SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 3
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 22 de enero - 22. januarja 1998
> i. Cv i *
Marjan loboda
50 let vztrajnosti in zvestobe
25. januarja 1948, pred petdesetimi Jeti je skupina slovenskih beguncev, ki se Je rešila iz zasužnjene domovine na oba-1° Srebrne reke, ustanovila v Buenos Airesu Društvo Slovencev, ki seje potem leta 1958 preimenovalo v Društvo Zedinjena Slovenija.
Ko nam ob tem trenutku spomin skuša vsaj v glavnih obrisih oživiti ta
leta,
je podoba, ki nam prihaja pred oči,
res veličastna. Pred nami se vrstijo obra-21 yelikih idealistov, ki so takrat ustanovi >n potem skozi 50 let vodili to naše Predstavniško društvo. Iz predora časa Vstajajo nekdaj tako znana lica monsig-n°rja Janeza Hladnika, Miloša Stareta, *r*z' Albina Mozetiča, Lojzeta Horvata, ?za Starihe in toliko njihovih zvestih s°delavcev, katerih velika večina je sku-PaJ z njimi za vedno legla v to gostoljubni a zanje kljub vsemu - tujo zemljo.
Petdesetletna zgodovina Društva Zelena Slovenija je ena sama izpoved ^estobe slovenstvu in slovenskemu člo-yeku-beguncu in njegovim potomcem v Argentini. Zvestoba slovenstvu, združena 2 Neutrudljivim pričevanjem o naši naro-
dni
epopeji za svobodo in samostojnost
sl°venskega naroda. Pričevanje o tisti d°bi naše narodne zgodovine, ko je slo-VeNski narod dal iz sebe 12.000 mučen-Cev- Iz njihove žrtve vrejo studenci moči 'N milosti, iz katere naša skupnost živi.
Ko danes mnogi ob obisku naše skupiti govore o ..argentinskem slovens-eht čudežu”, mi vemo, da je vse to, kar °biskovalce navdaja z občudovanjem, a<l vztrajnosti in zvestobe. Naši ^številni znani in neznani javni delavci
po odborih, po šolah, s pisanjem člankov in poročil za naše časopise, s kulturnim ustvarjanjem na najrazličnejših področjih, po pevskih zborih in igralskih skupinah pa z najpreprostejšimi deli na neštetih prireditvah v naših domovih, v kuhinji ali pri postrežbi, so z neizmernim idealizmom gradili skozi 50 let to, kar danes imenujemo „organizirana slovenska skupnost v Argentini”. Kako neokusno in pritlehno bi bilo spričo tega nezadržnega plazu idealizma in zvestobe brskati po neznatnih človeških slabostih, ki so se tu pa tam pojavljale med nami. Ni nas sram naših napak, saj so kot sence na umetniški sliki, ki še poudarijo v svetlobo odeto podobo. Spoštljivo se klanjamo spominu vseh, ki so v teh 50 letih izpričali v tako junaški meri zvestobo slovenstvu in vztrajno delali za dobrobit naših ljudi.
To je naša skupnost! Bogu smo hvaležni, da nam jo je dal in ohranil! Ponosni smo nanjo, radi jo imamo in v njej trdno povezani stopamo novim jubilejem naproti. Odločeni, da ne bomo lahkomiselno zapravili dragocene dediščine, ki so nam jo zapustili naši predniki, ne bomo izgubili izpred oči nasveta starega Martina Fierra, katerega je tako mojstrsko v slovenščino prevedel častni član ZS dr. Tine Debeljak:
Bratje naj držijo slupaj! -prvi zakon je v postavi. Zveza trdna - temelj pravi, da bo trden njih obstoj!
Če med njimi vstane boj, kdo od zunaj - vse podavi!
Spoštovani gospod Debeljak!
V Ljubljani, 1. 1. 1998
Ob 50-letnici izhajanja glasila Svobodna Slovenija Vam in Vašim sodelavcem iskreno čestitam in želim, da bi še dolgo spremljalo življenje Slovencev °b Srebrni reki in jih povezovalo s Slovenci v domovini, ohranjalo slovenski jezik in kulturo ter krepilo ljubezen do domovine.
Lep pozdrav!
Mihaela Logar
Državna sekretarka za. Slovence po svetu
Internacionalizacija problema
teže,
Združenje lastnikov razlaščenega pre-
tiilo
Ria je zaradi počasnih postopkov skle-
krš,
internacionalizirati problematiko
. er\ja človekovih pravic v Sloveniji. Zato
se dosedanje arhivsko gradivo o ures-cevanju omenjenega zakona prevedlo v
^Sleščino in druge evropske jezike ter ga obliki publikacije z naslovom „Denatio-
Ization in Slovenia” razposlalo na naj-^Niembnejše naslove evropskih ustanov tudi v ZDA. Vodstvo združenja se sklicu-na slovensko ustavo, veljavni zakon pa Nierja z resolucijo 1096 Sveta Evrope. To v 'Nednarodni dokument, ki ga mora Slo-'ll'ia v celoti upoštevati pri strategiji za
■ 'v“*aščencev ne moti zgolj počasnost
Slovenec	Alojzij kardinal
Papež Janez Pavel II. je v nedeljo, 18. januarja opoldne s svojega okna nad Trgom svetega Petra že sedmič v dvajsetih letih svojega papeževanja razglasil nove kardinale. Med dvajsetimi imeni je drugič v vatikanski zgodovini tudi Slovenec, Alojzij Ambrožič z Dobrove pri Ljubljani, nadškof v Torontu.
