Slovenski
cerkveni lasopis*
,).; i i,	t Sabo I o fi. tlrurfna	#V#S.
k ml ki preniisliki
i z s. e v a n g e I i j a za <1 r u g o nedelj o v a d-ve 111ii. (Mat. 11, 2—10.)
w
rlrllerodež je bil Janeza Kerstnika v ječo vergel. Prerok zavoljo pravice preganjan je vedil, de ne bo več iz ječe rešen, temuč de se konc njegoviga življenja približuje. Skončal je bil delo iu namen, za kteriga ga je bil Hog poklical; zalo je bila zdaj njegova skerb in misel svoje učence. kterili je veliko ime!, vse Jezusu izročiti. Poslal je toraj dva izmed njih k Jezusu s tem p rasa nje m: ,,Ali si ti tisti, ki ima priti, ali naj druziga čakamo?-
rimu neki to \ prašanje ? Sej je Janez Jezusa dobro poznal, in tudi terdno vanj veroval: sej ga je svojim učencam in drugim ljudem pokazal, rekoč: ..Glejte jagnje božje, glejte, kteri greha sveta odjeniljc. Ta je tisti, od kteriga sini vam rekel: za menoj pride mož, kteri je pred menoj bil". Zakaj toraj Janez sveje učence s tako dvomljivim vprašanjem pošlje: ..ali si ti tisti, ki ima priti?"
Več učcncov svetiga Janeza je že za Jezu-sain hodilo, le nekaj se jih je Janeza zvesto der-žalo. kteri so ga ljubili, ga niso mislili zapustili, in njih vera v Jezusa je bila še slaba. Te je zdaj Janez k Jezusu poslal, in ne po terdni veri po-božniga preroka, ampak po slabim prepričanji in premajhnim zaupanji teh učcncov je bilo uno prašanje. Janez jim je hotel reči: Pojdite k Jezusu, in sami se prepričajte, de je on res pravi Mesija, kteri je prišel z nebes ljudi učit in zveličat. — Tako je sveti Janez ljubeznivo skerbel za svoje še sla-boverne učence, ter se je na Jezusa popolnama zanesel, de bo scer dobre, pa vender še premalo verne učence razsvetlil, in jih v veri v njega in njegove nauke poterdil. To je Jezus tudi sturil; on jih je opomnil veliko čudežev, ktere je sturil nad bolniki, jih je opomnil prerokvanja od Mesija, ktero se zdaj nad njim spolnuje, ker, kakor je govoril prerok Izaija, slepi vidijo, gluhi slišijo, hromi hodijo. nicrtvi vstajajo, in ubogim se evangeli ozna-
nuje. Gotovo so bili ti učenci zdaj živo prepričani, ter so veseli šli spred L čenika povedat Janezu, de zdaj v* Jezusa terdno verujejo.
Jezus po tem takim ni terjal vere brez prepričanja, kako lep nauk za nas kristjane! Tudi nam zapove dobrotljiv i Zveličar premisliti iu prev darili Kar vidimo iu slišimo od njega, njegovih naukov iu njegovih del. Ko bi bila naša vera brez prepričanja, bi bila slaba in nestanovitna vera. posebno dandanašnji , kjer si sovražniki vere toliko prizadenejo, kakor hudič seme besede božje, seme vere iz naših sere pobrati, in tako vso vero pokončati.
Tudi mi moramo toraj, kakor Janezovi še ma-
1 rni učenci, pred Jezusa iti. in ga p rasa I i: ali •■»i U tisti, kteri ima priti, de h.in p. iu« i •. . ^ : dc nas zveliča? To je, mi moramo s resničnim ser-cam Jezusove božje nauke radi poslušati. jih premišljevati, iu z ponižno in gorečo molitvijo prositi, de nas v veri poterdi. Vera je >ccr re> dar božji, kteri od svetiga Ouha pride: pa vender bi bili brez lastniga prizadevanja. brez prcmišljev anja Jezusov ih naukov iu del. brez goreče molitve nevredni tega božjiga daru, vere, brez ktere ne more nihče zveličan biti. Zato so ti>ti kristjanje. kteri za božjo besedo ne marajo, je ne premišljujejo, si ne prizadevajo v veri čedalje bolj se uterditi. nar bolj slabi v veri: zalo njih vera vedno bolj pesa. iu zato je toliko nejevernih iu hudobnih kristjanov čedalje več na svetu. Sveti Pavi pravi, dc je vera iz poslušanja: zato tam ne more vere biti. kjer ljudje za poslušanje božje besede ne marajo.
Pač dobro bi bilo, de bi tisti ljudje, kteri za Jezusa in njegove nauke ne marajo, in le od sveta in njegov ih obljub vse sreče pričakujejo. saj tudi tega učenika kdaj poprašali: ali si tisti, kteri n a s z a m o r e š s r e c ne s t u r iti, a 1 i u a j d r u-ziga išemo? Svet bi jim odgovoril: Glejte in premislite to. kar jest učim. kar jest tistim dam. kteri se po mojih naukih rav najo. Iu če bi se ozcrli. in premislili kaj je to, kar svet svojim ca »t i v ca m daje, bi kmalo spoznali, de vse, kar je posvetuiga. ni druziga, kakor iiečiuiernost. teza duha. slepo-
tija in goljfija. Kaj ima človek, kadar njegova zadnja ura odbije. od vsiga posvetniga premoženja, od vsiga posvetniga veselja, od vse posvetne časti in imenitiiosti? Nič nima od vsiga tega, kakor težko ve>t in britko spoznanje, de svet preide ino mine, in vse njegovo požel jenje. Norec, se mu takrat na ušesa trobi, še nocoj bodo liotli imeti tvojo dušo, in kar si si na kupe spravil, čigavo bo? Tvoji ljubi prijalli. ki so se ti dozdaj zavoljo tvoje imenitnosti prilizvnli. bodo bezali od tebe, kadar boš na smertni postelji ležal. in nikogar ne boš imel, de bi ti pomagal. nikogar, de bi te v smertnili britkostili tolažil ali razveseljeval. O de bi posvetnjaki posvetniga malika kdaj poprašali. kaj de jim bo dal za njih službo: kmalo bi spoznali, de jim nič ne more dati. in bi se podali druziga učenika, Jezusa iskal . in se veri v njega in njegove nauke vdat.
