvigala više in više. Zaspane cvetlice so jele kimainč pozdravljati zlato solnce, a naposled 'so vzravnale svoje nežne glavice ter mu ljubko gledale v obraz.
Zazvonilo je pri fari in vežna vrata udobnih stanovališč so se jela odpirati ter polniti bele ceste z življenjem, polnim radosti in veselja. Gruča za gručo se je valila proti župni cerkvi. /Tam kopica otrok, tu štiristop mladeničev in mladenk, tam zopet možje in žene, starke in starčki — vsi veseJi, vedrih obrazov ter okrašeni s cvetjem in oljkami.
Cvetna nedelja je bila, dan blagoslova in sreče, spomin nestalnosti in neznačajnosti!
Sodnik Mirko pa je ostal doma, niso ga ganili vabljivi zvonovi, ni ga ganila navdušena množica.
S solncem je vstal ter šel na vrt. Od cvetke do cvetke je stopal in se veselil z njimi. Gdino one so mu bile zveste, njim je zaupal, samo nje je ljubil, z njimi se je
resničnega miru. Srbi se zavedajo tega, da njihovo Jastnfi ožje ozemlje ni nikjer v nevarnosti, ne v notranjosti zaradi boljševizma in ne na mej, da pa je ta nevarnost zlasti na mejah slovenskega ozemlja proti' Italiji, Avstriji, Madžarski velikanska. Srbi se zavedajo, da bi ostali tisti slovenski deli skupne domovine, ki bi prišli pod tujo peto, za vedno zgubljeni. In če so žrtvovali Srbi toliko	krvi za naše	osvobo-
jenje, d*b pripravljeni še	te	tedne	ali	mesece
bivati daleč, daleč od svojih rodbin na naših mejah in braniti našo zemljo.
V Srbiji ni nobene ceste, nobenega mosta, nobene železnice. Vse	so	Nemci	in	Madžari
takrat uničili, ko so	se	morali	za vedno
umakniti iz Srbije. Kar pa se je dalo odnesti, to so pa odnesli, tako da ljudje nimajo v pravem pomenu besede ničesar. V strganih cunjah hodijo na pol nagi in bosi in stanujejo v >za silo sestavljenih kočah — a oni trpe vse to voljno, ker jim je svoboda nad vse. Rajši prenašajo vse neprijetnosti, samo da vedo, da niso podložni tujcu, temveč da vodijo dr^pvo sinovi lastne slovanske krvi.
Kaj se piavi demokrat biti, tega ,se nauči človek še le v Srbiji. Tam po gostilnah ni sob za takozv .ne boljše goste in za navadno' ljudstvo, kakor se to nahaja po vseh nemških pokrajinah in kar smo posnemali tu in tam tudi mi. Tam sedi minister v isti gostilniški sobi kakor kmet in delavec. Parkrat' sem opazoval, da se je V9edel polk-ovnik k mizi, kjer je se-
tolažil. V mladosti je bil drugačen. Zaupal je vsem in ljubil je vse. Po sebi je sodil druge, njih srca meril po svojem srcu. Njegova čista duša ni poznala hinavščine in zahrbtnosti, ni poznala nestalnosti in neznačajnosti. Vsem je zrla odkrito v obraz, vedno je krepko in odločno hodila začrtano pot. — In Mirko je hotel in pričakoval to tudi od drugih!
Kako neizrecno srečnega se je počutil, ko je stopil v življenje in prišel v družbo mladostnih prijateljev, med preprosto, nepokvarjeno ljudstvo!
Slavnostno so ga sprejeli in ga navdušeno pozdravljali kot svojega rešitelja in učenika. Vesel je bil sodnik takega sprejema, kajti prepiičan je bil, da’ izvira iz ljubečih, prtjateljskih src.
Krepko se je lotil odkazane mu ledine, zbiral ljudstvo krog sebe ter mu kazal pot značajnosti in sloge. Videl je kje preti ljudstvu nesreča, zato ga je opozarjal in'svaril pred krivimi preroki in požrešnimi sebičneži ter navajal k prepričanju in odločnosti.
»Nočem, da bi slepo sledili mojim naukom in nasvetom«, je često povdarjal.. »Nočem tega! — Vsak ima prosto voljq in svojo pamet, svoj razum. Posluša naj te nauke, j posluša naj one nasvete! Premisli naj te in : one in kateri se mu zde boljši, za katere je
i	njegovosrce sprejemljivejše, onih naj se navzame, njih naj se drži, po njih naj se ravna
del navaden vojak, ter se z njim bratsko pogovarjal. Nekoč je prišel slabo oblečen vojak v gostilno in ni našel nikjer prostora in gledal v zadregi po sobi okoli. Tu ga pokliče srbski podpolkovnik k svoji mizi, kjer je bil slučajno stol prazen, ter mu ga ponudi.
