Celje - skladišče D-Per Leto VI., julij . 1983 tj hoja vsakega 20. v mesecu COBISS 0 glasilo socialistične delovnega ljudstva Ob spominu na slavne in težke čase V mesecu juliju smo z našimi spomini v težkih, a slavnih časih naše socialistične revolucije. Delovno in predvsem slavno smo počastili kar dva praznika. Slovesnost, ki so jo organizirali borci občine Šentjur, je potekala v dvorani SO Šentjur. Na svečani akademiji so ob priložnostnem programu podelili tudi več priznanj s plaketami ter priznanj in knjig Bračičeve brigade. Slavnostni govor je imel tov. Peter Knez, predsednik SO Šentjur. Slavnostna akademija v Šentjurja Revolucionarno delo našega rojaka Leona Dobrotinška ter njegova privrženost partiji in osvobodilnem boju nam mora biti primeren vzgled in dokaz — kako se je treba boriti in žrtvovati za par- Poudaril je predvsem pomen borčevske organizacije in napore, ki jih borci vlagajo v vsakodnevne aktivnosti, da bi premagali nakopičene težave. Dotaknil se je tudi perečih razmer tako doma kakor tudi v svetu. Čakajo nas težke bitke za uresničitev letošnjega načrta v gospodarstvu. Predvsem pa bo treba uresničiti izvozne načrte. Le s povečano proizvodnjo in boljšim delom bomo lahko ustvarili več deviz ter tudi pravočasno poravnali naše dolgove v tujini. Do vseh problemov, ki so se nakopičili, ne moremo in ne smemo biti ravnodušni. Vsak na svojem mestu, kakor v bitki za svobodo, moramo uresničevati zastavljene programe. Prizadevanjem za uresničitev ciljev so se vedno v prvi vrsti pridružili tudi borci NOB. Danes, ko je mnogo borcev že končala svoje aktivno delo, še vedno na raznih srečanjih zahtevajo odločno in celovito uresničevati tiste naloge, ki so si jih zastavili tako v posameznih TOZD, OZD kakor tudi v celotni skupnosti. Vsi vloženi napori pa bodo ro- IZ VSEBINE: str. 2 — Njegovih 70 let — Ernest Rečnik str. 3 — Doseči večji gospodarski razvoj str. 5 — Prejemniki priznanj in plaket Leon Do-brotinšek str. 8 — Poskrbimo sami za svoje premoženje dili sadove le, če bomo vse odprte dileme rešili enotno, združeno s čvrsto zastavljenimi cilji. To od nas terja tudi čas, v katerem živimo. Ob letošnjem dnevu borca se še posebej spominjamo tudi borcev Kozjanskega odreda in političnih aktivistov tega med vojno tako težko preizkušenega področja. (20. julija 1941 je bila ustanovljena tudi Prva celjska četa). Borci so se ob 4. juliju spomnili in opomnili vse, koliko gorja in trpljenja ter bede in pomanjkanja jim je bilo usojeno takrat preživeti. Naša revolucija je terjala ogromno žrtev, mnoge pomnike pa so junaštva naših borcev vklesana v obličje domovine. Ob njih pa danes življenje teče dalje. Naš delovni človek je tako v teh časih postal iz borca za svobodo borec za delovne uspehe, za nova znanja in spoznanja, za boljši jutri. Tudi spomini na dogodke iz naše slavne preteklosti so nam bili in na morajo biti trajen opomin, saj smo se takrat odločili raje stoje umreti kakor kleče živeti. To je bil silovit in junaški vzgib našega naroda in je še danes vodilo prizadevanja za mirno sožitje med narodi. Pri tem moramo v prvi vrsti skrbeti za stalno širjenje bratstva in enotnosti med našimi narodi. Naša pot mora ostati pot miru, sožitja in razvoja na gospodarskem in političnem področju. V kulturnem delu slavnostne akademije so nastopali mladi iz glasbene šole iz Šentjurja ter sestre Kladnik. Borci so tako še enkrat kot že tolikokrat dosedaj obudili slavne in častne dneve, ki so odločali o usodi našega naroda. Za to jim še enkriat izrekamo zahvalo in čestitke ob Dnevu borca. tijo in revolucijo. Bil je organizator osvobodilnega boja in borec za delavske pravice. Po poklicu je bil električar in zaposlen pri tovarni Westen, kjer je bil organizator delavskih stavk in bil zaradi tega tudi odpuščen. Leta 1941 se je takoj vključil v NOB in bil organizator OF v Šentjurju. Pri njem je bila javka za pokrajinski komite KPS, kjer so se tudi člani tega komiteja večkrat nahajali. Sodeloval je s sekretarjem komiteja tovarišem Kraigherjem, dr. Cvetko Praprotnik in drugimi. Posebno pomembno je bilo tudi sodelovanje s tovarišem Petrom Stan-tetom in tovarišem Francem Leskošek — Luko. Izhajal je iz družine, ki je bila vsa predana revoluciji in borbi. Tudi njegov brat in mati sta bila aktivna. Zgodilo se je, da je bil Leon leta 1942 izdan v tovarni. Izdana sta bila tudi mati in brat. Leon je bil tudi na to pripravljen. Ni bil popolnoma prepričan, da bo lahko vzdržal mučenje okupatorja. Ko so ga po prvem zaslišanju gestapovci vodili ob Voglajni je skočil v globok tolmun, se oklenil korenin na dnu in se utopil. Na tako pretresljiv način se je končalo življenje Leona Dobrotinška, ki je s svojim delovanjem veliko prispeval v tistih začetkih naše revolucije in s svojim življenjem prispeval k osvoboditvi. 60. številka glasila UTRIP ob praznovanju občine Šentjur »18. avgust«, bo izšla skupaj z NOVIM TEDNIKOM. OSREDNJR KNJ. CELJE Od tu in tam... — V nedeljo, 17. julija 1983 je bilo V. tradicionalno srečanje koscev in grabljic. Tekmovanja oziroma srečanja se je udeležilo pet ekip. Organizacijo srečanja je prevzel kot vedno do sedaj aktiv mladih zadružnikov, OK ZSMS Šentjur ter Kmetijski kombinat Šentjur, TOZD Kooperacija. — 31. juilja 1983 organizira Gasilsko društvo Lokarje meddruštveno tekmovanje v gasilskih veščinah. Po tekmovanju in razglasitvi rezultatov ter krajšem kulturnem programu pa bo veselica na igrišču pri Osnovni šoli Blagovna. Pričakujejo, da bo ob izredno lepem vremenu srečanje potekalo v prijetnem vzdušju. Za dobro razpoloženje je preskrbljeno. — Gasilsko društvo Dramlje je dobilo novo motorno brizgalno in pravijo, da bo uradni prevzem prihodnje leto. Nova pridobitev gasilcev je velikega pomena za celoten kraj ter vzpodbuda za nadaljnje delo. Upajo, da bodo za novo motorno brizgalno pridobili veliko botrov in botric. - ♦ - — Šentjurski bazen je že odprt. Kljub temu, da je odprt šele nekaj dni, je kopalcev toliko, kot da bi se hoteli oddolžiti vsem zamujenim dnevom. Upati je, da bo prihodnje leto bazen odprt že takrat, ko se bo začela sezona. Novi upravljalec bazena je Komunalno obrtno podjetje Šentjur. -4- - — Te dni končuje z delom druga