Prvi kardinal slovenskega rodu je bil na prelomu prejšnjega stoletja Jakob Missia, ljubljanski škof od leta 1884 do 1897 in potem nadškof v Gorici. Missia je postal kardinal 19. januarja 1899. Alojzij Ambrožič, ki ga je papež sicer predstavil kot Kanadčana Aloisiusa Matthewa Ambrožiča, je bil rojen 27. januarja 1930 v vasici Gabrje pri Dobrovi v okolici Ljubljane. V Ljubljani je začel hoditi v klasično gimnazijo, po revoluciji je z družino umaknil na Koroško, kjer je končal begunsko gimnazijo, leta 1948 pa je s starši odšel v Kanado. Tam je
študiral teologijo in bil leta 1955 posvečen v duhovnika. Po podiplomskem študiju v Rimu in na Nemškem je bil leta 1976 imenovan za pomožnega škofa, deset let kasneje za škofa in leta 1990 za nadškofa v Torontu. Kot je povedal pred leti ob imenovanju za nadškofa, se počuti hkrati Slovenec in Kanadčan. Lani je bil v Ljubljani soposvečevalec ljubljanskega nadškofa dr. Rodeta, svojega sošolca iz begunske gimnazije.
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode je takoj novoimenovanemu kardinalu dr. Alojziju Ambrožiču poslal čestitko „v imenu ljubljanske Cerkve, v katere naročju je novi kardinal prejel milost svetega krsta in prve osnove zveličavnega nauka”. Po besedah nadškofa Rodeta se „slovenski katoličani z veseljem in ponosom oziramo na nadškofa Ambrožiča kot na nadvse odličnega rojaka”.
Cerkev moratorija ne bo podaljšala
Cerkev moratorija na denacionalizacijo slovenskih gozdov, ki se je že iztekel, ne misli podaljšati. To pomeni, da je treba vračati vse v naravi ali pa se hitro dogovoriti za tisto, o čemer se pogovarjamo: da je torej en del vrnjen v naravi, en del pa Cerkev proda. „Mi ne pričakujemo od države, da bomo nekaj dobili nazaj, ampak to je naše po odloku ustavnega sodišča Mi smo do tega upravičeni. Stojimo na stališču, da smo lastniki in da prodajamo, ne pa da moledujemo za nekaj, kar nam je država dolžna dati,” je v pogovoru za tednik Mag 14. januarja dejal dr. Anton Stres, predsednik komisije Pravičnost in mir, ki se je doslej v imenu katoliške Cerkve z državo pogajal o usodi gozdov, ki po sklepu ustavnega sodišča pripadajo Cerkvi.
Stres trdi, da je edini argument, ki ga cerkvena ustanova upošteva, javna korist, torej gradi na moralnem vidiku. Zavedamo
KANDIDATURA ZA “IGRE BREZ MEJA”
anju denacionalizacijskih posto-
pkov (vrnjenega je šele okoli tretjina premoženja) in moratoriji, ki jih z nekakšno lahkotnostjo sprejema parlament, ampak tudi poskusi sprememb veljavnega zakona. Gre za predlog sprememb, ki ga je oktobra 96 vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Igorjem Bavčarjem. Vodstvo združenja meni, da skušnjo predlagatelji doseči, da bi država v postopkih denacionalizacije vinila čim manj premoženja (pri čemer pa nnj bi predstavniki nomenklature iz tega naslova že vse dobili).
Novi predsednik ZLRP je postal Tine Jaklič, ker je prejšnji predsednik Franc Izgoršek nedavno odstopil „iz protesta proti neizvnjar\ju zakona o denacionalizaciji”. Jaklič z gotovostjo napoveduje, da bodo postopki končani v letu ali dveh.
Konec januarja bo Italija po vsej verjetnosti imenovala Torino za svojega olimpijskega kandidata, kljub temu, da ima na mednarodnem prizorišču bistveno manj možnosti za uspeh kot „senza confini” (brez meja,. t.j. avstrijsko-italijansko-slo-venska povezava), hkrati pa si je pustila odprta vrata, da v končni izbiri za olimpijske igre še vedno lahko podpre „Igre brez meja” kot možnega favorita.
Avstrijski olimpijski komite naj čimprej vloži uradno kandidaturo Iger brez meja, so predlagali vodilni italijanskega OI avstrijski delegaciji, ki je obljubila, da bo avstrijski OI najpozneje v sredo mednarodnemu OI predložil uradno kandidaturo.
se, pravi Stres, da so gozdovi javna korist in da so v javnem interesu! Za javne gozdove pa je po zakonu absolutno odgovorna država. Dolžna jih je vzdrževati tudi, če bi bili v zasebni lasti, če bi bili ogroženi. Stres ne izključuje možnosti internacionalizacije tega problema, pravi pa, da bi bila to zadnja možnost in da je „potrp]jenje neomejeno”.
Na pripombo časnikarja, da naj bi bila Cerkev po denacionalizaciji strašansko bogata, je Stres poudaril, da je Cerkev javno koristna ustanova, da tu ne gre za „zasebni subjekt, ki bi nekaj dobil za svoj dobiček”. Gre za ustanovo, ki bo tisto, kar bo dobila nazaj, uporabljala za ljudi. „Dejansko vse to imetje ni imetje Cerkve, če s tem kdo misli na škofe in duhovnike, ampak je to last slovenskih katoličanov,” opozarja Stres in dodaja, da je bil levji delež obnove kulturnih spomenikov - kar 85 odstotkov jih je v lasti Cerkve - vedno na ramenih katoliških vernikov. Pri tem je Cerkvi pomagala tujina, poudarja Stres, dodaja pa, daje „sramo-ta, da bi zdaj stvari, ki jih imamo, enostavno prepustili nekaterim lakomnežem, mi pa bi še naprej beračili v tujini”.