Takega demo ratizma je zmožen samo narod, kjer je ohranil tisti, ki ga je dal kmetski oče v višje šole in rajši sam trpel doma z ostalimi otroki pomahjkanje, samo, da je dosegel sin višjo stopinjo v človeški družbi, kjer je ohranil ta iz kmetskega človeka nastali gospod zavest, da je še vedno ud in član kmetskega rodu. Ta čut je med Jugoslovani najbolj razvit. Vse naše uradništvo, duhovništvo in učiteljstvo je izišlo iz kmetskega stanu in tega tudi ne sme nikdar pozabiti. Če ’ pa jim je ta naravni čut skupnosti z narodom občevanje z nemškimi, frakarji pokvarilo, naj gredo med Srbe ! Svoboden Srb jtii oo ze naučil pristnega slovenskega bratstva in enakosti.
To sem Vam moral povedati, da vidite, kako razmerje vlada v Srbiji mecl različnimi stanovi istega naroda in. da se zavedate potrebe, da naj zavlada tudi med-nami isto demokratsko razmerje, kakor je v Srbiji.
Sedaj pa politična stran! Težka skrb je ležala na naših "prsih,- ko. smo nastopili pot v Beograd polagati temelje novi državi, državi, ki je nastala iz dosedaj ločenih delov, v katerih vladajo zelo ši Nasprotujoče uredbe in navade. Treba je spremeniti marsikaj, kar se je
in one paj krepko in junaško brani vedno in povsod!
Ne vgaja vsakemu ista jed, eden se nasiti s to, drugi, z ono,: a vsaka pa mora biti dobro prebavljena; zakaj neprebavljena ali pa malo prebavljena jed škoduje in je strup za telo in dušo. Ne glejte na osebo učenika, tudi na obliko njegovih naukov ne glejte, poslušajte samo njegove besede, primerjajte jih z njegovimi deli in spoznali bodete njegovo srce, razumeli njegov namen! Nikar se ne vdajajte mlačni brezmiselnosti in vsestranskemu’pritrjevanju! Resnica je le ena in sam<? P.ot. do nje.je lahko različna! Vsi želite resnice im pravice, a treba ni, da bi ji hiteli vsi po ejii. poti nasproti! Kajti ne prišli bi vsi do nje,,slabi in mlačni bi zastali. — Zato je pwv/fda;;si* izbere vsak svojo pot in hodi vedno po njej! Za onim učenikom naj stopa, čigar‘ pot mu ugaja! Nikdar pa naj ne menjava poti,, sicer ne prispe do resnice in pravice! N0Čem| del bi sledili meni, ako vam se zdi moja pot prestrma in naporna. Hočem samo, da hodite po eni in vedno le po eni, ki si jo izvolite sami. Ne silite in ne vlačite pa drugih po nji, ako jim ni všeč in se jim zdi preutrudljiva! Zadrževali in motili vas bi na poti. Pustite slednjemu prosto voljo in vsakdo bo prišel do zaželjenega cilja!«
_________ (Konec prih.)
udomačilo v tej ali oni deželi; kar bo koristilo pri preureditvi države eni skupini ljudij, to bo drugi neprijetno. S temi neprilikami in neprijetnostmi sem računil, ko sem potoval v Beograd. 32 slovenskih državnih poslancev je "šlo v Beograd, med temi 5 socijalistov, 16 članov SLS in 11 članov JDS.
Ves dosedanji ustroj poedinih delov naše domovine se bo moral popolnoma na novo urediti. Slovenci bomo morali zastaviti vse sile, da ta ureditev ne bo škodovala našim ljudem. Največjo revolucijo v švem našem gospodarstvu bo povzročila agrarna reforma. Pravična in pravilna rešitev te reforme bo za ves jugoslovanski narod pravi blagoslov. Če se pa stvar vzame nerodno v roke, ima lahko zelo slabe posledice. Ker je slovenski narod v pretežni večini agrarni narod, zastopamo slovenski poslanci agrarne interese v prvi vrsti.
Ker bo agrarno reformo konečno sklepal parlament, smo skušali spraviti na noge kolikor mogoče močno skupino drž. poslancev, ki pripadajo strankam z istim programom kakor naša JDS. In posrečilo se nam je ustanoviti »Demokratski klub", ki je štel ob ustanovitvi 1. marca 85 članov, torej izmed 250 poslancev dobro tretjino. Že takrat je bilo jasno, da se proti klubu JDS, ki je bil največji klub v celem parlamentu, ne da vladati Drugi klubi so bili v naslednjem razmerju. Srbski staroradi-kalci, takozv. Pašičevi, ki se nagibljejo bolj k ideji Velike Srbije 55 članov; v opoziciji z njimi in za idejo popolnega ujedinjenja vseh SHS stojijo srbski samostalci, narodnjaki in naprednjaki v skupnem številu 40 članov. Hrvaški Starčevičanci, ki so separatisti in želijo Veliko Hrvatsko ali vsaj avtonomno Hrvatsko, štejejo 29 članov. Člani SHS so pridobili v parlamentu cele 3 Hrvate in tvorijo takozvani Jugoslovanski klub, ki šteje 19 članov. Socija-listvo je 12. Iz Makedonije in iz Črne gore jih je skupaj okoli 15:
Deklaracija Demokratskega Kluba.