izmena zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 1983. Rezultati prve izmene so znani. Bili so doseženi lepi rezultati. Domačini pa so se jim ob zaključku primerno odolžili. Pričakovati je, da bo tudi II. izmena svoje delo opravila dobro. — V soboto, dne 16. julija 1983 je bila organizirana delovna akcija na ureditvi peš poti od mostu na Pešnici pa do vrtca v Šentjurju. Tudi tokrat se ne moremo pohvaliti s pretirano udeležbo. Vzrok temu je seveda znan. Nezainteresiranost tistih, ki bi sicer pot rabili oziroma jo tudi uporabljajo. -■41- — Mladinska delovna brigada Miloš Zidanšek se že na veliko pripravlja za odhod na zvezno delovno akcijo Deli-batski pješak v Vojvodino. Računati je, da bo brigada Miloša Zidanška popolna. Njihove vrste pa bodo okrepili tudi mladi iz Občinske konference ZSMS Plantište iz Vojvodine. V' Šentjurski portret Njegovih 70 let Kdo ne pozna, tega vedno nasmejanega in krepostnega možaka? Pred leti ga je večina šent-jurčanov srečevala, ko so drgnili šolske klopi in so jim »vlivali« vso pamet tega sveta v njihove radovedne glave. Kdo ga ne pozna kot aktivnega kulturnega in prosvetnega delavca, ki mu prelepa slovenska pesem veliko pomeni? Kdo ga ne pozna po njegovih potopisih, ki jih srečujemo v različnih časnikih ali pa v njegovi živi in duhoviti besedi na predavanjih v okviru posameznih turističnih društev? Malce čuden uvod, če hočeš predstaviti človeka, tovariša, soseda, skratka osebo, ki je nenehno prisotna v vsakokodnevnem utripu nekega kraja. Ravno zaradi tega njegovega nemirnega duha je težko govoriti o Ernestu. Ernest Rečnik V teh svojih sedmih križih, ki si jih je naložil na pleča, je še zmeraj čil in dobrodušnega izgleda. V njegovi osebnosti pa je nenehno prisoten obris svetovnega popotnika, ki v stalni želji spoznavanju novih okolij potuje in je prepotoval že skoraj ves svet. Pot ga ni zanesla samo še v Ameriko in Avstralijo, kar mu pa iz srca želimo vsi, ki ga poznamo ter smo prepričani, da bo to svojo željo tudi kmalu uresničil. Tovariš Ernest pa je to slo po iskanju novega pridobil v času svojih rosnih let, ko mu gmotne razmere in čas niso dopuščale potovanj po tujini. Slednje pa vendar skriva to neprecenljivo vrednoto, da je dodobra spoznal sleherni kotiček naše prelepe domovine, pa naj si je bilo treba na pot s čolnom, s kolesom ali pa tudi peš. Osebnost tovariša Ernesta ne bi v celoti predstavili, če ne bi povedali tudi tega, da je lovec že od 1947. leta. Med svojimi lovci je priljubljen in poznan kot pravičen lovec in velik ljubitelj narave, katero najraje opazuje skozi fotografsko kamero. Bralci Utripa ga najbolj poznajo po njegovih kratkih, pa vendar izredno vsebinsko bogatih člankih, v katerih, zapisuje najbolj aktualne trenutke v življenju naše občine. S tem člankom se mu želimo zahvaliti za njegovo sodelovanje ter ga vzpodbuditi, da se le to nadaljuje, istočasno pa mu v imenu vseh bralcev in uredniškega odbora glasila Utrip želimo še veliko, veliko zdravja in srečno pot v Ameriko! Prosvetno društvo DOBJE vabi na 11. Tradicionalno prireditev Pokaži kaj znaš v Dobju na prostem K sodelovanju vabimo pevce, humoriste, ansamble, harmonikarje, recitatorje in druge. Za zabavo bo poskrbel ansambel TONETA VIDEČA. Sodeloval bo tudi celjski humorist »POLDEK«. ... .. Vabljeni! Doseči večji gospodarski razvoj Osnovni cilj gospodarske politike za leto 1983 je bil zastavljen približno enako kot.lanski. Ta pa je bil, da se doseže tak gospodarski razvoj, da bo razlika med razvitostjo občine Šentjur in SRS manjša. Da pa bi to dosegli, bo potrebno dosegati večje stopnje rasti od načrtovanih v SRS. To pa je možno doseči s povečanjem izvoza na konvertibilno področje, za kar pa je treba doseči boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet in večjo gospodarnost poslovanja. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO: Planirano je bilo, da se bo izvoz na konvertibilno področje zmanjšal za 8,2 %. Ta odstotek se je na osnovi rezultatov za leto 1982 še povečal. Planira se zmanjšanje konvertibilnega izvoza za 14,7 %. V letu 1983 se planira kar za 37,3 '% konvertibilnega uvoza manj kot v letu 1982. V prvem tromesečju pa se je na primer uvozilo za 19,3 % manj kot v enakem lanskem obdobju. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA: Celovito vzeto je obseg industrijske proizvodnje v prvem četrtletju za 2,9 % večji od povprečja 1982 v SRS je za 2,2 % večji, medtem ko je poprečna rast v Jugoslaviji na ravni lanskoletnega istega obdobja. Poslabšala se je tudi preskrbljenost s surovinami in materialom, predvsem v začetku letošnjega leta. ZAPOSLOVANJE: Število zaposlenih se je povečalo za 0,4 °/o v primerjavi z decembrom 1982. Na zavodu za zaposlovanje pa je prijavljenih 124 iskalcev zaposlitve. INVESTICIJE V LETU 1983: Zaradi močno zmanjšanih razpoložljivih finančnih sredstev, visoke stopnje inflacije in težav pri zagotavljanju deviz za opremo so se praktično upočasnila izvajanja investicijskih vlaganj v letu 1983. V prvih mesecih 1983 ni bilo večjih investicijskih vlaganj, medtem ko je priprava nekaterih v teku. PROIZVODNJA HRANE IN KMETIJSTVO: Ključna naloga v letu 1983 je proizvodnja hrane. Zaradi panoge kmetijstva, ki je sezonskega značaja, še v prvih treh mesecih V ni bilo možno in realno prikazati primerjave. Medtem pa je treba poudariti, da je kmetijsko zemljiška skupnost izvedla dve mini melioraciji pri individualnih kmetih (Kameno in Lokarje). Na melioracijskem območju Dramlje se je že posejala koruza na cca 110 ha. Prav tako pa potekajo raziskave o možnostih agromelioracijskih del zgornjega dela dra-meljske doline. Tu naj bi izsušili okoli 50 ha kmetijskih površin. Poleg tega pa so na področju kmetijske politike opravljene še nekatere spremembe, ki naj bi na tem področju naredile več reda. DRUŽBENE DEJAVNOSTI: Pri teh dejavnostih naj povemo, da so se prispevne stopnje dvakrat spremenile. Zmanjšala se je prispevna stopnja pri neposrednem otroškem varstvu. Ukinjena je bila prispevna stopnja za investicijo vrtca na Peš-nici. Izgradnja vrtca na Pešnici uspešno poteka in bo predvidoma vseljen v mesecu septembru 1983. INFRASTRUKTURA IN STANOVANJSKA IZGRADNJA: Tu