Slovenska Cerkev se mora po mnenju Stresa v prihodnje še bolj usmeriti na socialno področje. Zato pa bo potrebno ustvarjanje novih delovnih mest znotraj Cerkve in angažiranje laikov. Z zaposlovanjem laikov pa bi lahko tudi Cerkev postala manj klerikalna
Stres bi se takoj podpisal pod Odgovor 97, ki so ga predstavili pri Novi reviji, in zadeva odnos do totalitarizma. To je splošno moralno stališče - obsodba totalitarizma za nas ne more biti problematična, poudarja Stres. Meni tudi, da je v Sloveniji treba obnoviti demokratično pobudo, kar pa je dolgoročen projekt.
STRAN 6:
Obsojamo poziv k pokolu
V
Komunisti predlagajo DZ spravno deklaracijo
Ko so po dolgodnevnih bojih levičarji dosegli, daje parlament zavrnil lustracijsko izjavo in zakene, ki sta jih predložila Peterle in Janša ob podpori vseh demokratičnih desničarskih strank, so komunisti in sopot-nilki le uvideli, da jih Evropa ne bo marala v svojo sredo, če ne bo Slovenija sprejela kakega spravnega ali lustracijskega zakona, kot vse druge države, ki so prišle izpod komunistične diktature. Seveda jim ni bilo všeč klicati na odgovor kogarkoli ali mu zato začasno prepovedati politično oblast, saj bi bili s tem prizadeti ravno njihovi najbolj vneti pristaši.
Zato pa so sedaj sklenili predlagati Državnemu zboru deklaracijo o spravi.
V proceduro jo nameravajo vložiti šele po usklajevanju parlamentarnih strank. Nastala je na podlagi posvetov znotraj organov strank, Borut Pahor, predsednik ZLSD, pa se je za sodelovanje zahvalil predvsem Spomenki Hribar.
V sami deklaraciji Združena lista (naslednica Komunistične partije) v 14 točkah povzema že opravljene spravne geste in ugotavlja, da so dani nujni pogoji za strpno sodelovanje med ljudmi, brez maščevai\ja in solidarnosti.
Deklaracija izrecno določa, da sprava ne izključuje klicanja na odgovornost posameznih krivcev, a to je prepuščeno posameznikom in po redni sodnijski poti. Sicer pa zahteva: popravo krivic in čim popolnejšo odpravo prizadetosti ljudi na katerikoli strani spora, ureditev odškodnin za prestano trpljenje, ureditev mrliških listov za po vojni likvidirane domobranske ujetnike in druge, ureditev domobranskih grobišč in skrb za pietetni odnos do vseh mrtvih.
Vsa spravna pobuda je predvsem deklarativna, abstraktna, ni konkretna in ne govori o krivcu za leta komunistične krvave revolucije in diktature, čeprav izrecno obsoja komunistični sistem vladanja. Seveda
FINANČNA PODPORA
Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu se je 16. januarja seznanila s poročilom o finančni podpori Slovencem v zamejstvu in po svetu v letu 1996. Državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar je napovedala, da bo Urad poročilo o finančni podpori v letu 1997 predložil do konca meseca. Komisija se je seznanila tudi s sklepom vlade, da se v okvira proračuna za leto 1997 Uradu s prerazporeditvijo zagotovi 200 milijonov toliyev. Logarjeva je povedala, da so 150 milyonov SIT iz te vsote že nakazali, 50 pa je še odprtih.
PREŠERNOVI NAGRAJENCI 1998
Letošnja Prešernova nagrajenca sta scenografka Meta Hočevar in pisatelj Saša Vuga, dobitniki nagrad Prešernovega sklada pa kipar Jakov Brdar, koreograf Matjaž Farič, pisatelj Uroš Kalčič, igralka Milada Kalezič, oblikovalka Eta Sadar Breznik in filmski režiser Igor Šterk, je sporočil 16. januarja upravni odbor Prešernovega sklada.
EKONOMSKI POKAZATELJI
Povprečna bruto plača na zaposlenega v lanskem novembru je znašala 149.213 SIT (ali 939.13 neto tolarjev). V primerjavi z novembrom 1996 je bila tako povprečna bruto plača zaposlenega v slovenskem gospodarstvu višja za 8 odstotkov. V Sloveniji je bilo novembra lani 873.220 aktivnih pre-
bivalcev, od tega je bilo delovno aktivnih 746.758 prebivalcev. Stopnja registrirane brezposelnosti je novembra ostala nespremenjena na 14,5%.
OVADBE ZOPER VODITELJE LITOSTROJA
Ljubljanski kriminalisti so minuli teden skupini državnih tožilcev za posebne zadeve podali kazensko ovadbo zoper M.M. iz Ljubljane zaradi utemeljenega suma, da je novembra 1993 kot odgovorna oseba Litostroja - Tovarne industrijske opreme d.o.o. storil kaznivo dejanje sklenitve škodljive pogodbe. Sklenil naj bi namreč pogodbo z nemškim podjetjem Trauner und Montage-bau, za katero je vedel, da je za slovensko tovarno škodljiva, s tem pa je po mnenju krinimalistov povzročil premožer\jsko škodo. Na podlagi revizijskega poročila o lastninskem preoblikovanju podjetja Litostroj Holding pa so ljubljanski kriminalisti že konec decembra podali več kazenskih ovadb zoper tri odgovorne osebe.