Beograd, , 10. aprila. Danes se je tu izvršilo veliko delo* ki obeča obilo sadu za narod in državo. Združenje Demokratskega Kluba s strankami takozvanega srbskega opo-zicionalnega bloka je postalo dejstvo, pojav, ki ga vsa narodna javnost radostno pozdravlja. Danes popoldne je imel Demokratski Klub, klub srbskih samostalcev in klub srbskih naprednjakov, vsak za sebe sejo, v kateri je bila enodušno ir» z velikim zadoščenjem odobrena skupna deklaracija novega Demokratskega bloka, ki se jutri oficijelno proglasi v prvi skupni seji omenjenih klubov. Izjavo podpišejo predstavitelji vseh treh skupin, ki od jutri naprej tvorijo enoten parlamentaren blok. Srbski nacijonalci temu bloku še niso pristopili, to pa le ysed tega, ker se Vrši 15. t. m. zborovanje zaupnikov njihove stranke, ki naj definitivno sklepa o pristopu k novemu demokratskemu bloku. Smatra se kot gotova stvar, da se bo tudi narodna stranka pridružila, ker se je dosedaj udeleževala vseh pogajanj ter se nje voditelji popolnoma strinjajo z deklaracijo.
Program novega demokratskega kluba bo zadovoljil‘ demokratske, narodnjaške kroge širom naše domovine. S tem se ustvarja velika Btranka narodnega edinstva, v kateri bodo združeni demokratični Slovenci, Hi vati in St bi celega kraljestva in hapram kateri stopijo vse druge parlamentarne skupine kot ostanki stare plemenske porazdelitve našega ilaroda daleč v ozadje.
Jutri ob 8. uri zjutraj pred plenarno sejo Narodnega Piedstavništva se vrki prva slavnostna seja novega Demokratskega bloka, po kateri se
podajo njegovi člani korporativno v zbornično dvorano.
Demokiatskemu bloku se pridružijo tudi Črnogorci in računati je, da mu pristopi tudi večji del macedonskih poslancev
Deklaracija novega Demokratskega bloka se glasi:
Naše narodno ujedinjejije je ustvarjeno po volji naroda. Našr' državno ujedinjenje se mora stvoriti ravnotako. Službeni predstavništvo našega naroda je danes začasno Narodno predstavništvo. Demokratski elementi tega predstavništva imajo dolžnost, da se bližje spoznajo in da se organizirajo z namenom čim prej udejstviti ve liko delo Današnje stanje v naši državi je začasno Nujno potrebno je, da se čimprej nadomesti s stalnim. To se bo zgodilo z ustavo, ki jo bo sklenila ustavotvorna .skupščina. Ustava bo mogla samo takrat biti izraz demokratskih stremljenj in moči nage kraljevine, ako se do volitev v ustavotvorno skupščino grupirajo sorodne moči našega naroda, ki so d« sedaj bile razje-dinjene, ker tudi narod ni bil jedin. Mi delamo prve korake te grupacije s sklepom, da hočemo obdržati skupne seje svojih klubov, da na njih pripravljamo medsebojno spoznavanje iii zbliževanje jugoslovanskih demokratov ter pripravimo izgotovljenje jednotnega programa in vsega drugega, kar je potrebno za končno organizacijo jednotne demokratske stranke. S to izjavo želimo spoznati vse druge prijateljske^ in sorodne demokratske elemente v naši kraljevini z osnovnimi mislimi našega združenja:
I. Smatramo narod Slovencev, Hrvatov iri Srbov za en narod po krvi, jeziku, čustvovanju in sklepnosti teritorija, na katerem nerazdeljivo živimo v skupnosti življenjskih intere.sov. Demokracija iz ljučuje vse plemenske, veiske, zgodovinske in poktrtjinsk« razlike in' ovire kot raz-og in podlago za politično delitev in 'posebna grupiranja. V demokratični državi nima nikdp privilegijev in prevlasti, niti katerikoli del naroda ali plemensko ime nad drugim. Vsak ima biti prožet z mislijo narodnega in državnega jedinstva.
(Konec prihodnjič.)