Pae dobro bi bilo za nas, ko bi tudi sami sebe poprašali: ali si ti tisti, kteri si želiš smert-ii o uro biti? Naše dela, naši grehi bi nam odgovorili. de kakorsni smo zdaj. si ne moremo srečne smerti obetati. Kaj toraj mislimo, kaj delamo, ee vemo. de ni^mo taki in tisti, kteri želimo pred sodbo božjo biti. pa vender ne skerbimo, de bi druziga duha . druziga življenja iskali ?
Toraj ne svit ne njegovi nauki, pa tudi ne nase spaeeno pozcijcnje. nobeden teh ni prav uče-nik . klrri bi nas mogel zares in večno osrečiti. Le eden je nas l "cenik. le eden je dober, iu to je Jezus . naš Zvelie.tr. Njega samiga se moramo der-zaii. i• x po naukih njegove svete vere živeti. Zares resnične so besede svetiga Petra, ki je rekel na vprašanje Jezusovo: ..Ali me tudi vi hočete zapustili?- ..(iospod . kam hočemo iti? Ti imaš besede vcciiiga življenja".	Potočnik.
\o\i časi, novi srohi.
Novih časov smo Avstrijaiii ucakali. pa tudi iioviii gr. hov doživeli, od katerih se našim rajnim svoje dni senjalo ni. \ se hoče novo biti. vse stare pravici- polomiti: vsi stanovi za svojo novo sr»'čo letajo, kakor otroci za kresno muho. pa ne pomislijo. dc krivica sreče ne da. ino pregreha prida nima. Kdor lernje seje. ne bo pšenice zel.
Sedem naglavnih grehov smo v starih časih imeli, sedem grozoviinili glav pregrešnih del: sedajni novi ca>i so nam med dobrimi dari tudi troje novih naglavnih grehov prinesli, od katerih še za mojiga vedenja noben katehizim ne govori, (»lave veliko drugih grehov so. rogati očetje neizrečenih nesreč. Potreba je kristjane podučiti iu posvariti, de se novih grehov skerbno varjejo: zakaj veliki poglavitni grehi so:
1. Novih naglavnih grehov pervi jc: zbornih p o s I a ii c o v kriva volit c v. N aš mili cesar F e r-
dinand so svojim Avstrijanam pravico dali nove deželske postave vstanoviti, novo vstavo (konštitu-cijo) narediti, na katere postave sc ima sreča vsili Avstrijanov uterditi, naj bi vsi svoje sreče veseli lehko živeli. Delati nove postave ni Ichko delo: za polič vina pravice ni; potreba je modrih ino pravičnih možev za prave nove postave. Svetli cesar so naročili, naj bi prebivavci vsili Avstrijanskih dežel možev izvolili prav prebrisane glave, pa po-šteniga djanja, ter jih na Dunaj (v llttj poslali deželsko vstavo, novo hišo sreči ino mladi svobodi Avstrianskiga cesarstva vtemeliti ali postaviti. Kaj so pa ljudje storili? Po enih krajih so izvolili modre ino poštene može, ki so vredni vse hvale ino časti. Po drugih krajih so pa izbrali prav za prav pasje može, neumne, abotne glave: pa še več hu-dobniga serca ino slabiga slutja, same take vre-šake, kteri veliko govorijo, pa malo ali clo nič do-briga ne storijo; veliko obetajo pa malo dajo: na jeziki nosijo steni, v serci pa sirup. Taki slabi možje so slabi delavci novih pravic; kjer pa dobrih delavcov ni, tudi delo *ie gre od rok, ino še kar se stori, kaj ne velja. Kdo je vsiga liga kriv? \i volivci, ki ste take skazc mojstre izbrali, ino na Dunaj poslali. Ino to jc velik nov naglaven greh, oče veliko družili kriv ič ino nadlog, kterih toljko že zdaj občutimo.
Veselo smo čakali vsi Avstrijani, Slovenci ino Nemci nove pravice, srečne družice naše mlade neveste svobode (Trajosti) . smo zeljno gledali ua velik derzavni zbor Dunajski, smo brali ino tenko na uho vlekli. kaj bojo naši izv oljeni poslanci, kakor naši očetje spoznali. Dolgo smo čakali, pa bo-Ijiga v čakali nismo. Strašno vojsko doma so nam podkurili. sosede nad sosede nadražiti pomogli. veliko bratov je nedolžno smert storilo, zadosti domače kervi se je prelilo zav olj neumnosti ali pa hudobije mnogih deželnih poslancov. kteri so scer poklicani , pa po pravici izvoljeni niso. Enokoljko ta-kili, če ravno veliko ne, pa še tih preveč, seje dalo sovražnikam našiga cesarstva, kakor pravijo, podkupiti, enokoljko goljfati in zapeljati. Namesti nove pravice sklepati, so se prepirali ino kregali za prazne reci: namesti punte utolažili, so jih le vucmali, namesti grozov itue morije strahovati, so jih clo hvalili ino zakrivali nar grozov itneji inorivice. Namesto zidati novo vstavo naši sreči so le podirali ino strašno pogorišč naredili. de sc Bogu usmili. ..(iorje vam, pravi gospod Bog po Izaiju 5, — g o r j c v a 111, k i h u d o d o b r o, dobro pa hudo imenujete, kteri imate luč za te-111 o , te m o p a z a 1 u č. Za t e g a d e 1 sej e v n e 1 (« o s podov ser d nad njegovo ljudstvo, svojo roko je Bog nad nja iztegnit, ino ga v daril. Gore so sc tresle ino merliči
so kakor blato po cestah ležali. Pa nja s e r d š e n i j e n j a 1, nja r o k a j e še iztegnjena". — Poglejmo na poglavitno mesto vsi h Avstrija 110 v , borimo, kaj strašniga soje ob vsili Svetih lotašniga lota na Dunaji godilo, koljko hiš požgalo, koljko korvi prelilo, koljko vdovic za rajnimi 1110-žami - k(djko srotic za očeti joka ino izdihuje, kterih korv je zondja popila, ino bomo spoznali de stari Kog še neprenehama dopolni, kar žuga ino svojih starih pravic novim modrijanam zasmehvati 110 da, de si ravno v velikim zbori sodijo, ino v imeni svojiga ljudstva hudo govorijo, ktero večidel vsiga tiga noče ino ne ve, pa vender vse to krivico ino nesreče deležno postane, ker take fige može za očete nove pravice izvoli, ki nimajo prave glave, alj pa ne poštoniga scrca, brez dušne moči, kteri nimajo Koga, ne vero. Ino takih mož so tudi »Slovenci na Dunaj poslali. — Karali so cniga takih poslancov, kaj bo za nje govoril? Velike usta je naredil, rekoč: ..En Kog je, en cesar, druzi-ga pa nič: vse je proč!" Kdor hoče novo pravice delati, mora kaj več viditi, kakor za eniga cesarja, pa za cniga Koga. Kdor hoče vse proč imeti, tudi Koga in cesarja za okrogel dnar proda. — Eden takih malopridnih poslancov se je k domu grede v Gradcu na gostivnici očitno hvalil, de v deržavnim zbori nar bolj na levici sedi (na sodni dan bojo na levici pogubljeni stali J, de no moro razumeti neumnosti svojih sosedov, ki še leta 1H4S na vojsko svoje sinove pošiljajo, de mu jo serce od veselja poskakovalo, ko so puntarji ccsarskiga ministra Latourja na kol obesli ino nja mortvo truplo gerdo raztnesarili: — de bo prelita kri puntarskih Dunajčanov, kteri so se zoper cesarja ino njih vojsko vzdignili, pravo svobodo (TrajostJ prinesla i. t. d. de hoče svoje sosede, kteri so ga izvolili, za to obiskati, de jih bo še le podučil, kaj so pravi sam svoj ali prost biti.