AVSTRALIJA SLOVENIJI, SLOVENIJA AVSTRALIJI
V	razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani so 13. januarja odprli razstavo z gornjim naslovom, ki sta jo pripravila NUK in veleposlaništvo Avstralije na Dunaju. Na razstavi sta predstavljena knjižni dar veleposlaništva Avstralije in dolgoletno sodelovai\je NUK-a z avstralskimi Slovenci in avstralskimi knjižnicami.
Uš Iz življenja v Argentini
pa poudaja, da so devetdeseta leta prekinila s kontinuiteto in oni nimajo nič s tistimi prejšnjimi diktatorji.
Predsednik ZLSD Pahor je poleg omenjenega dokumenta predsedniku DZ skupaj s spremnim pismom predal tudi pisni „pos-kus politične ocene dogajanj v slovenski polpretekli zgodovini”, ki pojasnjuje pogoje za nastanek komunističnega in protifašističnega boja v Sloveniji, seveda z njihovega stališča, in se opredeli do dogajanj med drugo svetovno vojno (seveda hvali NOB) ter do komunističnega totalitarnega režima in njegove odgovornosti. V sledr\jem je zapisano, „da kljub nedvomnemu prispevku Zveze komunistov Slovenije (ZKS) v osemdesetih letih k demokratizaciji v Sloveniji in njeni avtonomiji ter pripravljenosti za sestop z oblasti, kar je pripeljalo do prvih svobodnih volitev leta 1990, pa je vendarle treba ugotoviti odgovornost za delovanje ZKS in še prej Komunistične partije Slovenije (KPS) za dogajanje v času komunističnega režima”.
Vendar po Pahorjevem preteklost ni ključna in narobe bi bilo, če bi se slovenska politika osredotočila samo nanj. Zato o deklaracijo obsodbi bivšega komunističnega režima, ki sta jo v zakonodajno proceduro vložili SDS in SKD, pravi, da iz dokumenta ZLSD veje predvsem pozitivna naravnanost, (prejšnja pa naj bi bila maščevalna).
Istočasno pa je Gregor Golobič, generalni sekretar Drnovškove Liberal-de-mokratske stranke, objavil izjavo LDS o diskontinuiteti med povojnim komunističnim režimom in demokratično Slovenijo, ki jo je sprejel kongres stranke v Mariboru. Govori o „epohalnem pomenu NOB” in v njegovem imenu obsodi kršitve in zločine totalitarnega režima, da se tako lahko „ne-obremenjeni” vključijo v globalne procese sedanjega sveta, kot pravijo in s čemer pokažejo, zakaj pravzaprav vse to. O revoluciji pa nič.
Nenadoma je polpretekla zgodovina udarila v sedanjost in znova odprla rane, ki so se celile. Primer Argentine je podoben položaju vsake družbe, kije preživela krvav notranji konflikt, pa še ni dokončno zapisala objektivne zgodovine niti izvedla sprave. Zato je neizbežno, da se od časa do časa dogodki iz preteklosti povrnejo in udarijo javnost prav v obraz.
RAZBURKANO MORJE
Snov sicer ni najbolj prijetna, a je važna v sklopu politične analize. Umestno je torej, da si jo ogledamo. Zanimivo je, da seje vprašanje vojaškega režima in protigverils-ke vojne pojavilo kar trikrat v kratkem času nekaj tednov. Najprej zaradi vladnega namena, da poruši poslopje bivše mehaniške šole bojne mornarice, drugič zaradi intervjuja z mornariškim častnikom Astizom, še pred tem pa v sklopu nekega zakonskega osnutka.
Omenjena mehaniška šola je bila simbol protigverilskega boja. Smatrajo jo za največje taborišče, kjer so bili zaprti „pogrešani” in do koder jih je največ nastopilo pot v smrt. Poslopje je bilo pred časom zapuščeno zaradi reorganizacije oboroženil sil. Zato je predsednik Menem objavil sklep, naj se enostavno poruši in prostor spremeni v park, kjer naj stoji „spomenik narodni spravi”. To je sprožilo polemiko, ker celotna levica zahteva, naj bo v tem poslopju „muzej zatiranja”, ki naj priča o kršenju človekovih pravic v dobi zadnjega vojaškega režima. Da pa je polemika še bolj zapletena, se je izkazalo, da je omenjeni prostor last mesta Buenos Aires, ki ga je mornarici odstopil le pod pogojem, da tam stoji mornariška šola. Če kdaj te ne bo več, mora država prostor vrniti mestu...
Popolnoma drugačen je printer Astiza. Za njim so važni in globoki politični vzroki. Kapetan Astiz, ki že leto ni več v aktivni službi, je na neki način tudi simbol „dobe zatiranja”. Oproščen v Argentini v okviru izrednih zakonov „pokorščinei” je bil v odsotnosti sojen in obsojen na Švedskem in v Franciji. Sedaj je ponovno spregovoril. Med drugim je dejal, da ga je »mornarica naučila ubijati” in daje „strokovno najbolje pripravljen človek”, da ubije kakega časnikarja ali politika. Govoril o dobi gverile in napadal sedanje vojaško vodstvo. O poveljniku vojske (generalu Balza) je dejal, da Je kreten”. Spravil se je tudi na predsednika in se o njem izražal zaničevalno.
Njegov nastop ni presenetljiv. Že dolgo je znano, da v oboroženih silah obstajajo razne skupine, ki imajo svoje gledanje na razvoj dogodkov in tudi svoje politične cilje. V mornarici je ena takih skupin zbrana okoli nekdanjega člana hunte Massere. Kljub temu, da je bil sojen, obsojen in potem pomiloščen, je še do nedavnega nadziral razvoj oboroževanja vojaške mornarice. Ta razvoj predvideva državne investicije in dejansko je imel Massera kontrolo nad fondi kakih 30 milijonov dolarjev. Pred kakim letom pa se je sprl s sedanjim vodjem mornarice (admiralom Marronom). Za tem je izgubil svoj vpliv na življenje vojne mornarice.