 Političen pregled. ^
Nemška nasilstva na Koroškem. Dan
na dan prihajajo novi begunci iz našega nezasedenega oze njja na Koroškem. Ljudstvo onkraj naše črte je popolnoma zbegano in obupano, Ljudje privovedujejo o strašnih tolovajstvih nemških tolp v Grel inju, na Rudi in v Vovbrah. Prosijo, naj pride naše vojaštvo, da jih reši teh banditov; žal ima naše vojaštvo vezane roke. Pravica in človekoljubje zahtevata nujno, da se dovoli našim vrlim fantom na koroški fronti zasesti ves slovenski Korotan, da se napravi konec trpljenju in pre-anjanju Korotanskih Slovencev Dne 3. t. m. ob pol H, zvečer so zažgale nemške tolpe pohištvo Slovenca Ant. Haimburger ja v Ravniči vasi, obč. Važenberg, kai so slovenski vojaki natančno opazovali. Nemške tolpe so ge skrile v bližnjem gozdu, upajoč, da bodo prišli naši vojaki gasit in jih pri tej priliki napadejo, Gospodinja, ki je že deset let v ppstelji in gospodar sta si komaj rešila žtvljenje. Pogorelo je vse poslopje. Pri ■Menteju pod Lipo obč. Vovbre to nemški vojaki pred nekaj dnevi zopet rekvirirali živino in posestnika A. Grila, ki ne more hoditi, v Vovbre. Na velikem posestvu sta ostala samo hlapec in ■ dekla, ker so sinovi in hčere že poprej zbežali radi nemškega nasilja. Na Rudi so dne 6. t. m. v Malih Djekšah ne-, kemu bajtarju vzeli kravo. Kmetu Pušniku so vzeli kravo ter tnu zagi ožili, da inul odvzamejo vso živino, njega pa poženejo z donvače grude. Kmetom na Rudi pobirajo žito. Boljši del moke rekvirirajo, slabšo moko pa dobijo kmetje. Vprašamo, kako dolgo bo vlada v Belgradu še gledala in dopuščala ta nasiljstva napram slovenskim kmetom v slovenskem delu j\orOtana?Bo li kdaj konec? Iz seje deželne vlade za Slove nijo: Deželna vlada v Celovcu je odredila, da morajo vsi v javni službi stoječi duhovnik^ zlasti oni,'ki vživajo dotacijo iz verskega zaklada, dokazati, da pripadajo, k Nemško-avstrij%ki državi, ker bi se jim sicer ukinili prejemki. Duhovnikom slovenske narodnosti je pa celovška vlada krat-komalo sploh ustavila plače, med njimi tudi
naslednjm: Limpl. Trunk, dr. Arnejc, Cukala, Meško, Ražun, Čarf, Sadjak, Germ, Poljane, Weis V., Weis M , Šturm, Fugger, Kukačka, Razgoršek, Umlauf, Lasser, Ogris,- dr. Lučovnik, Rožman, Hafner U. Sklene se, da se župnikom slovenske narodnosti na Koroškem izplačajo prejemki, onim na nemškem ozemlju proti svoje-časnemu tibračunu. —1 Dalje je celovška vlada tudi prepovedala razpečavanje >Mira« po Koroškem. Ker se ta prepoved ne sklada z načeli reciprocitete — pri, nas je namreč le uvoz političnih časopisov iz Nemške Avstrije prepovedan — se sklene podati ugovor proti tej prepovedi pri državnem uradu za zunanje zadeve. Če se zahtevi po razveljavljenju prepovedi ne ugodi, še bo ravnotako postopalo proti nemš .im časopisom v Sloveniji. — Odslovljenim uradnikom in uslužbencem južne železnice, ki se selijo na naše ozemlje, koroška vlada ne dovoli vzeti seboj živila, tudi taka ne, ki so jih sami pridelali. Ce se to še ponovi, se bo v vsakem slučaju vrnila nasilnost desetim tukajšnjim Nemcem.
Novo naziranje. Glede jadranskega 1 vprašanja. —^ Zopet odloženo ! — Direktna pogajanje — Vprašanje odškodnine. —
G e n e v e, 10. apri a zvečer. (*SloV. Narod«) Težave, na katere, so naleteli v odboiu četverice pri posvetovanju, o jadranskem problemu, so tako velike, da so v Franciji izdali najprej ponovno stiogo cenzurno naicdbo proti objavi vseh podrobnosti o posvetovanju o tem vprašanju in da drugič resno razmišljajo, ali ne bi odložili vsega jadranskega vprašanja na čas po veliki noči ter dokončali najprej preliminarni mirovni načrt z Nemčijo. Prevladujejo mnenje, naj bi se jadransko vprašanje pozneje rešilo z direktnimi pogajanji naravnost med interesenti. Lahi so jako razburjeni radi te^a iiiovega načrta in njihovi pristaši, ki kor bivši socijalist in jrevolucijonar Herve in drugi krepko pišejo, naj se Reka kar izroči Lahom, doeim se resnejše časopisje s tem vprašanjem sploh ne peča več. Dejansko se tudi odbor četvorke ne posvetuje več o jadranskem vprašanju. Zato pa dominira vprašanje odškodnine. Razočaranje je zlasti pri Fr.tncozih prav veliko Mesto 326 milijard, ki jih zahteva »Matin«, bo dovoljenih najbrže največ 30 milijard in še . od. teh se bo na roko izplačalo samo šest.