Ino tako kervave duše nam bojo v velikim deržavnim zbori nove postave za novo srečo delale? Ali kdaj na ternji grozdje priraste? Kakoršno drevo, takšen je sad. Kog nas ovarji takih slepih po-stavodajcov: ako slepec slepca vodi, obdva v jamo padeta. Kog postrahuj pa tudi vse tiste neumne ali pa hudoumne volivce, \emce kakor Slovence, kteri so zavolj svojga prazniga dobička lake može na Dunaj poslali, kteri so celo cesarstvo v toljko neizrečeno škodo ino nevaršino djali, pa se tudi vsiga tiga greha deležni storili! Pa vender. Oče nebeški! prizanesi ino odpusti jim: zakaj naši deželani, nove svoj bode pjani. niso vedli kaj delajo. Kazsvcti jih pa v prihodno, kedar zopet na volitvo pridejo, de ne bojo po svoji spačeni, ampak može po tvoji sveti volji izvolili, so varvajc noviga naglavni ga greha, poslancov brezdušne volitve.
2.	Novih naglavnih grehov drugi je branje škodljivih bukvic i n z a p e 1 j i v i h n o v i 11 a 1 i cajting. Do lotašniga posta 1H4K so svetli cesar varovali, de se niso po naših domačih deželah gerdo. nesramne . lažnjivc knige ino nov ino delale, ne prodajale, pa tudi ne brale.
Avstrijani so pa cesarju djali: Modri smo zadosti, de se bomo sami škodljivih pisem varovali: cesarski zaklep na j licnja! Dobrotljivi cesar so nam to svojhodo dali, naj bukve delajo, nov ino po svoji volji pišejo ino bero : le naj se slabih . zapelji vili pisarij ino berij sami varjejo. Hudobni ljudje so pa to svojhodo v hudo obernili. toljko gordili reči popisali. natisnili ino popredali. de je groza. Kar je žganje za truplo, to je škodljivo branje za dušo; več ko žganja popiješ, huje te ho žejalo : vec ko zapeljivih bukev ino lažujivih nov in prebereš, manj boš vedel, kaj je resnica ino prav. \a duši pijan, dušo umoril ino ob pamet boš. ..Taka .pijača (žganje) ino tako branje zlo milo teče. poslednjič pa pik no ko gad. ino rani ko stru p na kača. Podoben je človek po tem s p i j o č i m u m o r n a r j u , kteri j e v s r o d i m o r j a veslo zgubil-. Prip. 211. 29 34.
Cerdo lažnjivc knige (bukve) Koga ta je. nesramno pisma mladino nečistih reči uee. lažnjivc novine ljudi v hudo šuntajo, celo mosta ino dežele rszdražijo. budit zagovarjajo, ino pravioo karajo, ter člov eka tako dolgo sleparijo, de ga oslepijo, če se jih ne varje. Po groši ino po krajcarji take sleparije prodajajo. pa tudi zastonj po deželi razpošiljajo jih. naj bi ljudje brali ino se zapeljali: nekaj se ljudi le prime, sleparji mislijo. Žalostne prigodbe so nam tiga priča. Mladeiieev veliko jo krivo branje zapeljivih knig zmotilo, veliko nedolžnih devic je po takim branji svojo nedolžnost zgubilo: veliko ljudi je vero. pa tudi pamet zapravilo, se jih obeslo ino potopilo. Sleparske pisma ino novine so tudi večidel krive, de se je Dunajsko mesto toljko pohujšalo, zoper cesarja puntalo ino strašno kervavo vojsko vnelo. Vse to nam kaže, kako škodljive so zapeljive bukve ino lažnjivc novine, ino kako naglaven greh ima, kdor se jih ne varje, jih prodaja ali posojuje, jih sam bore, ali pa svojim ljudem brati da. Peklu sluzi, kdor jih ne pokonča, kedar bi lehko.
3.	Novih naglavnih grehov tretji jo: proku-cija starih, dobro spoznanih pravic, de ljudje mislijo in govorijo. pa tudi delajo . kakor bi bile vse stare pravice brez vsiga povcrnila proč, ter takih hudobnih iuisli ino krivičniga djauja še za greh nimajo. Taka nova svojhoda bi bila gola krivica, krivice pa Kog potcrdil ne ho, de bi obstala, naj scdajni ljudje rečejo ino terdijo kar radi. - - Ko so Tiroljci zvedli, kako samopašni. dnarja ali
pa časti Iakom.ni možje na Dunaji .sklepajo desetino ino druge davke brez vsiga plačila ovreči, in tako ne le gospodi ampak tudi cerkvam ino cerkvenim služavnikam lastino po silim vzeli, katiro so jim rajni dobrotniki za božjo čast ino za izveličanje duš izporočili, so Tiroljski kmetje d j ali: ..Taka pravica bi bila krivica: m i hočemo rešiti, m i želimo pošteno plačati, pa ne ukrasti". Taka beseda je poštena, pa ne besed vanje: vse je proč. Taki možje so pošteni možje, pa ne slabi farma ni. ki še fajmoštram toljko ne dajo, de bi imeli sebe ino svoje kaplane živili, pa še kapla-iiain povsod ne odrajtajo, kar jim gre. Delavcam zasluženo plačilo tergati, ali pa poderžavati, jc greh. kteri v nebo vpije; vsak dela veje svo-j i g a p I a c i I a v r e d en, i n o d u h o v n i, ki d o-bro vodijo, zaslužijo dvojno čast. s ose lino oni, ki delajo v besedi ino v pod učenj i. I. Tini. .">. 17. \avaden izgovor: Počakajmo, kaj bojo na Dunaji sklenili — je prazen izgovor, jse hlapec ti ne ho delal, ako ga boš z takim pla-čilam pasil. Duhovniki službo božjo opravljajo, ker vejo dc Hogu služijo, pa tudi nad takimi nehvaležnimi ovcicami po pravici izdihujejo: ino to za nje nikolj dobro ne bo.