Astizov korak je v zvezi s tem. Massero-va skupina je hotela pokazati, daje živa, da ima vpliv in da lahko izvede tudi kak upor z zaslombo pristašev ki jih ima v oboroženih silah. A po mnenju opazovalcev je udarila v prazno. Poleg sodnijskih postopkov, v katere se je zapletla, se je pokazalo da politično in tudi vojaško nima zaslombe. Admiral Massera, ki je imel in še ima svoje politične načrte, je to pot zgrešil potezo.
Tem dogodkom dodajmo še komentar, da je manjša skupina poslancev Solidarne
Tone Mizerit
fronte predložila osnutek, naj bi ukinili zakone, po katerih so bili vojaški udeleženci protigverilske vojne oproščeni obtožb zaradi kršenja človekovih pravic. Proti temu predlogu so se izrekli celo sami voclje Povezave. Graciela Fernandez Meijide, kateri so tudi ugrabili in ubili sina, je dejala, daje osnutek ,juridično in politično neizvedljiv”. A celotni zadevi ne bo konca, dokler kdaj v bodočnosti ne bo prišlo do resnične narodne sprave. Za to pa so potrebna »e dolga leta.
SIVA OBZORJA
Medtem pa v vladi ne najdejo prave smeri, da bi pomirili vodovje v peronističm stranki. Nasprotje med predsednikom Me-nemom in guvernerjem Duhaldejem gre na živce tudi že najbolj potrpežljivim. S koral ni dneva, ko ne bi eden ali drugi prislonil kakega polena h grmadi medsebojnega nas-protstva.
Po „vrhunskem” sestanku v Cordob't katerega pa se ni udeležil nobeden „vrhunskih” vodij peronizma, se je strank3 zavedla, da tako ne more iti naprej. Napoti da bi se Menem in Duhalde sestala in se dogovorila o kakem premirju, se je tudi izjalovil. Menem noče zapustiti vodstven^ ga položaja, Duhalde mu pa ne zaupa. Boj' se, da bi ga hotel ponovno izigrati glede predsedniške kandidature in vidi edino pra-vo pot v samostojnem nastopu. Seveda Menemovi priliznjenci, ki nenehno iščejo poti, da bi predsedniku omogočile ponovno kandidaturo, tudi ne pripomorejo k pomiritvi, zlasti še, ko predsednik nič ne stori, da bi tem ljudem ukazal, naj mirujejo.
Sedaj je Menem za prihodnji torek sim cal sestanek vseh peronističnih guvernerjev. Namen je dogovoriti se o skupnem nastopu, ki bi peronizmu zagotovil uspeh na prihodnjih predsedniških volitvah, če se Duhalde tega sestanka ne udeleži, bo ostal kar preveč osamljen. V nasprotnem P0' meru pa se izpostavi, da ga predsednik na kak način izigra. Dejansko bi Menem verjetno soglašal z Duhaldejevo kandidaturi čeprav še vedno sai\ja o „Menemu 99”. ^ hotel bi poslušnega predsednika. Tega P3 Duhalde noče sprejeti.
ČRNI OBLAKI
Zaplete lahko zasledimo tudi na drugij1 področjih. Delavski minister je predstavil načrt za znižanje odškodnin v primeru odslovitve uslužbencev. Pa seje potem prerniS' lil in osnutek spremenil spričo ostre reakc>’ je C-GT. Drug načrt ministra je, da odšlo'1 kakih 15% državnih uslužbencev, ki nima)0 stalne nastanitve, marveč imajo le začasne pogodbe. To je tisti kos delovne sile, ki so jo sprejeli tik pred oktobrskimi volitvam1' Poteza ni uspela in sedaj se bo brezposel" nost zopet nekoliko povečala.
Na pocljetniškem področju tudi lahfc0 zasledimo novosti. Nadaljuje se moda, & tuj kapital kupuje argentinska podjeti* Tako je te dni prešla v roke skupine Exc®* veriga prodajaln Musimundo, Holandci 5° prevzeli 25% delnic hipermarketov Disco,^ ameriške roke pa je prešel večinski df' angleškega buenosaireškega dnevnika H®" raid.
Nič kaj prijetno pa je ocijeknilo dejstvo-da nenehno pada izvoz. Lansko leto je bil3 argentinska zunar\jetrgovska bilanca nega' tivna: skoraj 14 milijard dolarjev. Za leto5 je država obljubila Mednarodnemu denaT' nernu fondu, da deficit ne bo presegaj 12.300 milijonov. A poljedeljski izvoz je v nevarnosti zaradi azijske krize. Bojijo se padca v višini 2.111 milijonov dolarjev' Oblaki so črni, le kaj pomenijo...
Konvencija za varstvo narodnih manjšin
Odbor DZ za mednarodne odnose je 15. januarja podprl predlog zakona o ratifikaci-ji konvencije za varstvo narodnih manjšin ter ga predlagal parlamentu v sprejem. Omenjeno konvencijo je Slovenija podpisala že februarja 1995.
Državni sekretar v MZZ Ernest Petrič je Pojasnil, da gre pri tej konvenciji za obče evropske standarde za zaščito narodnih Manjšin, ki so nižji od standardov za zaščito narodnih skupnosti v Sloveniji.