Boljševiki pri Vladikavkazu popolnoma poraženi. 50.000 moi ujetili. 10.000 mrtvih in ranjenih. Uplenjenih 2.00 topov in 350 strojnic. LDU. Bern, 10. aprila. (ČTU). Iz Londona se poroča: Listi prinašajo obširna poročila o odločilnem porazu ki ga je utrpela ruska rdeča četa pri Vladikavkazu. Aliiranim četami je poveljeval general Skures. Pred Vladikavkazom je prišlo do velike bitke.
100.000	mož boljševiških čet je branilo okolico in mesto samo. Bili so popolnoma poraženi. Od vseh strani obkoljeni, se je vdalo z orožjem vred 50.000 mož, 10.000 jih je bilo usmrčenih Tali ranjenih, večji del pri cestnih bojih v mestu samem. Aliirane čete so zaplenile 13 oklopnih vlakov, 100 lokomotiv, 200 topov, 350 strojnic in velike množine municije in živil. Vsa okolica od Črnega do Kaspijskega morja ja popolnoma očiščena od rdečih čet. Ta poraz boljševiške armade ima odločilen značaj in je velikega vpliva na vse načrte boljševikov.
	1	r			 -- .		
n	Dnevne novice.	H
Naše narodno ženstvo opozarjamo na predavanje »Jugoslovanska ^ena svo* bodna državljanka«) ki se vrši v soboto zvečer ob 8, uri v mali dvorani »Narodnega doma«. Predaval bo naš urednik.
Shodi JDS v ceh kraljevini. Poslanci Demokiatskega kluba priredijo o Velikonočnih počitnicah o*rog 200 shodov po celi kraljevini. Glavni s stanek pa se bo vršil v Ljubljani o priliki ula^negi zborovanja Jugoslovanke demokratske stranke. Tega shoda se razen večine p siancev Demokratskega klub >. ude ežita tudi minister Davidovi in bivši srbski ministrski predsednik Draškovič, voditelja
srbske samostalne stranke.
Javen shod JDS v Ptuju se vrši v nedeljo 13. t. m. ob 3. uri popoldne y velikj
dvorani Narodnega doma. Poročal bo član narodnega predstavništva, g. prof. Voglar, ki se pripe je iz Belgrada. Razpravljal bo zlasti o agrarni reformi, o valutnem prašanju in o splošnem političnem položaju. Po shodu bo občni zbor krajevne organizacije v Ptuju. Shod bodi manifestacija za našo severno, mejo. Zato vabimo k obilni udeležbi.
Zborovanje pristašev JDS v Mariboru
se je vršilo snoči v eitalniških prostorih. Zborovanja se. je udeležilo Zelo mnogo pristašev. Predsedoval je dr. F. Rosina. Referat o naši politični situaciji je podal drž. poslanec prof. Fr. Voglar, njegov govor prinašamo na drugem mestu. Tennljiti govor so navzoči sprej« li z navdušenim pritrjevanjem. Debata, ki se je na to razvila, je bila bolj internega značaja. G .vorili so dr. Koderman, dr. Pipug dr. Rosina, dr. Lipold in dr. Jančič. Splošno so izrekli željo, naj se taki sestanki vrgo. vsaki mesec. Z veseljem moramo konštatirati, da se j,e zborovanja udeležilo tudi mnogo narodnih dam
V ormoškem okraju priredijo krajevne organizacije ]DS v velikem tednu shode in sicer dne 14. aprila ob 6. zvečer v telovadnici ljudske šole ormoške, dne 15. aprila ob 6. uri zvečer v ljudski šoli v Središču sre-diška, dne 16. aprila ob pol 7. uri zvečer v gostilni Rau sv. Bolfenska, dne 17. aprila ob 8. uri predpoldne v gostilni g. Golenko sv. Miklavževska ter v pondeljek dne 21. aprila ob 3. uri pbpoldne v gostilni Kralj Ivanj-kovska krajevna organizacija. Poslanec državnega predstavništva g. Franjo Voglar poročal bode o zunanji in notranji politiki, o ustavi, volilni in agrarni reformi, o valutnem vprašanju itd. Prihitite na te shode krajevnih organizacij vsi, katerim bije srce za mlado in toli zaželjeno zedinjeno državo. Saj slišali bodete o temeljih našega obstoja, o biti in nebiti.