Kar je liog svojim služahnikam v starim testamenti odločil, jim je tudi v novim zakoni peter-dil: ino sveta mati katolška cerkev je v vesoljnim Tridentinskim zbori sej. 2.). pogl. 12. sklenila re-koe: „\ e s m e s e ter p c t i. d c b i 1 j u d j e skoz razne zvijače desetine, ktere cerkvam s I i š i jo. k r a t i 1 i (o d r a j t o v a t i v s t a v 1 j a 1 i s c) ali sijih po krivici svojili ino v svojo reč o h r a e ali. dokler s e d e s e t i n a Bogu dolžno o d raj I nje: ino kteri je dajati nočejo, ali p a d r u g i m b r a n i j o , se p t u j i h r e č i 1 o t i j o. Za pove torej svet cerkveni zbor vsini, n a j b o j o s t a ii a a 1 i d e 1 a k a k o vi g a r a d i. kteri d e seli n e d a j a t i i m a jo, n a j j i h t u d i v pri h od no. kakor so po pravici dolžni, bodi si stolni m a I i drug i m c c r k v a m a I i p c r-s«» u a m . k t e r i m p o post a v i s I i š i j o, p o p o 1-n a m a o d r a j t a j o. K t e r i p a d e s e line k r a t i j o, ali dajati branijo, naj se prekliče jo. ino nimajo te krivice poprej od vezani biti, dokler s e p u p n I u a m a z a m c s t i 1 o n e o d r a j t a (desetina zamesti.) Kjer desetina neha. se more zamestilo zaceli: kdor pa hoče brez povračila desetino vzeti, ino vse stare pravice zatrdi, v greh zabrede, ki se pred Bogam skoz puntarijc poravnati ne da. Tako imajo keršanski učeniki učiti ino spovedniki soditi. ..Kdor pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik ino očitin nrcšnik". Mat. 18.
^	7
17. To resnico ino pravico spoznajo vsi modri ino pošteni ljudje: le samopašuim posvctnjakain v glavo
ne gre, kteri se zlobijo tudi brez duhovskih pastirjev živeti. Vem de takim moj nauk ne dopade; pa gorje meni, ako molčim. Nas ni bilo, nas ne bo, resnica Gospodova pa ostane vekomaj. Nad pravičniga Boga se z kolini ne gre, večnimu Sodniku se okna ne polrupljejo, njega divji hrup ne premaga; Gospod je pravičen, ino ljubi pravico za vse; jih pa tudi najde, kteri krivico del.ijo.
Veliko ahotnih kmetov ino posvetnih ljudi se novih časov ino nove svojbodc veseli, je dobre volje, za velike dnarje igra, ino brez skerbi pije, rekoč: Le pimo ga, vse je proč! pa ne pomisli, de Bog novih krivičnih postav poterdil ne bo, naj bi si jih ravno poslani zborniki na Dunaji skleneli, kar zaupamo, de se zgodilo ne bo. Potreba je le Boga prositi, de bi se dalo vse po pravici skleniti: le pravica ino resnica je ljuba Bogu in vsini poštenim ljudem —- potreba je modre ino poštene može voliti ino na Dunaj v deržavni zbor poslati, de govorijo kar je resnično in prav — potreba se jc goljufu i h ljudi, knig ino no vin varvati, ki ljudi sleparijo. Kdor pa tiga ne stori, se novih naglavnih grehov vdeleži. „Moje ljudstvo, kliče gospod Bog, tisti, kteri te srečno (po laži ino krivivici) imenujejo, te goljfajo, ino ti pot podc-rajo. po kateri hi imelo hoditi". Izaia 12. Kar se po sveti na robe godi, nikolj prav ni. Pravica je mati miru, mir pa oče prave sreče, ino mati resnične svobode jc dobra vest.	Ljub o mir.
Prazniki in cerimonije katolške cerkve tudi časno življenje posladkajo.
(Konce.)
V postu opravljajo tudi kristjani po zapovedi katolške cerkve velikonočno spoved , iu ni je bolj pripravne dobe za to, zakaj zdaj še ni taeiga zvu-najniga dela, mraz pojenjuje, in vse jc nckama bolj tiho in mirno, le božji lički se že prijetno glasijo in nas hude iz našiga dušniga spanja. Pametni kristjani vselej, če jc le mogoče že v postu veli-kanočno spoved oprav ijo. de po besedah sv. Pavla ne obhajajo velike noči v starini kvasu, v kvasu hudobije in malopridnosti. ampak v opresnih kru-liili čistosti in resnice. 1. Kor. 5, 8.
S cvetno nedeljo se začno svete, skrivnosti polne ceremonije velikiga ledna. Ta teden ima bo-goljubna keršanska duša toliko sv. spominov pred očmi, de je vsa nekako zamaknjena in v sv. premišljevanje vtopljena. Vse to razkladati ni tukaj prostora. — l\o se veliko saboto zvonovi oglasijo, poskoči keršansko serce kakor de bi se iz spanja prebudilo, in po ušesih Alcjuja kaj veselo doni. Pri procesji Jczusoviga vstajenja iz groba, kakor tudi potlej v praznike vsi keršanski obrazi oznanujejo veliko veselje. Otroci imajo tudi o ve-
liki noči svoj veseli dirndaj; ves post se velikiga tedna vesele in si klepetice in ropotice pripravljajo. Po kmetih malim fantičem veči del k veliki noči perve hlačice omislijo, de jih veliki teden seboj v cerkev vodijo, jim božji grob skazujejo in pa de pri večernieah ropotajo. V praznike otroci rudečc in pisane pirhe dobojo, to je veselje za otroke, de nikoli ni taciga. Veliko nedeljo, ko ljudje od zju-trajne maše pridejo, se po vsih hišah na kmetih h kosilu usedejo: hišni gospodar nar popred žegna odreže in ga družini razdeli: vsi ga s veselim, hvaležnim scrcam zavžijejo, de ne tako nobena gospoda žlahtnih iu dragih jedi.