naj omenimo pripravo projekta vodovodnega omrežja Kapsel — Dobje, pristop k začetku izgradnje vodovoda Blagovna, ureditev javne tehtnice ter komunalna ureditev soseske III. Na področju stanovanjske gradnje pa velja omeniti pričetek gradnje dvostanovanjske hiše na Kalobju, pripravo dokumentacije za izgradnjo skupne kotlovnice v Šentjurju pa je v realizaciji. Gospodarstvo občine Šentjur pri Celju se tako prilagaja zaostreni ekonomski politiki in v večji meri uresničuje zastavljene resolucijske cilje. V Dobju in na Kalobju novi pridobitvi Velika delovna zmaga krajanov Dobja ob pomoči številnih delovnih organizacij, brigad in drugih, ki so jo z otvoritvijo ceste od Dobja — Brezja do Ravnega predali svojemu namenu, ima veliko vrednost. V krajevni skupnosti Dobje so spoznali, če bodo oplemenitili sredstva samoprispevka z udarniškim delom in dodatnimi sredstvi občanov bodo veliko naredili. Ocena teh rezultatov je bila tudi otvoritev asfaltirane ceste. Naj navedemo samo nekaj podatkov. Vloženih je bilo preko ko 1500 delovnih ur, 300 traktorskih ur, zbrali so 50 milijonov din, skratka pripravili so traso. Delo, ki so ga opravili na tej trasi, je ovrednoteno na 72 milijonov din. Asfaltirane ceste pa je 1514 m. S finančnimi sredstvi pa so priskočili na pomoč: Cinkarna Celje, Zavarovalnica Triglav Celje, Železarna Štore, GP Bežigrad Ljubljana, GG Šentjur, KS Planina, KK Šentjur, Beograjska banka ter interna banka SOZD Merx Celje, Cestna skupnost Šentjur ob sodelovanju iz- vršnega sveta, Krajevne skupnosti Dobje in krajani vasi Dobje, Brezje in Ravno. Izvajalec asfaltiranja ceste je bila CEKA Celje. Pri sami modernizaciji ceste pa imajo velike zasluge tudi akcije MDB. Dobjanom so priskočili na pomoč že leta 1981. To pomoč so jim nudili tudi letos in Dobjani so ponosni na njihovo delo. Ob otvoritvi pa je predsednik sveta KS Dobje tov. Salobir orisal še druge naloge in načrte, ki jih imajo Dobjani zastavljene. Uresničiti jih bo v teh časih sicer težko, vendar so prepričani, da se s skupnimi napori da marsikaj narediti. S tem bodo na tem področju Kozjanskega ljudi obdržali doma. Prvi korak k temu pa je prispevala tudi otvoritev asfaltirane ceste. Na koncu je tov. Gračner Konrad iz Ravnega predal cesto v uporabo. Simbolično, a vendarle v zadovoljstvo vseh, ki so se udeležili velikega dosežka v Dobju pri Planini. V vas Ravno v Dobju, po novi cesti! Prav tako pa so rezultate svojega dela proslavili v Krajevni skupnosti Kalobje. Svojemu namenu so slavnostno predali vodovod v Zgornji Kostrivnici. Ideja o izgradnji se je porodila že ob gradnji telefonskega omrežja. Zaradi zelo težkega terena je delo terjalo velike napore. Vse to se je sedaj pozabilo, kajti imajo vodo, ki je nenadomestljiv življenjski vir. Na trasi, ki je dolga 3600 metrov, je bilo opravljeno 4000 delovnih ur. Vsa ostala dela na položitvi, montaži, nabavi cevi pa je terjala 2800 delovnih ur. Pri tem pa niso bodo hidranti v tistih prvih trenutkih vredni več kot vsaka motorna brizgalna. Predsednik tov. Franc Blatnik se je na koncu vsem graditeljem zahvalil za požrtvovalnost pri delu in nesebično pomoč z željo, da bi v prihodnjem letu pričeli z asfaltiranjem odcepa ceste Jezerce — Kalobje. Tako slovesno kot je bilo v upoštevali ur, ki so jih opravili še njihovi znanci, prijatelji in sorodniki. Veseli so, da imajo v domovih vodo, vendar morajo opraviti še nekaj manjših del, kot je označitev hidrantov, ureditev zemljišča v Gobocah in finalna dela na rezervoarju. Voda, ki jim priteka v hiše, je že preizkušena, prav tako pa tudi materiali in vsi hidranti in njihova moč, saj so ugotovili, da so kmetije in gozdovi na trasi in v pasu 300 metrov od nje varni pred ognjeno stihijo. Gasilsko društvo je s svojo desetino že preizkusilo tlak in uporabnost hidrantov ter zagotavlja, da sredini julija v Dobju in na Kalobju, že dolgo ni bilo. Velika delovna zmaga. Dela, ki so vredna ogromno finančnih sredstev. Velika složnost in volja, da se novi dosežki čimprej predajo svojemu namenu, so bili cilj v teh krajih. Danes je bila to cesta in vodovod v tej vasi, jutri bo na vrsti v drugi. To so pridobitve ,ki si jih želimo in nam vsem vlivajo nove moči in elan, da sami z lastnimi močmi lahko veliko naredimo. Vsem krajanom želimo, da bi jim cesta in voda služila dolgo in da bo zgled tudi drugim sredinam v občini. Piše: FRANC KOVAČ S poti šentjurskih kolesarjev Skupina rekreativcev iz kolesarske sekcije TVĐ Partizan Šentjur je od 11. do 18. junija 1983 s kolesi prevozila 700 km skozi kraje NOB pa Bosni in Liki. S svoje poti so nam poslali zapis, katerega bomo podali v nadaljevanjih v tej in prihodnjih številkah. Začetek ni bi lobetaven. Tisti petek, ko bi morali odriniti, so se nad Šentjurjem zgrnili grozeči oblaki, ki jih je v daljavi spremljalo grmenje. Start smo preložili na sobotno jutro. Toda tudi naslednje jutro ni imelo za kolesarje prijaznega obraza. Nebo so zakrivali nizki oblaki, po strehah so škrebljale sicer redke, toda težke kaplje, na cestah so kraljevale luže. Počakali smo še eno uro. Vremenska napoved namreč ni bila tako obupna. Vendar se je Trontelj menda spet zmotil. Še dokaj dobre volje smo naložili svoje jeklene konjičke na streho kombija, se natlačili z vso prtljago in opremo v malo zastavo, ki je sumljivo in pokorno počepnila, ter krenili. Buki, kot najbolj izrazit optimist, je slovesno izjavil, da bomo na zagorski magistrali prav zagotovo že kolesarili. Počasi zdrsijo mimo nas Kumrovec, Zagreb in tudi Karlovac, dež pa vztraja in je vedno močnejši. Ustavimo se na resen posvet ob kavici. Sklep je enoglasen: gremo z avtom naprej. Zamujeno bomo nadoknadili, ko posije sonce. V V Bihač smo prispeli v nalivu, ki ga je še naš kombi komaj zmogel. Ustavimo se pred zgodovinsko dvorano I. zasedanja AVNOJ. Pričakujemo, da vstopnine ne bo, a je. Malo jo omili blagajnik, ki nam zaračuna kar okroglo številko. Muzej je urejen, z obilico bogatih slikovnih in pisanih dokumentov. Pomešamo se med premočene šolarje, kdo bi vedel, iz katerega konca naše domovine so, in poizkušamo dopolniti svoje poznavanje zgodovinskih dogodkov v tem bosanskem mestu. Glas iz magnetofona je poln znanih besed toda