Glede na izjavo zunanjega ministra Bo-nsa Frleca, da sta raziskavi slovenskih in avstrijskih zgodovinarjev pokazali, da v Sloveniji obstaja majhna nemška manjšina, J* Petrič je dejal, da so se vprašanja nemško govorečih v Sloveniji na ministrstvu lotili zelo resno in strokovno.
•Avstrijcev je bilo leta 1942, ko sojih
Nesposobna vlada
Vlada v enem letu, odkar je bila imeno-ni bila sposobna odgovoriti na izzive, "* so bili pred njo. Minulo leto je bilo prvo eto proračunskega primanjkljaja, je 16. Januarja opozoril predsednik Slovenskih I banskih demokratov (SKD) Lojze Peter-5 ^ izrazil skrb, ker se filozofija prora-011 riškega deficita nadaljuje tudi v tem letu.
Peterle je med drugim izrazil skrb, da
0	lahko podobnih ocen - kot je bila neda-Vt*° podana s strani Mednarodnega denar-nega sklada (IMF), da Slovenija zamuja s ^ktumimi reformami - za Slovenijo v Prihodnje še več. Glede strategije vključena Slovenije v Evropsko zvezo pa bo
preselili z njihovim soglasjem, okoli 11.000. 95 odstotkov se jih je izreklo za selitev, nekaj čez 300 jih je ostalo. Danes na Kočevskem živi še okoli 150 Kočevarjev, ki so tam avtohtoni, v Ljubljani pa Kočevarji niso avtohtoni. S temi številkami pa ne želimo operirati, in tudi s sosednjo državo se bližamo soglasju, da se bomo o številkah pogovarjali po naslednjem štetju prebivalstva, ki bo leta 2001. To štetje bo zanesljivo demokratično, nič sporno, kot je menda zanje (Avstrijce) sporno štetje iz leta 1991. Takrat bomo dejansko videli, kolikšen je fond teh ljudi pri nas. Če se bo takrat pokazalo, da gre za neko večje število, bomo morda pripravljeni - ne po obveznostih iz te konvencije, ampak nekako v njenem duhu - tudi dati določeno podporo, razumevanje za njihove lastne kulturne dejavnosti, ohranjanje tradicije ipd."
SKD
vlada
zelo pozorna zlasti pri tem, ali je bila
sposobna ugotoviti slovenske nacio-
na^ne interese pri svobodnih pretokih Glede novih predlogov za opredelitev Oteklosti, pa je Peterle dejal, da se očitno 7^ei\ja „deklaracijska tekma v zvezi s to *®devo", kar je po svoje tudi pozitivno.
SREČANJE ZAMEJCEV
V	Žabnici v Kanalski dolini so se 13. januarja sestali predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev in Enotne liste iz Celovca ter Slovenske skupnosti iz Trsta. Navzoči so bili tudi nekateri predstavniki kanalskih Slovencev, saj je bil namen srečanja med drugim okrepitev stikov s tamkajšnjim slovenskim življem. Pogovarjali so se o problemih skupnega manjšinskega predstavništva in minimalne zajamčene zastopanosti v izvoljenih telesih in o nekaterih pobudah, ki jih nameravajo organizacije izpe^ati skupaj.
Udeleženci sestanka so se striryali, da je treba pri obeh manjšinah čimprej priti do demokratično izvoljenega skupnega predstavništva Pri koroških Slovencih je proces v to smer že zdavnaj stekel, treba ga je le pripeljati do konca. Pri Slovencih v Italiji pa bo treba proces na novo sprožiti, saj so
ANDREJ BAJUK
(8) - KONEC
Slovenija v evropskih integracijskih tokovih
Vprašanje, ki se vedno ponavlja glede
rženega lastninstva, je problem vod-a takih ustanov. V tem smislu lahko , ^arnenio koncept posredne demokraci-
Dr ^anstvo mora občevati preko svojih Otavnikov. Bolj kot v španskem siste
tou,
v katerem računalnik naključno izbere
j^edstavnike, ki začasno sestavljajo lokal-1% re’ smatram> da bi v naših oko-* *^ah bilo bolj primemo, da polnoletni Sfbl* V vsak* °kolici prosto izvolijo recimo s 0 25 svojih sočlanov, ki bodo dve leti Ijali lokalni svet, imenovali uprevite-ter upravljali posle vodstva in kontrole. ^et regionalnih centrov bi bil sestavljen s Sv 0 izvoljenimi predstavniki lokalnih Ce ov in lokalnih upraviteljev. Vodstvo re .ra Pe bi bilo sestavljeno s predstavniki l0k°na'nih centrov ter po rotaciji vseh nih svetov in lokalnih upraviteljev.
»str Se tu(l' odločimo za pridobitev partnerja” bodisi na ravni fi-fiitn' nP®a cen,ra ali'pa vključno z regionalnih Centr‘- ^aki ..partner” (ali partnerji) bi ttye^k ° izbrani med katerimikoli od obs-gl0 nacionalnih omrežij. To bi pripomo-ne samo pri dokapitalizaciji celotnega
SLOVENSKO-HRVAŠKO PRIJATELJSTVO
INCIDENT NA HRVAŠKI MEJI
Komisija državnega zbora za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami je za zaprtimi vrati razpravljala o nedavnem dogodku, v katerega sta bila vpletena delavca obveščevalnovarnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo. Minister za obrambo Tit Turnšek je o incidentu na slovensko-hrvaški meji podal kratko pojasnilo.
se vsi dosedanji poskusi izjalovili.