Naj povem, kako je neki star keršanski gospodar veliko nedeljo pri kosilu svoji družini govoril. Ljuba moja družina, pravi, vse moje žive dni so me vciikanocni prazniki nar bolj na svetu veselili, ne ravno za to, ko si te praznike nemalo boljši jedi pripravimo, temuč ker se ob teh praznikih vsa natura oživlja in tako rekoč iz svojiga spanja izbu-di. Polja in travniki se zelene, modre violicc, rumene trobentice, bele marjetice in druge pisane cvetlice iz svoje odeje že lukajo, škcrjanc nad nami prijetno žvergolt in v germovji druge verle ti-eice rajsko petje ženo in nam pri naših poljskih delih kratik čas delajo. Vse to nam velikanočne praznike lepša, ali mene le vender to še bolj veseli in me je vselej veselilo, na kar nas velikanočni prazniki in pomladanski čas opominjajo: mene veseli, de je današno nedeljo Jezus kakor premagavcc hudiča in smerti iz lastne moči iz svojiga groba vstal in de je tudi nas zagotovil, de ne bomo v grobu obležali, temuč spet vstali, in de bomo, ako lepo po Jezusovih naukih živimo, obhajali v visocih v presvetih nebesih v veke vekov veselo velikonočno nedeljo.
Iz med poletnih praznikov le samo sveto Telo v misel vzaniimo. Ta praznik se obhaja po vsim keršanskim svetu, kjer naša sv. vera zatirana ni, s vso mogočo častitljivostjo. Po mestih, ko imajo vso pripravo za to, se razodeva o tem prazniku silno veliko veličastje, altarji za 4 Evangelije so veličastno napravljeni, ulice, koder procesja gre, s cvetlicami potresene , okna z dragimi pertmi oger-njene, vojaki snažno oblečeni spremljajo sv. Hešno Telo in pri žegnih s strelam oznanujejo, de tistiga časte, ki se sam Bog vojsknih trum imenuje. Pa tudi po kmetih je praznik sv. Hešniga Telesa, kar je mogoče, častitljiv, in še bolj kakor po mestih gine nepopačene serca. Koder procesja memo hiš gre, je vse z zelenimi vejami iu s poljskimi cvetlicami ozaljšano, s zvonovi se tako prijetno in vbrano priterkuje, de po mestih ne slišiš nikdar tako. Pri procesji ni nobene pregrešne nerodnosti, nikjer ni bradatih ogleduhov, de bi nespodobne zijale pro-
dajali in priprostim, pobožnim ljudem s samopaš-
nim zaderzanjem dajali pohujšanje; vsaka soseska gre prepevaje za svojim banderam in je ni sram na kolena popadati, kadar se da žegen s sv. Ileš-nim Telcsam.
Tako katolška cerkev s svojimi prazniki in ccrimonijami ne budi le iz dušniga spanja svojih otrok, jim ne kliče le v spomin božjih skrivnost, temuč jim tudi s tem časno življenje obvestil in osladka. Hodimo toraj hvaležni, de smo v katolški veri rojeni, ter zdaj , ko je že semtertje naša sv. vera v nevarnosti, se je s tolikajn veči priserč-nostjo in ljubeznivostjo poprimimo in oklenimo. Vse rečeno naj bo v veči čast božjo.	Arko.
Hoja po katakombah.
(Iz Nemškiga.) (K»nec.j
Dalje gredočim po katakombah s. Neže se pot v več razpotij razdeli, zatoraj ni varno samimu noter hoditi, kdor še ni v lini potovanji popolnama zurjen: če bi tudi res ne bila povedka od več njih, ki so se v tiru vedno nočnim hcrlogu vne-srečili, tako p. enkrat veliko število rejeneov ne-ciga seminarja in več druzih. Celo naš spremljeva-vec je bil enkrat v enači nevarnosti. — Potem ko je svojim dclavcam kraj odkazal, kje de naj pot bolj strebijo, se poda sam z lueieo v bolj daljne jame in pride v kraj, kjer se je pot v 4 razpotja delila. — ..Dve poti, si misli sam per sebi, pustim eno na desno in eno na levo, de se vem, verniv-ši se, po čini ravnati.
Naprej grede ne zapazi tak berž . de se steza pred njim navdol obesi. ter laputi nekaj čevljev nizko v temen kraj. Luč mu ugasne, k sreči se mu je vonder ponaumelo, de ima ž\ eplenke pri sebi z njimi si je zdej luč naredil. Ves se sccr trese, pa vonder ob pravi pogum še ne pridi*, ves zdelan pripleza posledtijič do svojih delavcov. To se je zatoraj prigodilo, ker je v katakombah sv. Neže več predalov pokopališ verh edin druziga. V šent-boštjanskih, pravijo, de je v kakim kraji po pet predalov eden verh druziga, med kterimi jih je pa več zavoljo nevarnosti pogreznjenja zazidanih. To je tudi vzrok. de se v Scnihoštjanovim nič več isbie ( eubieula) ne najde, kakoršnih so jih dozdaj v jseutucžkim 1."» dobili. Kmalo tudi pridemo do več tacih isbie. To so male shramhice, v kterili se v vsaei eden ali več grobov znajde. Ti grobi so nekoliko veči od družili in se imenujejo: ..spominki z loknico (Monumenta arcuata), zato ker sc nad grobam loknica kroži. Odzadnja stena in kolon-čica ste z podobšinami kinčane, iz kterili se, ako-ravno niso kaj posebno umetalniga dela, podoba ki jo zaznamvajo, lahko spozna. Tam sc vidi podoba Adama in Eve, tam Mozesa po skali tolčijočiga,
tam zopet Jona v trebuhu morskiga soma ali pa Danijela v levnjaku, tukaj dobriga Pastirja z ov-eieo na rami. — timu so pa take izbiee ? Narpo-prej so bile za pokopališč namenjene, ker so tudi rimskim grobnim stavkicam (\ischen) zlo podobne, le de so te stavkice manjši in za pepel iz sožga-it i h kosti mcrličev v lončikih spravljen, namenjene: ishiee so pa bolj obširne. Te so bile za bolj imenitne osebe namenjene. Spominki so našim altarjem podobni Steklenica zraven postavljena, kaže tukaj položeuiga marternika. Ta kr.aj pa ni bil le za po-kopališa. temuč tudi za opravljanje božje službe pripravljen, kar še zdaj obstoječi, za duhovne namenjeni stolici dokaj pričujejo, kakor tudi male mizice pri vratih za shrambo duhovne posode namenjene. Toliko je seer gotovo, de so te svete ishiee za opravljanj«* božje službe porabljene bile, negotovo je pa, ali so bile tudi v ta namen narejene ali ne. To tudi vemo, de so kristjani v začetku doma v svojih hišah božjo službo opravljali, ali praša se, je li takrat mir al preganjanje med kristjani bilo? S tej o se seer 14 velicih preganjav-stev, pa se ne sme misliti, de jc med enim in družim preganjenjem mir kristjanam bil. Cc tudi niso vedno v katakombah tičali, so vunder mogli božjo službo vedno na skrivnim imeti; tisti kraj pa, ki je bil enkrat v božjo službo posvečen , je tudi za naprej ostal za take svete opravila. Znano tudi je na dalje, de celo v katakombah niso kristjani zadosti vami bili! Saj je bil papež »Štefan na tim sv. mestu ubit. saj je bilo na tim sv. kraji (v I. 284) veliko keršenikov umorjenih z tim, de so ncverci vrata jame zasuli.