Časopisje Jugoslovanske demokratske stranke. Prihodnje dni začne izhajati v Beogradu velik dnevnik JDS, glasilo Demokratskega kluba. 15 t m. prične istotako izhajati dne^ik Jugoslovanske demokratske strani e v Novem Sadu in v prihodnjih dneh v Sarajevu	.	,
Organizacija Jugoslovanske demokratske stranke. PaHamentarna ^ komisija DčhiokraGkiga Kluba je v svoji seji sklenila položiti v vseh delih naše države Demokratski stranki nove temelje s tem, da se osnujejo že'd Veliki noči po vseh glavnih mestih, kakor v Beogradu/Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, . Splitu in Novem Sadu strankina tajništva, katera bo spajala politična organizacija JDS. V Ljubljani se spremeni tajništvo slovenske JDS. v generalno tajništvo Demokratske Stranke. Vrhovno tajništvo stranke bo v Beogradu Parlamentarna komisija je tudi sklenila odboru DK predložiti organizacijski načrt ter navodila za snovanje krajevnih in drugih strankarskih organizacij za celo ozemlje kraljevine SHS. Organizacija Demokratske stranke se raztegne po pristopu srbskega opozicijonalnega bloka tudi po pokrajinah bivše kraljevine Srbije.
Klin s klinom. Na Koroškem, kolikor ga je v nemških rokah, so začeli Nemci z najhujšo gpnjo proti Slovencem. Prepovedali so celo prodajo slovenskega lista »Mira*. In pri as QIa* silo mariborskih Nemcev se še	danes čuti	kot
nekako oiicielno glasilo Nemške Avstrije. In vendar moramo žal konštatirati,	da	se	ta	list
naravnost favorizira od naših oblasti Vemo za slučaje, ko je •Marburger Zeitung« dobila uradna obvestila prej nego mi, ko so se nam uradna' poročila pošiljala s posredovanjem »Marbuiger Zeitung«. Dela se	celo	na	to,	da
se vzbuja interesantnost tega lista. Upajmo, da bodo merodhjni krogi izprevideli, kaj delajo nemški oficielni krogi z našimi obrambnimi glasili na Koroš em. Nočemo nasilnosti, marveč edino pravičnosti.	- '
Vojna napoved. Ljubljansko glasilo Slov. ljudske stranke napoveduje boj Jugoslovanski demokratski stranki. Ouverturo k temu je napisalo mariborsko glasilo taiste stranke. Mi nočemo ponavljati izvajanj teh dveh listov. Gno pa moramo konštatirati. V današnji številki ljubljanskega glasila Slov. ljudske stranke trdijo, da je naš mariborski drž. poslanec izjavil, da je nemogoče, da bi slovenske stranke še nadalje skupno delovale. O tem sploh nihče ni govoril. Pač pa se je naglašalo, da je danes važno in edino zdravo, da delamo kot zvesti državljani naše mlade Jugoslavije s skupnimi močmi, da si zgradimo mogočno domovino, vsaj je — kakor pravi mariborsko glasilo S. L. S: — »vsa Jugoslovanska zemlja na severu, na jugu, na izhodu in na zapadu sveta vsakemu Jugoslovanu. Za vsak košček jugoslovanske zemlje se vsak Jugoslovan naj govori slovensko ali srbsko ali hrvatsko, zavzema z isto vnemo in tudi z isto požrtvovalnostjo. Časi so resni. Vsled tega danes še nočeme reagirati na izvajanja teh dveh listov, Ker nočemo vzbujati spominov na razmere v stari Avstriji, še manj pa 'na suženjstvo, ki je vladalo pred nedolgim časom v gotovih deželah naše domovine. Tudi nočemo govoriti o ovaduštvu, ker bodo o tem govorili merodajni činitelji. Povdarjamo p.a še enkrat: Časi so resni in vsaka minuta je draga.
Davek na vojne dobičke. Kakor poročajo iz Beograda, bo davek na vojne dobičke zelo radikalen:	do 10 000 K zapade državi
30 odstotkov; od dobička do 20.000 K 35 odstotkov; do 60.000 K 50 odstotkov; do,
100.000	K 60 odstotkov ; do 200.000 K 70 odstotkov in čez 200.000 K 80 odstotkov.
/Predpisi za potne liste, ki so točasno v veljavi. Vsakdo, ki potuje, mora imeti seboj kako potno izkaznico. 1. Za potovanje v mejah Jugoslavije zadostuje vsaktera listina, iz katere je razvidna istovetnost in bivališče potnikovo. Tistim, ki take listine nimajo in prebivajo v območju mariborskega policijskega okrožja izdaja izkaznice urad za potne liste v poslopju tuk. mestnega magistrata. Vsak prosilec za take izkaznice se mora osebno predstaviti v rečenem uradu in prinesti seboj lastno sli..o in kolek za dve kroni; osebe iz okoliških vasij pa vrhutega še dokaz da tam stanujejo.