Obe delegaciji sta se tudi strinjali, da predstavlja minimalno zastopstvo v izvoljenih telesih eno temeljnih pravic, ki jih je treba zagotoviti obema manjšinama. Izgledi so sicer nekoliko ugodnejši pri Slovencih v Italiji, saj se je na izredni seji deželnega sveta Furlanije Julijske krajine za obrambo posebne deželne avtonomije večina političnih in drugih predstavnikov o tem pozitivno izrekla
sistema, marveč tudi pri uvajanju tehnološkega napredka v naš finančni sistem in predvsem povezovanje med slovenskimi in lastnimi klienti. Mednarodne povezave, ki jih je skozi desetletja ustvarilo zadružniško gibanje, posebno v Evropi, bi takoj bile odprte slovenskemu omrežju.
Ker je sanacijski proces financiran preko javnega zadolževanja torej na dolgoročni račun slovenskih davkoplačevalcev, bi razdelitev delnic med prebivalstvom bila samo enostavno priznanje tega dejstva. Opcija privatizacije preko prodaje ne more nikdar iztržiti vsot, za katere so se Slovenci že zadolžili v sanacijskem procesu. Torej, argument - prodajmo!, da bomo tako znižali javni dolg - je lahko silno varljiv, če se ljudem ne pojasni in razloži, da se banke kupujejo in prodajajo po neto vrednosti svojega premoženja V najboljšem primeru bi to predstavljalo med 10% do 20% tega, kar smo se Slovenci že zadolžili. To pomeni, da bi med 90% in 80% zadolžitev ostalo, tudi če se odločimo za privatizacijo preko prodaje. In kje pa bi pridobili, če se odpovemo taki prodaji in se odločimo za privatizacijo preko odgovornega prevzema v
svoje lastne roke?
Izdaten delež slovenskega bančnega sistema bi ostal v slovenskih rokah, pod kontrolo in v službi potrebam Slovenk in Slovencev na lokalni ravni. Potreba na lokalni ravni bi tako imela neko naravno prednost pri vsakdanjem odločanju, nikdar ekskluzivnost, saj bi skupno upravljanje likvidnosti jamčilo potrebne lokacijske cilje. Dostop do finančnega sistema bi bil pomnožen ter marsikomu in marsikje na novo odprt. Možno bi se ojačila konkurenčnost našega bančnega sistema, med tem ko bi se obdržala enotnost celotnega sistema preko operativne povezanosti.
Kar se tiče dobičkov, bi lahko prevzeli vsaj začasno značilnost španskega sistema takoimenovanih „Cajas”: ker je finančna stabilnost teh ustanov ključni cilj, zakon določa, da se mora najmanj 50% istega dobička uporabiti za večanje dolgoročnih rezerv. Ostanke se pa lahko posveti socialnim in kulturnim namenom. Tako ima vsaka „C'aja” svojo fundacijo, ki podpira kulturo in socialne pobude v svojem območju. Prav tako bi lahko se odločili tudi mi in sklenili s Slovenkami in Slovenci pogodbo, da bi - recimo - za 10 let namesto delitve dividendov posvetili nekapitalizira-ni dobiček kulturnim in socialnim namenom na lokalni ravni in pod strogo lokalno kontrolo.
Prav gotovo ta zamisel ne bo žela soglasne podpore. Med drugim bomo slišali očitke, da je politično usmerjen projekt. Brezdvomno je tako, kot je neizogibno
Gre za visoke uslužbence nekdanje vojaške obveščevalne službe, med njimi celo nekdanjega šefa obveščevalnega centra Slovenske vojske. Na hrvaških tleh, 60 metrov od državne meje s Slovenijo, so Hrvati prijeli dva delavca obveščevalnovarnostne službe slovenskega obrambnega ministrstva v službenem vozilu. Slovenskima obveščevalcema ni pomagal noben izgovor, zakaj sta se prestopila mejo, saj ju je „pokopal” njun kombi, v katerem je bila elektronska vohunska oprema nemške proizvodnje, vredna milijon mark. Sicer pa je hrvaška stran zelo zadovoljna s plenom. Zadržana oprema namreč kaže, kolikšne so slovenske obveščevalne sposobnosti vzdolž meje, kakšnega izvora so prisluškovalne naprave, kakšno je elektronsko delovanje in kaj mora imeti Hrvaška, da bi onemogočila elektronski nadzor in obveščevalno radovednost slovenske strani.
Slovenska vlada je takoj oblikovala koordinacijo pristojnih ministrstev, da preuči vzroke in okoliščine mejnega incidenta ter možne posledice, hkrati pa se je aktivno vključila v reševanje primera po diplomatski poti. Javnost bo obveščena o tem incidentu in rešitvah.
„politična” katerakoli rešitev temu problemu. In prav gotovo ni manj političen kot oni, kije bil zasnovan kot opora in sestavni del strategije, ki je navdihoval takozvani ..Mencingerjev zakon” in ki je ustanovil največji finančni monopol v naši skupni zgodovini. Iz gospodarsko-strokovnega vidika razlike med enim in drugim projektom ne bi mogle iti večje. Bistvena razlika je v tem, komu in čemu takšni projekt prvenstveno služi. Slovenci so te ustanove zgradili, Slovenci jih bodo neizogibno skozi dolga leta plačevali, Slovenci naj jih odgovorno vodijo v svojo lastno korist. Naši dedje so tak sistem poznali in tudi uspešno upravlja-
li,	naši sosedje v Evropi ga imajo in jim je očitno dobro služil skozi desetletja prav do danes.