Vonder so bile katakombe, če ravno ne stanovanje kristjanov, navadno zbirališč k božji službi. Kavno zato jc Valerijan pod smertjo prepovedal, ta sv. kraj obiskovati, kar pa papeža Ksista ostra-šilo ni, dokler je poslednjič Valcrijanov sin Gali-jen zapoved svojiga oča odpravil. Iz tega sv. skriv-niša jc več papežev sv. cerkev vladalo, med temi: Kalist, Urban, Poncian , Anter, Fabian , Korneli, Štefan in Sist: vsi ti so nad grobmi marternikov sveti dar opravljali. Iz tega zvira sveta navada, de se v altarje sveti ostanki devajo. Tudi imajo al-tarji neko enako podobnost z grobimi. Zgornji del altarja je to, kar je v skrivniši spominek z loknico bil (Monumcntum areuatum); nar hitreje imamo tudi navado zvončkanja pri božji službi od sv. katakomb. Kakor je znano je noter prostor zlo vozek bil, toraj ni mogla iti velika množica kristjanov notri tako. de bi bili vsi lahko na svete opravila paziti in gledati zamogli, toraj so se jim poglavitnejši deli svetiga opravila z zvonenjem na znanje dali. \avada: luči pri božji službi prižgati, ni le od tod, ker jc Kristus luč sveta, ampak tudi od tod
vpeljana, ker se je tukaj svečava za razsvetlenjc podzemeljskih berlogov rabila. — Ravno skoz to stanovanje v katakombah (skrivnišah) je keršanska rimska soseska kakor središe keršanstva nar perva nar visokejši zrastla in z svojimi čednostimi zgled keršanstva postala. Vse svete navade per božji službi, vse zgodovine perviga keršanstva imamo le od nje. —
Po kratki potvi dveh ur zapustimo, zahvalivši se ljubezni našiga voditelja, še bolj pa božjo dobroto častivši, ta čudopolni podzemeljski sveti kraj, v ktcrim jc Kog tako velik spomin keršanstva ohranil in v ktcrim toliko svetih marternikov počiva. —
To je kraj, kjer se serce milogroze vneti mora, kakor nam sveti Francišk \eri spričuje, kteri ni nikjer rajši ostajal, kakor tukaj, ker se je v tim svetiši nar bolj v veri poterjeniga čutil, tukaj kjer zemlja in kamnjc zveličanske moči diha. Frelih.
Sedajni obšir katolške cerkve.
Spiral Valentin Scžun. (Dalje.)
XIII. Avstriansko cesarstvo.
2. Tirol in Vorarlberg fpokneženogrofištvo.)
Iz med vsili dežel avstrianskiga cesarstva jc ta nar bolj gorata. Ravnine ali polja ni tukaj nobene, ampak le visoke, stermc gore, ktere veden sneg in led pokriva, in med njimi globoke in ro-dovite doline, v ktere plazovi in vode od naglo stopljeniga snega dostikrat veliko zlega napravijo. — V ti deželi prebiva do 839.100 katolčanov; Judov je blizo 500, kteri se več del v tergu llo-henems na Vorarlberškim derže, in Protestantov, ki so iz ptujiga tje peršli, zna okoli 100 biti. — Tu ste dve škofii Rriksen in Tri en t, in v Vorarlberškim mesticu Feldkirch je tudi gcneral-vikariat v briksensko škofijo perštet. V Kriksnu je zdaj škof slavni gosp. Rernard Galuna, rojen v 1. 1764 v Elsasu Strasburškc škofije. Kolika zvezda avstrianskih vikšili pastirjev je ta mož, priča veliko in raznih bukev, ktere je on v svojim živlenji na svitlo dal. Tudi obhaja on še, per toliki starosti z svojo duhovšino tako koristne eksercicije. V Hri-ksenskim stolnim kapitelnu so: 1 prošt , 1 tehant, 1 školastik in 4 korarji. Generalvikar v Feldkirhu jc gosp. Juri Pruenster, žegnan škof (AVeilibischof).
V Trientu je zdaj škof pobožen Janez Či-derer, in v kapiteljnu tu so: 1 stolni tehant, 1 prošt, 1 velki diakon in 5 korarjev.
Rlizo 700.000 Tirolcov rabi nemški jezik; laško jih govori do 170.000 in v Groednauski dolini je romanski jezik doma.