2	Potni listi za inozemstvo se izdajajo brez-izjemno samo z dovoljenjem ministrstva za notranje zadeve v Beogradu, dobijo pa.še le tedaj veljavnost, ako so vidirani od Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. 3. Iz služb odpuščenim in e akuiranim tujcem (nemško Avstrijci, Cehi, Po.jak' itd.), kakor tudi dijakom, k> študirajo . \f hiožemstvu, izdajajo pristojne oblasti njihovega bivališča prepustnice, ki pa morajo biti- t; kisto vidirane od Dravske divizijske oblasti v Ljubljani 4. Potn kom iz inozemstva. osobito iz Nemške Avstrije se do-vol uje prekoračenje demarkacijske črte samo v Špilju in le tedaj, ako imajo v svojih potnih listi tozadevno poverilo jugoslovanskega zastopnika (na Dunaju, Pragi itd.). 5. Potni listi in propustnice za potovanje v ogrsko republiko se ne izdajajo. 6. S temi predpisi seveda niso tangirana obveznost vidiranja potnih hstov od. stmni nemško avstrijskega zastopnika v Ljubljani.
Požar. Dne 8 aprila 1919. pogorelo je gospodarsko poslopje g. nadučitelja Simona Ješovnika' lzvzemši živine se ni dajo ničesar rešiti. Skoda je velik8, posebno z ozirom na sedanji čas, ko je nadomestitev tako otežkočena in draga Ogenj se je baje od zlobne io ,e zanetil.
Italijanski tihotapec s pismi, Policija je prijela Jožeta Celpi, bivšega občinskega stražnika v Niklasdorfu, stanuječega v Gradcu, k« je hotel vtihotapiti razna pisma, namenjena v Nem Ško Avstrijo in pa naslovljena v Švico, namen-
jena v Milan. Značilng je, da je Cello pristojen v Forni di sopra v Italiji. Moža so zaprli ter ga pognali čez mejo.
Preveč je bil navdušen. Tukajšnji .trgovec J. G. je osrečil ubožno blagajno mesta Maribor za 40 kron, ker je v svojem 'šampanjskem navdušenju pel »Die Wacht am Rhein«.
Prijet večkratni vlomilec. Policiji se je posrečilo prijeti tatu, ki je sam priznal sedem vlomov. Natančnejše bomo poročali, ko bo stvar zrela za javnost.
Občinstvo se znova opozarja, da predmet*, ki jih kupi v mestni prodajalni, tudi plača. Še vedno se dogaja, • da ta ali oni pohabi plačati. Taki pozabljivci.se bodo odslej orez obzira izročali kazenski sodniji, ker mestna občina nikakor ni .v stanju k doplačilu, ki ga že itak ima pri moki, darovati še posameznikom živila.
Poziv slovenskim visokošolcem. Poživljajo sp tem potom vsi slovenski visokošolci iz Maribora in 'okolice, brez ozira na to študirajo li v Zagrebu ali ne, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki ga sklicuje veselični in propagandni odsek Stanovske zveze sldvenskih akademikov v Zagrebu, podružnica Maribor, v nedeljo 13. t. m. ob %8 uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. Gre za velevažno akcijo v najbližjem času. Pridite polnoštevilno! — Za SZSA.: Stanko Moškon, pravnik.
Za veliki teden izposloval je mestni magistrat kot dodatek za praznike dvojno količino moke za jelo. Ta moka se bode izdajala v Mestni prodajalni na Stolnem trgu. Vsaka oseba prejme torej . za ta teden na s.vojo izkaznico ne y4 kg ampak % kg moke za jelo ali kuho.
Angleški tečaji. Gospod, ki je preživel 30 let v Ameriki in tam več let angleščino podučeval, namerava z 1. majnikom otvoriti angleški tečaj. Prevzame tudi zasebni poduk. Priglase prevzamejo knjigarne Heinz in Scheidbach, Maribor, Gosposka ulica.
Zvišane cene tobačnih izdelkov. Glasom Uradnega lista LXXII,je uprava, državnih monopolov določila za tobačne izdelke 50" 0 zvišane cene, veljavne od dne 8. aprila-1919 dalje. Vsled tega bodo do preklica oddajale glavne zaloge tobačne izdelke trafikantom za 4 tedne, trafikanti pa kadilcem samo za 14 dni po tedenskem ključu: 9 smodk ali 36 sval-čic, ali 2 zavojčka tobaka za svalčice ali ^a pipo po 25 gr svitkov, krožkov, palčik (za 14 dni podvojeno, to je: 18 smodk, 72 svalčic, 4 zavojčka tobaka ali 100 gr svitkov, klobas).
G'
G.
Dopisi.
Kaj je novega v Krčevini ? Opozorili
sipo že večkrat merodajne kroge, kakšne razmere, da vladajo v prehrani v tukajšni občini. Pa dosedaj se še nihče ni zato zmenil, zato pa ni čuda, da cveti korupcija sedaj bolj ko kedaj poprej. Že od decembra dobivamo vedno plesniv kruh, le kakih 14 dni smo dobivali beli kruh. Zakaj je vedno pri nas ta razlika, ko je vendar v mestu in v drugih občinah dober kruh. Med tem časom, ko smo dobivali beli kruh, je tehtal 1 hleb samo 150 gramov, moral bi pa tehtati 190 gramov. Občina je dobila lepo svinjsko mast, a med ljudstvo se ni razdelila. Oni, ki so si v času vojne nakupičili ogromnega imetka, hočejo bogateti še dalje, in to na' račun ubogega trpečega ljudstva. Ne najdemo imena za te ostudne pijavke! In ravno tem pijavkam je poverila oblast prehrano ubogega in trpečega ljudstva. Prosimo merodajno oblast, da se začne bolj zanimati za prehrano, dokler je še čas, dokler še nismo v prepadu. Brezvestnim pekom in trgovcem pa se naj vzame obrt, njihov vojni dobiček pa se naj zapleni v državi v. prid. Še enkrat kličemo proč z pijavkami našega naroda! Pričakujemo, da se bo naš glas upošteval, . v-
Danes in vsak večer koncert v hotelu „UHI0li"!