preveč mehaničen. Imamo občutek, da je odveč in zdi se, da ga v dvorani nihče ne posluša. Pravzaprav smo malo razočarani, ker smo pričakovali več. Zunaj pa dežju ni in ni konca. Buki, zadolžen foto-poročevalec, ne uspe napraviti niti enega posnetka. Že neučakani in ozlovo-ljeni zavijemo proti Jajcu. Poizkušamo zapeti, pa ne gre. Pred nami zapleše na mokri cesti osebni avto svoj grozljivi ples: skoči na trato, se zavrtni za 360 stopinj ter spet priskaklja na cesto. Akwaplaning, pojasni bolj izobražen avtomobilist med kolesarji. Nekaj kilometrov kasneje spet nesreča na cesti: traktor in osebni avto drug drugemu dokazujeta, kdo je močnejši. Kot da ni prometnih predpisov. Njunemu prerivanju se izognemo le za las. Na Mednem polju se ustavimo ob velikem avionu DC3, ki je mogočno razprostrl svoja krila nad cesto. S tega polja so s takimi letali prepeljali v Bari preko 3000 ranjencev, čitamo na plošči. Buki končno dobi priložnost za prvi posnetek, mi pa lepo pod krilom v zavetju strpno pričakamo, da on na dežju naravna svoje aparature. Njemu se res nikoli ne mudi. Končno v Ključu le dočakamo svoj trenutek. Dež skoraj povsem preneha. Cesta je še prav mokra, toda želja, da se vsaj v Jajce le pripeljemo zlepa ali zgrda s kolesi, je močnejša. Tonetu žreb določi šofersko funk- cijo, ostali pa se s hitro vožnjo po precej zdelani cesti poizkušamo ogreti in pomiriti svoj kolesarski slad. Že po nekaj kilometrih nas »osveži« hladen prš. Žal ni edini. V Jajce prispemo blatni in premočeni kot naši odposlanci pred 40 leti, ugotovi Tina. Sledi scena preoblačenja na trgu pred Begovo kučo. Bosanski lonac v bližnjem gostišču in ogled muzeja drugega zasedanja AVNOJ. Tudi ta zgodovinska dvorana, menimo, ni urejena na nivoju pomembnosti dogodkov, na katerega naj spominja. Okrog nas se zbirajo mimoidoči, nas sprašujemo, od kod in kam in nas prikrito ali tudi kar očitno občudujejo. Mi pa jim že kar malo preveč samovšečno razlagamo, kako nosimo venec Zveze borcev iz Šentjurja na Tjen-tište. Tega, da smo se skoraj do Jajca pripeljali z avtomobilom, jim seveda ne razlagamo. (Nadaljevanje prihodnjič) Srečanja brigadirjev dobrodošla Na Kozjanskem, kjer gre h koncu že druga izmena udeležencev letošnje Zvezne MDA Kozjansko 1983, so se pred kratkim srečali mladi iz Šentjurja in brigadirji. Poleg medsebojnega spoznavanja so se mladi med sabo pomerili v nogometu in košarki. V naselju so ob mraku in prižganem kresu pripravili še kulturni program. Srečanje, kakršno so organizirali mladi Šentjurča-ni, je še dokaz več, kako je treba mlade in ne samo mladince animirati za takšne in podobne aktivnosti. Seveda je program, ki si ga je zastavila OO ZSMS Šentjur še bolj obširen. Začeli so skratka oživljati mladinske aktivnosti. Mladi, ki so vključeni v osnovno organizacijo, pa se ob takšnih srečanjih poleg medsebojnega spoznavanja naučijo še kaj več. Morda bodo prav ti mladi, ki so se udeležili srečanja, že prihodnje leto oblekli brigadirske uniforme in odšli na eno izmed akcij širom naše domovine. Mladi pa so dokazali še nekaj več. Kljub temu, da jih mnogo ne bo odšlo na morje ali na organizirane počitnice, jim je tako tudi en dan obiska pri brigadirjih spoznanje več. Kako pomagati ljudem pa tudi širšemu okolju nasploh, če je hotenje, volja in kanček ljubezni, da spoznaš nekaj novega, bolj zanimivega. Takšna izkustva pa so nedvomno v prvi vrsti prav na mladinski delovni akciji. Mladi bodo svoje izkušnje prenesli še na druge mladince in tako, bolj kot si mislimo širili mladinsko prostovoljno delo tudi med tiste vrstnike, ki jim za sedaj mladinsko prostovoljno delo še ni povsem udomačeno. Koristno preživljanje počitnic Že zdavnaj je minil čas, ko so mladi svoje počitnice več ali manj preživljali ob morju. Danes se mladi že predvsem zaradi finančnega vidika v veliki meri odločajo, če je to možno, za delo v tovarni. Vsak dinar prav pride. Šolske knjige pa tudi druge potrebščine so dandanes že tako drage, da jih je kar težko kupiti vse naenkrat. Nekateri mladi tudi v Šentjurju svoje delovne počitnice preživljajo na delu v šentjurskih delovnih organizacijah. Nekateri in med njimi je tudi Kavka Marjan, pa bodo poskušali zaslužiti nekaj denarja pri popisu stanovanjskih hiš. Ko sva se s tov. Kavkom pogovarjala, zakaj se odloča za delo in ali ga ne mika bolj na morje je pripomnil: »Rajši kaj delam med počitnicami in se česa naučim. To mi bo jeseni bolj koristilo tako pri teoretičnem pouku kakor tudi v prihodnje, ko bom moral tudi praktično prijeti za delo. Na morju sem letos bil skupaj s fanti iz razreda srednje gradbene šole. Dovolj je bilo in sedaj bom tudi doma kaj pomagal, tako da bo čas minil zanimivo in prijetno hkrati.« Ko smo ga povprašali, kam gredo njegovi vrstniki, nam je dejal, da jih gre nekaj na mladinsko delovno akcijo, nekaj jih med počitnicami dela. Nekateri pa bodo svoje počitnice izkoristili za razne aktivnosti. Zanimivo pri tem je predvsem to, da se mladi zavedajo, kako je nujno potrebno, da človek prične delati že od mladih nog, kajti delo ni še nikomur škodovalo in od tega je tudi korist. DO ALPOS ŠENTJUR DODATNI RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1983/84 Dodatno razpisuje sledeče štipendije za naslednje poklice: Srednji program: Predvidena smer izobraževanja Stopnja zahtevnosti Število razpisanih štipendij 1. Lesa širokega profila IV. 2 2. Oblikovalec kovin IV. 1 3. Lesarski tehnik V. 1 4. Preoblikovalec in spajalec kovin IV. 2 5. Strojni tehnik V. 1 6. Slikopleskar IV. 3 Višje in visokošolski program: Predvidena smer Stopnja Število razpisanih štipendij izobraževanja zahtevnosti 1. Industrijska elektronika visokošolski študij 2. Varilska elektrotehnike 1 3. Tehnološka ali visokošolski študij strojništva 1 konstrukterska visokošolski študij strojništva 1 4. Kemijsko tehnološka visokošolski študij kemije 1 5. Lesna visokošolski študij 6. Analize in planiranje; lesarstva 1 računovodstvo; višješolski študij poslovna informatika ekonomije 3 Kandidati naj izpolnijo prošnjo in ustrezne formularje ter pošljejo v Kadrovsko službo DO »ALPOS« do vključno 10. 8. 