Tirolci, zlasti gorejni nemškiga jezika so med vsimi prebivavci A vštric nar boljši katolčani. Oni so sploh zale postave in žive dolgo časa: še per
60—70 tudi 80 letih hodijo brez posebne težave po hribih. — Svojim dušnim pastirjem so iz serca vdani, in ti imajo tu, ako je ravno njih služba zavolj stermih potov, po kterih sc pozimi le po kerplah hodi, težavna, nad svojimi sploh pobožnimi in bogaboječimi ovčicami res pravo veselje. Ljubezen do molitve, do obiskanja cerkva, do sv. zakramentov je tukaj nar bolj viditi. Cerkve prav lepšati je tii veliko veselje vsili. Tirolci nizkiga in vik-šiga stanu so čisti katolčani; zmešnjava v veri, ki je bila po Nemškim v 16. in 17. stoletji toliko budiga pernesla, jih ni bila zadela. Katolške cerkve so se oni vedno terdo dcržali, zato so bili cesarja Jožefa II. preprosili, de njegov Tolerancpa-tent (de so namreč tudi druge vere perpušene), per njih veljave ne sme imeti — in ko jc bilo nekaj ljudi Čilske doline (Zillerthal), ktera je še le vi. 1816 od Salcburškiga h Tirolu peršteta, te leta svojimu fajmoštru pokoršino odpovedalo, in ne v cerkev, ne k sv. zakramentam hoditi hotlo, so tirolski stanovi (Stande) tako ilolgo za čast svoje domovine se vlekli, de je bilo Cilšanatu od vladar-stva zapovedano, ali po katolško živeti, ali pa iz dežele iti. Že ranjki Salcburški veliki škof Augu-štin in ravno tako tudi sedanji veliki škof in kardinal Friderik so sc trudili tc ljudi, 'ktere so bile nar bolj od kramarjev po hišah (llausiercr) tje za-nešene in v Hamburgu in družili protestanških mc-stali natisnjene bukvičicc in listi mnoge krivoverske baže tako premotile, na pravo pot nazaj perpeljati. Eni so vbogali, okoli 400 glav pa so poprodali svoje pahištva in podpirani od pruškiga kralja Friderika \\ ilhelma III. so šli pred 10 leti v prusko Slczio in se okoli kraljeve pristave Erdmamisdorf vselili. Marskteri tih svojoglavcov bi bil potlej rad nazaj pcršcl, pa ni več smel. —
Kakor Bogu in svoji veri. tako so Tirolci tudi zvesti svojimu cesarju. V vojski 1805 jc cesar Franc I. zgornji del Tirola parskimu kralju Maksi-milianu I. in spodnji del Napoleonu pustiti mogel. V novi vojski 1809, ko je ena avstriauska armada na Bcnečansko in druga na Parsko vdarla, so tudi Tiridci svojo ljubezen do Avstrianov živo pokazali in vse Parcc vun spodili. Posestniki Andrej Ilofer, Jožef Spekbaher in kapticinar Joahim llaspingcr so se kakor izurjeni generali obnašali. Ali Avstriani so bili premagani, Tirolci tako sami sebi prepuše-ni, so opešali in strašna jc bila kazin, ki sojo mogli zdaj oil Francozov in Parcov prestali. To se vidi še današen dan nad tergam JSvae. 15. Velikiga travna 1809 ga je bil parski maršal Vrede ukazal požgati, in 360 hiš, 2 cerkvi, 2 bolnišnici in 45 skednov je bilo v pepel spremenjenih. Od tistiga leta sem si Nvac še ni prav opomogel.
Ko je Ictas na Dunaji tako ropotanja in na
Laškim tako huda vojska bila, so Tirolci vsi mirni ostali in rekli, de ker je cesar sam v zadregah, od njega nič tirjati nočejo. — Zato se jc bil pa tudi premili cesar Ferdinand I., kterimu Dunajčani niso pokoja dali, v velikim travnu t. 1. h dobrim Tirolcani podal in do velikiga serpana per njih ostal. — Na perzadevanje stanov so bili v 1. 1839 v tirolsko poglavitno mesto Inšpruk Jezuiti vpeljani, kteri se tu latinske šole prevzeli in kakor znani dobri odgojiteli in učeniki niožke mladosti, veljavo in spoštovanje vsili, ki so sc z njih ucciijcm in vedenjem soznanili, knialo dosegli. Ali 7. veiikotravna 1848 je ministerstvo Pillcrsdorfv.se družbe Jezuitov kakor tudi Ligorianov in Ligorianskih nun ovcrglo. in tako so Jezuiti zgubili pravico še dalej v šolali učiti ali v samostanih skupej ostati. Ministerstvo pravi, de jc bilo h timu ukazu pcriuorano: 1 ) Ker so bili Jezuiti večkrat vzrok, de jc očitin nepokoj vstal: 2) ker Jezuiti niso več v stanu bili. svojiga namena dopolniti, ker so jiiu misli in perzadeve razsvilljciiih (intclligcnt) ljudi nasprot: in 3) ker že druge šolske in cerkvene postave (Institute ) potrebam vere, učenja iu ljudskiga izobrazenja zadosti .
Zuper to niinistcrsko očitanje pa je jezuitiski provincial v Avstrii p. Jakob Pierling poleg avgu-stanskih poštnih novic 7. Vclikoscrpana 1MH odgovoril: 1) Nihče ne zaniorc dokazati, dc bi bil orilen Jezuitov h kaciuiu ne pokoju kje kaj perpo-mogcl. Tirolski stanovi so glasno izrekli, de nismo mi nikoli vzrok nepokoja bili, ampak de smo. od kar smo na Tirolskim, veliko dobriga storili. — Ver kakor 20 sosesk, ki so zvedle, de sc moramo raz-iti. je nam sporočilo, de hočejo nas \arovati. iu mi smo jih mogli tolažiti, dc naj per miru bojo. Pred Bogam in pred ljudmi torej spoznamo, de nismo k iicpokoju nikoli pcrpomogli. 2) Kdo de I i bili ti razsvitljeni ljudje, scer ni razloženo; ali kar smo ravno letaš doživeli, zna besedi »razsvitljcu-drug pomen dati. kakor ga je ona dozdaj sploh imela. 3) Mi se ne prederznemo terditi. dc bi biii že dosegli ali doseči zamogli uno popolnamost v učenji iu izreji mladosti, po kteri se zavoljo svojiga poklica poganjamo. Iu to nam tudi ni bilo mogoče: zakaj naš orilen je še le malo časa v Avstrii. tudi niso imeli naši duhovniki, ki so novici;:! dokončali, nobene pomoči in podpore od derza\e za svoje obširno ( allseitig) izobraženjc. Naše prošnje niso bile nobenkrat zastran tiga uslišane. \ on-der opomnim tole : a ) od kar smo mi latinske šole v Insprukii prevzeli. sc je število študentov za več ko tretji del pomnožilo: ravno to velja tudi od te-rezianske vitežke akademije, b) Vodja latinskih sol na Tirolskim je z dopisani od 23. Kimovca 1843 nas pohvalil: de se slehern od nas vede, kakor se katolškimu mašniku spodobi: — dc sc nii vsi tru-
dim o ndadost ne samo učiti, ampak jo tudi v prave, svoji veri zveste kristjane izrediti. — Dalej je ta vodja poterdil, de so mladenči naših šol veliko urniši latinsko govorili, kakor drugi. V gerškim jeziku so študentje naših šol vse druge na Tirolskim prekosili. ravno tako tudi v popisvanji zemlje (geografu.) e) Kterili in koliko šolskih in cerkvenih naprav je za potrebe šol. vere in ljudskiga izo-brazenja treba, mi ne vemo: to de kakor z našim, tako se zamore tudi z drugimi cerkvenimi napravami goditi, ako imenovan ministerski ukaz ime pravičnosti ima. Vonder ne rečem, de bi bili Jezuiti za avstriansko cerkev in deržavo potrebni: le pokazati sim hotel pred Koga m in pred svetam, de zgorcj imenovanih od ministerstva nam očitanih vzrokov . zakaj de se moremo razkropiti. naš orden v Avstrii ni kriv. — Grof Krandis, tirolski poglavar, kakor znan prijatel Jezuitov, je bil, brez de bi mu bilo to všeč, od ministerstva penzioniran. — Nove luspruške noviee, pod vredništvam znaniga l)r. zdrav. Kunemozerja, pa išejo zdaj Tirolcam njih spoštovanje do katolške cerkve i. t. d. sčasauia omajati.	(Dalje nasledje.i
Cerkvene novice.