sllsslle
siti
Poštna naročila se točno izvršujejo.	platno.________
HOTEL IN RESTAVRACIJA
racija. 40 tujskih sob, nanovo opremljena re- (£|
stavracija, klubova soba z skovirjem. Priznano najboljša domača kuhinja, prvovrstna vina in vsak dan sveže pivo. Za obisk se priporočata
C. in R. Tratnik.
8 Maribor (preje „Erzherzog Johann")
Udaja : Tiskovna zadruga.
DelniSka glavnica 15,000.000 K	_	,	,	.	..	,	J , ,	..	Rezervni	fondi	nad 4,000.000 K
Poslovalnica avstrijske razredne loterije
UflST Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice, tekoči in iiro-račun proti najugodnejšemu obresto-	Izdaja čeke, nakaznice in akreditive,
vanju. Rentni davek plača banka sama.	.	.	Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirje
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskonlira menice, de-	in	blago,
vize, vrednostne papirje itd.	Izvršuje borzna naročila najkulantnije.
□!xnnmmanDnanmamDniiDmmnmoi :	- KOMISIJSKO SKLADIŠČE -
1 ALOJZ GN1UŠEK J
§ MARIBOR, GLAVNI TRG št. 6
steklarska dela
popolnoma vešča slovenske korespondence, stroje-in tesnopisja, se sprejme, takoj. Ponudbe na Ferdo Sert, Maribor, Koroška cesta 21.	3—1
NAZNANILO!
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem po dolgotrajni vojni zopet otvoril svojo
pekarno
v Mariboru, Tegetthoffova cesta 53
(nasproti Glavnega kolodvora).
Vsem cenj. odjemalcem se iskreno priporočam.
Franc Vaupotič
pek. mojster.
I. Mariborski bioskop
Tegetthoffova cesta.
se priporoča
Jan Dežman, Maribor
Kazino ulica št. 6.	3—3
Svoji k svojimi
t
Priporočam čnj. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur, velika izbira v zlatnini in srebrnini, popravila različnih ur in gramofonov izvršujem dobro in po nizkih cenah.
Od sobote 12. do 15. aprila 1919
Gospodar dvorca Hohenstein
Senzacionelna žaloigra v 4 dejanjih. V glavni ulogi BERND ALDOR.
Zamenjeni površnik
Komično.
Predstave se vrše vsaki dan ob 6. in 8. uri, v nedeljah in praznikih ob V43., 4., 6. in 8. uri zvečer
Dobre ključavni carske obleke
se prodajajo po 65 kron
Maribor, Glavni trg 6
Pisalni Stroj
se kupi. Cenjene ponudbe pod „Stroj“ na anonžno ekspedicijo Al. Matelit, Ljubljana, Kongresni trg 3,1.
Lovrenc Stoječ, urar, Maribor
Tegetthoffova cesta it. 30.
I. in naj večja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranje in svetlo-likanje perila
vedno vsako-Daivd vrstno blago
W CiSti obleke
aftgJBT** c»mba vsakovrstno perilo, vJ I 'po katero pošlje brezplačno na dom
mr svetlolika X
zapestnice, srajce.
3os. Reich
Ljubljana
Tovarna: Poljanski nasip štev. 4 Podružnica: Šelenburgova ul. št. .3
®®90®®®®®®®®®ij®®|®|®®(j)®®®®®®®9®®0®®
M. Letonja, Maribor
Tegetthoffova cesta 23 Zaloga galanterije, igrače, razne steklenice, razglednice velikonočne, mariborske in druge,
narodne znake. Na debelo in drobno.
.
®®®®®®®®©®®®®®®®i®i®®®®®®®®®®e®®®®0
Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
Raznašale! časopisov
se sprejmejo v upravništvu ,.Mariborskega delavca".
Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski!
-tr-
Brata Uošnjah
PTUJ
Trgovina z usnjem, čevlji in surovimi kožami.
Elegantni box calf in chevreaux čevlji. — Fini čevlji iz črne in rujave teletine. — Navadni čevlji iz rujave kra-vine, podplatni in podpetni cveki, dreta, platno.
Odgovorni urednik t Fr. Voglar.
Tiskarna : Karl RabJtsch v Mariboru.