1983. Podeljena priznanja Leon Dobrotinšek KOREN Miran iz Šentjurja, za izjemno plodno delo pri razvijanju in utrjevanju revolucionarnih tradicij NOB. ZGODOVINSKI KROŽEK OS FRANJA MALGAJA ŠENTJUR, za oživljanje in utrjevanje tradicij NOB ter za izredne uspehe, ki jih je krožek dosegel pri proučevanju naše zgodovine in socialistične revolucije. Na osnovi razpisa in odločitev žirije za podeljevanje plaket in priznanj Leon Dobrotinšek, je občinski odbor ZZB NOV Šentjur pri Celju za leto 1983 podelil za izjemne zasluge pri utrjevanju tradicij NOB ter za razvijanje in krepitev obrambne moči naše samoupravne družbe na območju občine, plakete in priznanja naslednjim kandidatom in sicer: PLAKETO S PRIZNANJEM SO PRIZNANJA SO PREJELI: PREJELI : JAZBEC Stane iz Planine pri Sevnici, za dolgoletno in uspešno delo v KO ZZB NOV Planina in za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB. DRAME Rudi iz Loke pri Žu- smu, za dolgoletno aktivno delovanje na področju razvijanja in ohranjanja revolucionarnih tradicij NOB. PADEŽNIK Peter iz Šentjurja, za akivno delo na področju negovanja tradicij NOB v okviru mladinske organizacije. PIONIRSKI ODRED MATIJA GUBEC OSNOVNE SOLE DOBJE PRI PLANINI, za utrjevanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB. OBVESTILO KMETOM — ZAVAROVANCEM Uprava za družbene prihodke občine obvešča kmete, ki so pokojninsko zavarovani po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, da poteka odmera prispevka za to zavarovanje za leto 1983 še po doslej veljavnem zakonu, torej kot v preteklem letu. Iz tega sledi, da imajo zavarovanci, ki se štejejo za socialno ogrožene zaradi elementarnih nesreč, bolezni in drugih vzrokov pravico vlagati prošnje v skladu s Pravilnikom o merilih za oprostitev ali znižanje prispevkov na posebno komisijo pri občinski skupščini. Obrazci vlog bodo na razpolago pri krajevnih skupnostih, sprejemni pisarni in davčni upravi. Na podrobnosti glede vsebine vlog, rokov vlaganja in druge okoliščine smo opozorili s posebnim obvestilom kot prilogo k odmerni odločbi, ki so jo zavezanci že oziroma to bodo v kratkem prejeli. Uprava za družbene prihodke Na delovnem obisku pri nas V mesecu juniju je obiskal našo občino sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tov. Zdravko Krvina. V okviru njegovega obiska se je najprej sestal s predstavniki vodstva DPO, občine, izvršnega sveta, ki so ga seznanili z gospodarskim in družbenopolitičnim razvojem v naši občini. V odprtem razgovoru so izmenjali tudi mnenja o sedanjih ukrepih gospodarske stabilizacije. Skupna ugotovitev na tem razgovoru je bila, da so delovni ljudje in občani v zadnjem desetletju dosegli velik napredek na vseh področjih. Potrebno pa je kljub sedanjim gospodarskim razmeram še vedno zagotoviti solidarnost širše družbenopolitične skupnosti. V dopoldanskem času si je tov. Krvina ogledal farme na Slivnici, na Ponikvi ter Planini pri Sevnici, ki spadajo v sklop Kmetijskega kombinata Šentjur. Z vodstvom te delovne organizacije se je zadržal tudi v daljšem razgovoru. Predstavniki Kmetijskega kombinata Šentjur so ga seznanili s svojimi razvojnimi programi, ki jih je gost zelo pozitvino ocenil. Beseda pa je stekla tudi o problemih, s katerimi se srečujejo pri svojem vsakodnevnem delu kmetijski proizvajalci v družbenem ali zasebnem sektorju. Obiskal je tudi delovno organizacijo Tajfun Planina pri Sevnici, kjer se je zadržal v daljšem razgovoru z delavci tega kolektiva. Delavci pa so ga seznanili odkrito s problematiko, ki je prisotna v tem kolektivu. Obisk je bil sklenjen s sejo predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov Šentjur, na kateri je bilo ocenjeno delo Občinskega sveta in njegovih organov. Tov. Krvina na obisku v Tajfunu na Planini Letos že tretji pogin rib v šentjurski občini V prvi polovici tega meseca je prišlo na Celjskem še do ene zastrupitve rib. Ribe so tokrat poginile v Voglajni in sicer na odseku od Slivnice do mostu v Črnolici v šentjurski občini. Z poginom v šentviškem potoku in še prej v Kozarici je to že tretji pogin rib. Na celjskem območju pa jih je letos že kar enajst. Člani ribiške družine Voglajna so v soboto 9. julija pobirali mrtve ribe na tri in pol kilometra dolgem odseku. Zaradi letošnjih številnih poginov rib so ribiči prav resno zaskrbljeni. Resnični vzrok bodo seveda ugoto- vili pristojni strokovnjaki z laboratorijsko preiskavo. Dopisujte v naše glasilo! Pravilna razdelitev sredstev Pomen zdravstva ter njegova vloga v vsakodnevnem življenju delovnih ljudi in občanov naše občine je kakor drugod zelo pomembna. Zavedati se moramo, da so zdravstvene storitve iz leta v leto boljše. Zdravstveni domovi so tudi bolj sodobno opremljeni. Da se je celotno zdravstveno varstvo tudi v občini Šentjur zelo kvalitetno dvignilo, ima precej zaslug tehtno izdelan program. Tudi v letu 1983 bodo v finančnem načrtu občinske zdravstvene skupnosti največ sredstev namenili za zdravstveno varstvo. Poleg tega pa še zagotavljanju socialne varnosti, skupnem programu Zdravstvene skupnosti SRS, stroškom delovanja skupnosti. Izogniti se ni mogoče stroškom za finansiranje medobčinske zdravstvene skupnosti, sofinanciranje logopeda v VIZ-u. V finančnem načrtu občinske zdravstvene skupnosti pa je še namenjeno del sredstev za letovanje otrok, za modernizacijo bolnice Celje. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti, ki je sprejela takšen finančni načrt, je v dokument zapisala tudi, da je možno med letom spremeniti elemente finančnega načrta, če se spremenijo instrumenti financiranja prihodkov skupnosti. Nad samim izvajanjem finančnega načrta pa bo bdel koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela občinske zdravstvene skupnosti Šentjur, ki je kot izvršni organ pooblaščen za neposredno realizacijo. Seveda pa pri tem nismo našteli, kaj vse spada k financiranju direktno iz sredstev OZS za redno dejavnost. Največ sredstev pri tem je namenjeno bolnišničnemu zdravstvenemu varstvu in ambulantnemu zdravstvenemu varstvu. Že na tretjem mestu pa je v načrtu zajeto, da bodo sredstva namenjena za zdravila in injekcije. Pri zapletenem delu zdravstva in pomena, ki ga ima za razvoj in hitrejši napredek tudi občine kot celote, je takšna porazdelitev sredstev tudi realna. 