Iz K i m a.
24. dan Listopada po noči so naš sveti Oče papež Pij l\. zavoljo divjih puntarskih prckucij llioi zapustili, in se, kakor nekteri pravijo, v svojo opatijo Suhiako, ali pa na Franeozko v Marsclj podali, de bodo ondi zamogli prosto svoje misli svetu razodeti in svoje sklepe po lastni volji storiti.
Tudi veliko kardinalov in drugih duhovnih in de/.clskih gospodov je Kini zapustilo, ker si tam življenja niso bili zvesti. Kden teh gospodov, ki so tudi iz Kima ubežali piše. de je bil še pred ta dan per s. Očetu papeži, in de Jih je najdcl zdrave in polne zaupanja v božje v arstv o. „lpam, so mu rekli, de mi bo Kog tudi v Kiniu še tolažbo perpravil. Kog skuša svojo cerkev v njenim poglavarji in v njenih udih. Je v eliko plevela v vinogradu Gospodovim, kteri mora izruvan biti. Vaj se božja volja zgodi. Naj povedo, kamor pridejo, vsim škofam in vernim, de zame molijo, in naj nesejo v s i m m o j e p o z d r a v 1 j e n j e i n m o j b I a g o s I o v.
Nik ar tedej se ne bojimo: Kog bo vse te nad-loge gotovo v prid svoje cerkve izpeljal. Molimo pa, kakor naš sv. Oče papež želijo, veliko in iz serca . de se dnevi poskušnjc perkrajšajo.
Hazjasnjenje.
V poslednjim listu „cerkv. časopisa'* je bilo od gosp. Ilicingcrja opomnjeno, de bom v Ljubljani jez učenje mladosti v slovenskim petji prevzel. Vsim pomotam v okom priti. s tem povem. de sini jez 22. dan p. m. v očitnim zboru Ljuhljanskiga slo-vcnskiga družtva le ta predlog (Vorsehlag) storil : za uk brez plače v te umetnosti pa se je ponudil gosp. J. Fleischman. v te reči popolnama znaden. To vse hvalevredno ponudbo je slovensko
družtvo z veseljem sprejelo in bo zastran osnovanja pripravne poti kmalo storilo. J. Navratil.
Iskre.
Večnost .se bliža, pa ne mislimo!
Kaj je bolj prederzno, kakor če se kdo na jutrišnji dan zanaša! Koliko ljudi ga bo že na unim svetu najti moglo! Nihče sini svest, de ga bo per-čakal. Na zapeljivo in lažnjivo Morebiti stavimo svoje upanje, kakor de bi bilo naj terdnejši zastavljeno. Večne naklepe snujemo, ko de bi vreteno imeli v rokah, si nit svojiga življenja po svoji volji perdaljšev ati. V čezobilnili naklepih za jutri, nas smert dans od sveta odloči.	Gcramb.
Kaj jc na svetu častitljivšiga in človeku spo-dobnišiga, kakor skerb za večnost? Bogastvo je le časten nepokoj; visoke stopnje so imenitna sužnost; dobri slovez je nekterikrat očitna zmota. Visoke imena in časti so le po redkim sad kreposti, in na zadnje le to dosežejo, de naše grobe zališajo: veliki dušni darovi, če jih poleg vere ne obračamo, so le velike skušnjave; obširne vednosti so veter, ki napihne in serce skazi, če vera ne odganjc njih strupu. Vse te reči so le takrat velike, kosevzve-ličanje obernejo: čednost edina pa je sama na sebi spoštljiva.	Gcramb.
Popravek.
V sostavku ».Prazniki in cerimonije itd.«, str. 178 v 5. od zirorej namest >-7. letni m i'< 1» e r i letni m i čas i>>. — Str. 178 v 10. namest besede >.kaj'< beri >.de j i ni bo kaj pernesel in kako«. — Str. 179 v 1. namest ».pastirčka« beri »pastirčke-'. — Str. 179 v. 25. nainc.st ».kjer« beri >,k j e". — Mr. 179 v. 13 in 14 od zd»!ej namest ».sladkima razglasenja« in ».častiti; a imena« beri >.častitiga razgla-senja« 01 /-sladkima imena-'.
Povabilo na narorbo
Nlovenskisa cerkvenima časopisa
za prihodnje leto.
Slovenski cerkveni časopis, kteri si je po celim Slovenskim dozdaj veliko prijatlov in podpornikov pridobil. bo tudi prihodnje leto v ravno takim obširu kakor letaš izhajal, in bravcam vsak teden eno celo pol o podal. Samo svoje ime bo spremenil in nad napisani lično permerjeno podobo dobil; ta prenaredba bo večkrat naznanjene vošila mnogih bravcov spolnila.
Posebno še tukej opomnimo, de bo precej v p c r v i m listu n o v iga I e t a n e u t r u d en in u č e n fajmošter gospod Peter llicinger začel v Slovenskim cerkvenim časopisu zgodbe katolške cerkve pisati, ktere b o s k o z celo leto na prej snoval, in pred ko ne še le v letu IS 50 končal.
Prosimo, de bi se p. i. naročniki kmalo, vsaj do konca tekočiga leta oglasili, de bomo zaniogli permerjeno število iztisov precej od konca narediti, seer bi se kakor letaš zamoglo zgoditi, de bi nam ne bilo mogoče poznejšim naročilam zadostiti.
Cena za celo leto po pošti je 2 gold. in 40 kraje., za pol leta 1 gold. in 20 kraje. Scer pa velja kakor dosihmal, po poslih prejemali za celo leto 2 gold., za pol let a pa 1 gold.
Vredništvo.
Vredni k in založnik Ur. Janez Kriz. Pogač ar. — Na t is kar Jožef Blaznih v Ljubljani.