0 zaposlovanju v naši občini V prvi polovici meseca junija je pod okriljem občinske Konference SZDL Šentjur bila organizirana okrogla miza o problematiki zaposlovanja. Okrogla miza je po strukturi udeležencev bila le to in skoraj nič več. Razprave so se udeležili le nekateri od povabljenih. Razveseljivo je, da smo takšno razpravo sploh organizirali. Manj razveseljivo pa je to, da se je niso udeležili nekateri predstavniki, ki bi verjetno na tem področju morali tudi kaj dodati. Prisotni so podali najprej svojo oceno o priloženem gradivu RK SZDL, ki je po oceni vseh pre-splošno in premalo konkretno. Ne daje dovolj temeljnih usmeritev in ne razčlenjuje nekaterih vidikov, ki pa verjetno v sebi nosijo nekatere spremembe v politiki zaposlovanja v republiki Sloveniji. Pripombe so bile dane že v tem pogledu, da je sama obravnava organizirana v neprimernem času in da bi verjetneje bilo bolj koristno to temo obravnavati v jesenskem času. Do takrat pa pripraviti vse potrebno za prikaz dejanskega stanja na tem področju. Če vzamemo podatek, da je trenutno v SR Sloveniji okoli 16.000 nezaposlenih in da jih bo v jeseni verjetno okoli 25.000, potem zaskrbljenost ni odveč. Potrebno bo čimprej pristopiti k akciji in zadevo izpeljati do konca. Več pozornosti, vsaj v tem smislu je bila tudi razprava, je potrebno dati zaposlovanju na manj razvitem področju. V občini Šentjur tudi nimamo dolgoročne strategije kadrovske politike. V razpravi je bilo posebej poudarjeno, kako pristopiti k reševanju problematike štipendiranja. Kadrovskih štipendij je doma zelo malo. Iz osnovnih šol pa pride zelo veliko otrok, ki bodo nadaljevali šolanje. Potrebna bo tudi ustrezna povezava s Celjem. Treba se bo pogovarjati o vseh teh perečih vprašanjih kadrovskih zadev (npr. kako zaposliti čimveč naših v Celju). Posebej pa so bila obravnavana tudi stališča mladih iz naše občine o vseh teh vprašanjih. Lahko rečemo, da je bilo prvič konkretno in povsem jasno poudarjeno, da se politika zaposlovanja še kako tiče mladih. Ni res, pravijo mladi v svojih stališčih, da mladina ne prime za vsako delo. Več pozornosti, menijo mladi, bi bilo potrebno nameniti omejevanju nadurnega dela in upokojence upokojiti. Razvoju drobnega gospodarstva je dan vse premajhen poudarek. Tudi vprašanje turizma ne najde svojega mesta v programih za hitrejši razvoj in za možnosti zaposlovanja. Največ pozornosti pa je bilo namenjeno kooperativam, ki bi nastajale kot združenje mladih strokovnjakov za različna področja. Na ta način bi mladi lahko opravljali marsikatera dela za razne OZD. Tudi na področju kmetijstva so možnosti zaposlovanja še velike, menijo mladi. Služba za zaposlovanje, ki ima zadnja leta izredno veliko dela, je ob nizu posredovanih podatkov v zvezi z zaposlovanjem posredovala tudi podatek, da je trenutno v naši občini prijavljenih 115 iskalcev zaposlitve. Kar 35 jih prvič išče zaposlitev. Največ jih išče zaposlitev s konča- no trgovsko šolo, kjer so potrebe po kadrih izredno omejene. Pomemben je tudi podatek, da trenutno prejema denarno nadomestilo 6 oseb. V sklopu stališč in sklepov je bil tudi ta, da je potrebno organizirati skupno sejo z zborom združenega dela in skupnostjo za zaposlovanje. Na njej pa bi lahko rešili marsika- tera vprašanja s tega področja. Čas živo zahteva, da sproti razrešujemo vprašanja zaposlovanja, saj se nam lahko kaj kmalu vsi problemi pojavijo naenkrat in takrat ne bo možnosti za razrešitev problematike zaposlovanja, lotimo se torej akcije takoj. Ustanovljeno društvo prijateljev mladine V krajevni skupnosti Šentjur-center so pred kretkim pristopili k formiranju oziroma ustanavljanju društva prijateljev mladine. Člani društva so sicer na prvem ustanovnem sestanku obravnavali bolj formalne zadeve, pa vendar so si za začetek zastavili tudi program dela, katerega nameravajo na vsak način tudi izvajati. Do uradne ustanovitve bo treba počakati sicer še nekaj časa, kajti sedaj bo potrebno to društvo še registrirati in ko bo to mimo, bo društvo tudi uradno ustanovljeno. Da pa ne bi čakali na vse te formalnosti, so se odločili, da se v najkrajšem času sestane tudi novoizvoljeno predsedstvo, katerega predsednica je tov. Alenka Golež. Osnovni program dela, ki je za sedaj le še okviren in bo konkretiziran v najkrajšem času, pa med drugimi zajema vključevanje članov društva v razne organe v krajevni skupnosti, vključevanje v aktivnost otroškega varstva. Posebej pa se bo društvo oziroma njeni člani prizadevali pri ureditvi otroških igrišč. Še naprej bodo organizirali razne igrice in srečanja ob Novem letu, pustu ter organizirali razne druge prireditve. Organizirali bodo tudi razne izlete ter razstave in se vključevali v program letovanja in zimovanja otrok. Velika pozornost bo posvečena sodelovanju z Vzgojno varstveno organizacijo Šentjur ter osnovno šolo Šentjur. Na ustanovnem sestanku so se zavzeli tudi za to, da bodo na podlagi programa pridobivali tudi nove člane društva. Društvo, ki se bo v največji meri financiralo iz sredstev SIS za otroško varstvo, se bo financiralo tudi iz simbolične članarine 30,00 din. Člani društva so na svojem prvem srečanju ugotovili, da je veliko stvari, ki bi se dale v okviru društva izkoristiti, da bi se življenje otrok v Šentjurju bolj razvilo v smislu samoiniciativnega delovanja in ustvarjanja. Mladim do sedaj takšna možnost ni bila dana v tisti višini, kot bi morala biti. Z malo dobre volje raznih institucij in organizacij se bo dalo marsikaj narediti, zato pa je potrebno, da se v društvo prijateljev mladine vključi čimvčč krajanov. Če bi se kdo želel vključiti v to društvo, se lahko zglasi na krajevno skupnost Šentjur-center, kjer bo dobil ustrezne informacije. Društvu želimo čimveč uspehov pri delu. Kljub zelo neobetajočemu napisu pred dnevi, je šentjurski bazen le sprejel svoje prve številne obiskovalce. Upajmo, da prihodnje leto ne bo potrebno na to tablo pisati podobnega napisa, pač pa tisto za kar je namenjena! Bazen že odprt! Skrivnostni sodček na Kozjaku »Kje je naš sodček?« so odmevali razburjeni glasovi 30. aprila na železniški postaji v Splitu. Marsikateri od mimoidočih se je prav gotovo spraševal, tako kolt naši gostitelji — člani planinskega društva Kozjak. Kakšno bogastvo prinašamo v težkem, 50 litrskem sodčku, da naše prve misli po napornem potovanju veljajo prav njemu. Po prijazni pogostitvi v prostorih njihovega planinskega društva (mmh, še vedno se nam cedijo sline, ko pomislimo na tiste čudovite dobre smokve) ter po ogledu znamenitosti malega kraja Kaštel Sučurca, smo se podali na Kozjak. Naše prve misli po tem prijetnem srečanju pa so zopet veljale kovinskemu sodčku. Sreča. Bil je v dobrih rokah. Na ramenih so ga prenašali naši mladi in malo manj mladi »vrli momci«. Ko smo se vz;penjali, je vsak v mislih hote ali pa nehate primerjal to skalnato gorovje z nizkim grmičevjem in veličastnimi borii — z našo skrivnosto, z visokimi gozdovi poraslo Resev-no. Skoraj vsak je s ponosom v očeh pomislih: »Prelepa si naša Resevna« A je vendar treba priznati, da vsak od njiju, kot vsaka gora ali hrib, Škiliva v sebi svoje skrivnosti in spomine — svetle ali temne ter da je vsak po svoje privlačen. Na Rese vrni počivata partizanska junaka Cvetka in Dušan, Kozjak pa skriva med svojimi skalami tudi Babino skalo — spomin ina plaz, ki je zasul mater, ko je iskala svoja Otroka. Uh, uh. Še malo in pred našimi očmi je zrasel planinski dom — delo pridnih tok tamkajšnjih planincev. Ponosni so nanj, čuvajo ga, ni jim žal marsikatere ure, ki jo vložijo v obnovo, popravilo ali pa »ženska dela« na njem. Lahko so nam za vzgled, dragi planinci Po kosilu in počitku smo z vodičem odrinili prav na vrh tega 800 m visokega skalovja. Na vrhu pa nas je čakalo presenečenje. Kolt hi prišli z morja na kopno, nas je po vzponu po skalovju na vrhu čakala zelena trava. Še več. Del travnika bi lah- ko po narcisah primerjali z našo Golico, kajti tisti cvetoči del je bil kot oaza v puščavi. Ko smo se vrnili, nas je na mizi čakala pristna morska večerja. Ribe in rakdi in sipina rižota in ... Med našim sprehodom na vrh jim je uspelo odpreti naše bogastvo — SODČEK. Iz njega je pod pritiskom začela teči nam tako dobro znana in priljubljena tekočina, ki je tekila in se prelivala vse do belega dne. In... zabava se je začela, saj smo vendar slavili prvi maj. Naša kitarista sta začela snubiti svoji kitari in naše glasilke smo zgubili do zadnje potence. Prepričani, da bi drugo jutro lahko nastopili v Kalemberjevi operi, smo se mi mladež odpravili spat, 'kajti drugi dan nas je s tamkajšnjimi prijatelji čakal ogled Splita. Za kaj takega pa se je tudi izplačalo za štiri ure zatisniti oči. »Pazi ptiček!« — in še eden in še. Še pet minut in odrinili smo v dolino. Bilo je težko slovo od Kozjaka, doma in gostoljubnih domačinov. A vise, kar je lepega, žal kratko traja. 2e smo bili v Splitu z našimi prijatelji. Ogledali smo si Diokleciamovo palačo, sprehodi po Marjanu, z občudovanjem strmeli na Poljud ... A že je bil tu večer, časa le še malo, a vendar dovolj, da smo bili glavna atrakcija na splitski rivi, ko smo s pesmijo na ustih čakali starejši del naše odprave. Kdo ne pozna »Džavje?« Glavna gostilna v Splitu je in če, če nas ne bi preganjal ta presneti čas, bi bili častni gostje v njej... A že smo bili na vlaku, peljali smo se proti domu — v Slovenijo. Naše misli pa so bile še vedno v topli Dalmaciji in obljubili smo si: »Split in Kozjak. Še se bomo videli!« To pa je naša zakleitev in hkrati povabilo vsem vam, da se nam pridružite. Kovinski sodček — naše največje bogastvo — pa je v sebi skrival 50 litrov LAŠKEGA PIVA... Marija, Jasna, Mateja, Maks, Andreja, Darinko, Marjeta, Mojca in ostali Dirke na štadionu niso dovoljene ! Vse to, kar se zadnje čase dogaja na atletski stezi šentjurskega stadiona, presega meje. Po atletski stezi vsak dan vidimo vse več kolesarjev in mopedistov, ki svoje veščine razkazujejo na stezi. Ne samo, da so raznim rekreativcem, ki jih je zadnje čase vse več, nevarni, ampak bo atletska steza kmalu postala takšna, da svojemu namenu ne bo mogla več koristiti. Nekateri posamezniki, ki so celo vključeni v športne organizacije, so med prvimi, ki svoje jeklene konjičke pripeljejo na igrišče oziroma stezo. Kljub temu, ida se nad tem zgražamo vsi, si nihče ne najde toliko časa, ga bi ob večerih, ko se dirke pričnejo, prišel tja in objasnil tem posameznikom, da je tisto, kar delajo samo njim v škodo. Delovni ljudje in občani, ki so s svojim denarjem prispevali znaten delež, kaj takega verjetno ne bodo počeli. Mladi »frajerčki« pa mislijo, da s svojim obnašanjem vzbujajo posebno pozornost in jim je kaj malo mar za vse te dobrine. Svojo energijo bi lahko td mladeniči izkoristili kje drugje, npr. na delovni akciji Ob urejanju peš poti, ali pa kdaj pa kdaj sodelovali ob kakšni akciji za ureditev igrišča. Seveda jih ob takšnih priložnostih ne bomo dobili in to zelo moti, celo tiste, ki se želijo ukvarjati z zares samo zdravim športom. Naj mladi, ki so zadnje dni z motorji in kolesi več na igrišču kot pa na .cesti, o tem malo razmislijo. V kolikor nimajo primerne zaposlitve jim lahko le-te zagotovimo tudi z udeležbo na kakšni delovni akciji. Ne uničujmo tega, kar je bilo le s težavo pridobljeno! Trgovina stoji na izredno' lepi točki na Kalobju. Je zelo prijetno urejena in ko bo dokončana tudi stanovanjska hiša bo lokal — trgovina še bolj zaživela. Trgovina je dobro založena z živili, mešanim in drugim blagom. Odprta je vsak dan od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Ob sobotah od 8. do 13. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure. Blago ji v glavnem dostavljajo iz Merxa in Hmezada Žalec, medtem ko je kruh iz pekarne Rogaška Slatina. Prepričajte se tudi vi. Obiščite trgovino in videli boste, da je v njej možno kupiti marsikaj. Ob našem obisku je Anica imela sicer polne roke dela, vendar je njena prijazna beseda domača vsakomur, ki zavije v trgovino. OBIŠČITE TRGOVINO ŠAFRAN ANICE NA KALOBJU. Prepričajte se sami o uslugah V članku »Območje občine Šentjur že branjeno pred točo« iz prejšnje številke UTRIPA je prišlo do neljube napake, na katero so nas opozorili bralci iz Brez pri Slomu. Zapisali smo namreč napačen naslov kraja Slom pri Brezah, pravilno pa glasi Breze pri Slomu. Za napako se prebivalcem tega kraja iskreno opravičujemo! Uredništvo ********************************************** Poskrbimo sami za svoje premoženje V zadnjem času organi za notranje zadeve ugotavljajo izreden porast kaznivih dejanj na območju naše občine. Ta kazniva dejanja se pretežno izkazujejo v krajah bencina, vlomih v osebne avtomobile, kraji koles, koles s pomožnim motorjem in podobno. Največkrat dajo povod za takšna dejanja lastniki teh prevoznih sredstev sami, saj so vozila parkirana na takšnih mestih, kjer je dostop nepoklicanih praktično ponujen, kolesa so nezaklenjena ali pa odložena na takšnem mestu, da jih lahko brez skrbi vsak odpelje. S tem kratkim člankom bi želeli malce vzpodbuditi samozaščitno zavest. Saj res, da imamo organe, ki se poklicno ukvarjajo s pregonom kaznivih dejanj. Vendar je to že potem, ko je neko kaznivo dejanje storjeno. Mislimo pa, da bi lahko občani oziroma lastniki teh sredstev marsikaj storili sami. Kot že iz prej povedanega izhaja, ne puščajmo torej svojih in drugim V enem se boste strinjali z menoj: starši in sploh starejši so grozni, sploh ne razumejo mladih in njihovih želja. Pridem k očetu in mu pravim: »Stotaka, prosim-«. Očka pa vpraša: »Zakaj spet 1poitrebuješ denar? Saj si sit, oblečen, obut tudi, kaj ti še manjka«? In takih očetov je na svetu veliko, zahtevnih otrok pa še več. V nekem pogeldu so taki skoraj vsi, toda tudi zanje so zdravila. Predlagam nekaj metod, s katerimi boste zanesljivo prišli do denarja. Najzaneslivejše je, da si vozil čez noč v temačnih zakotnih predelih naselij ali v objektih, kjer nudimo storilcem neomejene možnosti za neopravičene posege po naši imovini. Kot primer takšnega neodgovornega ravnanja naj vam služi odnos lastnikov do jeklenih konjičkov, ki so parkirani v nedograjenih poslovnih prostorih v bloku v ulici Valentina Orožna. Nič boljši ni odnos do koles, motornih koles in koles s pomožnim motorjem. Če smo se že odločili za nabavo dvokolesa, ki v teh časih ni majhen strošek, mu privoščimo še varovalno ključavnico. Veliko ukradenih koles bi lastniki prejeli nazaj, če bi poznali številko kolesa, ki je odtisnjena na spodnjem koncu okvirja. Isti je slučaj pri kolesih s pomožnim motorjem, kjer se številka nahaja na okviru. Prav bi bilo, da bi temu vprašanju v prihodnje več pozornosti posvečali tudi hišni sveti. Morda bi takšno opozorilo le zaleglo. denar zaslužite sami. Stopite k očetu in mu predlagajte: »Očka, sklenil sem, da ne bom več jemal denarja, ki mi ga daješ ...« »Zakaj ne?« »Ker ga ne zaslužim. Daj mi priložnost, da zaslužim ...« »Na dan z besedo!« »Vsak dan bti očistil čevlje. Bi mi dal za to dva dinarja?« »Bi.« »Vsak dan bi šel v trgovino po kruh in druge reči...« »Zato ti dam na teden stotaka.« »Vsaj enkrat na teden bi ti opral avto. Bi dobil dva stotaka mesečno?« Dogovorjeno. Po tem receptu imam mesečno kar lepe dohodke. Z njimi plačam obveznosti v šoli, kar osta- ne, je moje, saj sem si z delom denar sam zaslužil. Kljub temu, da se šola trudi in nas uči pravilno varčevati, se še vedno najde kdo, ki misli: »Le zakaj bi varčeval, ko mi starši dajo denar in si lahko kupim karkoli hočem?« Za potrebne stvari nam starši seveda dajo denar! Ko bomo starejši, nam starši ne bodo dajali več denarja, ampak si ga bomo morali prislužiti in privarčevati sami. Zaradi tega je zelo Zaključene mladinske Tudi letos so mladinci osnovnih organizacij organizirali pod pokroviteljstvom OK ZSMS Šentjur mladinske športne igre. Potekale so od 23. aprila 1983 do 10. julija 1983. V tem času so mladinci tekmovali v naslednjih športnih panogah: namizni tenis, odbojka, streljanje, košarka, nogomet, kros, šah, pikado, atletika. Sodelovalo je 20 mladinskih organizacij, ki so se borile za prehodni pokal mladinskih športnih iger. Rezultati so bili naslednji: NAMIZNI TENIS — moški: 1. Alpos — Oprema 2. Šentjur — center 3. Slatina — ženske: 1. Šentjur — center 2. VVO 3. Planina ODBOJKA — moški: 1. Planina I 2. Slatina 3. Ponikva — ženske: 1. Planina I 2. Planina II 3. Slatina STRELJANJE — moški: 1. Primož 2. Pedagoški delavci 3. Planina — ženske: 1. Planina 2. Šentjur — center 3. VVO KOŠARKA — moški: 1. Šentjur — center I 2. Šentjur — center II 3. Slatina — ženske: 1. Loka 2. Šentjur — center I 3. Šentjur — center II NOGOMET — moški: 1. Alpos — Oprema 2. Dramlje 3. Slatina KROS — moški: 1. Slatina I 2. Šentjur — center potrebno, da smo pravi varčevalcu. Možnosti za zaslužek nas otrok so številne. Izkoristiti jih je treba, pa nam bo v žepu zažvenke-talo. Leni ne smemo biti. »Lenega čaka strgan rokav, palica re-raška, prazen bokal.« Boštjan KUKOVIČIČ Pionirska hranilnica OS Franja Malgaj Šentjur športne igre 3. Dramlje — ženske: 1. Jakob 2. VVO 3. Šentjur — center ŠAH — moški: 1. Primož 2. Šentjur — center 3. Slatina — ženske: 1. Primož 2. Slatina PIKADO — moški: 1. Primož 2. Slatina 3. Kameno — ženske: 1. VVO 2. Ponikva 3. Planina ATLETIKA — moški: 1. Šentjur — center 2. Primož 3. Slatina — ženske: 1. Primož 2. Kameno 3. Slatina Zmagovalna ekipa mladinskih športnih iger je OO ZSMS Šentjur — center s 111 točkami. Sledila ji je OO ZSMS Slatina s 97 točkami, tretje mesto je dosegel aktiv Primož. Za dosežena prva tri mesta so ekipe prejele pokale, medtem ko je OO ZSMS Šentjur — center prejela tudi prehodni pokal. V konkurenci žensk so bili naslednji rezultati: prva je bila OO ZSMS Šentjur — center, druga je bila OO ZSMS Šentjur — center, druga je bila VVO in tretja Planina. V konkurenci moških je bila prva OO ZSMS Slatina, druga OO ZSMS Šentjur — center, tretji pa aktiv Primož. Zaključek mladinskih športnih iger je bil v Šentjurju na stadionu, kjer so bili podeljeni tudi pokali. V mladinskih športnih igrah j skupno nastopilo 20 mladinskih organizacij, od tega 5 iz združenega dela, v vseh disciplinah pa je tekmovalo okrog 450 mladih. Novi vrtec v Šentjurju velika pridobitev — vendar tudi vaba za nepoklicane »prinašalce« različnega materiala Z varčevanjem pomagaš sebi Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Hinko Pap; odgovorni urednik Goce Kalajdžiski; Drago Slakan, Franc Skoberne — delo KS in OZD — fotografije; Drago Mackošek, Bojan Batistič; lektorstvo — Danica Herič. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.