Lani na tem shodu nam je dr. Peter Jambrek prepričljivo govoril o ponovni potrebi narodnega programa za Slovenijo,
o	potrebi, kije utemeljena na ugotovitvi, da ostajajo problemi nacionalnega pomena ki jih je treba najprej osmisliti, ugotoviti njihove razsežnosti, in potem najti nanje odgovor. Prolemi, o katerih smo danes govorili, so prav gotovo takega kova. Ta razmišljanja so bila pripravljena v pričakovanju, de bodo prispevala k ntynemu dialogu ter skupnemu iskanju potrebnih rešitev v uparyu in odločnosti, ki nam jih da zavest, da se bodočnost še ni zgodila. Vsi smo zanjo odgovorni, vsi poklicani, da jo oblikujemo.
Konec
tov Slovenije minister Frlec na izrecno in jasno vprašanje namreč ni jasno in nedvo-umo odgovoril, da bo Slovenija vztrajala pri stališču, ki je bilo v bistvu sprejeto že ob osamosvojitvi in nato nedvoumno potrjeno še v državnem zboru.
Piranski zaliv
Demokrati Slovenije 15. januarja opozarjajo javnost na popuščanje slovenske vlade glede prihodnjega statusa Piranskega zaliva. Menijo, da je iz povzetkov izjav slovenskega zunanjega ministra Borisa Frleca (..Takšna rešitev meje v Piranskem zalivu, kot jo predlaga Hrvaška Slovenije, čeprav dobi mednarodna jamstva, ne more zadovoljiti”) razvidno, da je slovenska vlada kljub vse bolj mlačnemu zatrjevanju, da je slovensko stališče ohranitev celovitosti zaliva, praktično že privolila v to, da se odpove tretjini Piranskega zaliva in s tem tudi neposrednemu dostopu do mednarodnih voda. Po mnenju Demokra-
mm mmmmmmmm
Pisali smo pred 50 leti...
Gospodarski vestnik
Drobne novice
Ladja „Santa Fe”, ki je priplula iz Genove dne 6. januarja, je pripekala 19 Slovencev. Okrog 22. januarja priplujeta ladji „Buenos Aires” in „Mendoza”, ki tudi pripeljeta nekaj beguncev.
Največja skupina beguncev dopotuje z ladjo „Santa Cruz” okrog 20. januarja. Pripelje se jih okrog 280 in sicer je med njimi mnogo družin z več otroki. Imenik prihajajočih je na razpolago v pisarni Socialnega odbora, Austria 2307.
Romarski izlet v San Antonio de Padua se bo vršil v nedeljo, dne 18. januarja in sicer ob progi FCO. Vozni listek velja 1,20 pesa Odhod iz Plaza Once ob 8.30 zjutraj. Pri Sv. Antonu bo sv. maša ob 10,30 in popoldne pete litanije ob 17. uri
Služba božja za Slovence:	Vsako
nedeljo je maša ob 10. uri na Avellanedi, M. Estevez 230. Popoldanska služba božja pa je na Paternalu, Paz Soldan 4924 in sicer ob 16.30 uri.
Osebna kartotetka. Socialni odbor
ZEDINJENA SLOVENIJA - Otroška kolonija
sestavka osebno kartoteko vseh slovenskih beguncev v Argentini. Ta kartoteka je nujno potrebna in zato prosimo slehernega, da dostavi svoje podatke pisarni odbora, Austria 2307.
Rojakom, ki gredo domov. Izvedeli smo, da se odpravlja domov v Jugoslavijo okrog 500 Slovencev. Vsi ti so že več let v Argentini in vsi ti so rojaki, ki so se s Primorske pred fašizmom pred več kot 20 leti, tedaj tudi kot begunci, morali umakniti iz svojih domov v Argentino. Mi želimo tem Slovencem vso srečo na poti in smo prepričani, da se bodo doma lahko sami prepričali, kakšen je režim, ki je nadomestil tistega, pred katerim so oni pred 25 leti začeli bežati. Upamo, da bodo svoje vtise in izkušnje iskreno posredovali svojim rojakom, ki so še tukaj in ki mogoče ne marajo verjeti tega, kar mi pišemo o sedanji diktaturi v domovini.
Svobodna Slovenija, št. 2;
15.	januarja 1948
y’r/ae -~X)e/6e/r'ct/Č.
—jp. v z si e
/
/Ž.^V // tltsrm &
/e.
Se ^Boseief' j/s<x /farotct/’ j-*	o	y'a<>	~
'	Ce/aroi/	-/e.	-cSr-e&.a Anit. -
Xats^o ■**» rv<* s	X
/oo«-«*' Žafrjfo •*•»>»<**>. o?o/5>e	,	<£a-	<sec/'r*o
7tcisr/^e JKAce
/
H**v &»***»	*****	X
W<Y*wt ,Q
c n iUftA H&Ol/AT
'XT	'W
~ij4 DA,,1,JAN
SUcc jU Jfft
otj .vi.'....: u
V,-
Ji
■ "l Vi \	/	*
' ‘ Wviu. L^> ik'
..”^2 -Tmh/
CV^rX^r\Ajl^
■55	'
VUr	-H
0
TO'Ati J . PfcA?v{_(
jfa*t^ŽU4-
(Kith, c/
itL'eu.W Judite
a13)®-
Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice
Slovenija, tvoja priložnost
Od 12.decembra do 23. januarja smo se slovenski študenti po svetu udeležili seminarja “ Slovenija, tvoja priložnost”, ki ga organizira SOU (Študentovska Organizacija Univerze v Ljubljani) z namenom, da se povežemo slovenski študenti širom sveta ter da se pospeši in poglobi medsebojno sodelovanje. Iz Argentine smo se udeležili tega seminarja v lepem številu študentje in profesionalci: Barbara Kobi, Ruth Banko, Nevenka Magister, Martin Vomberger, Jure Javoršek, Bogdan Magister, arh. Marino Pangos, ing. Andrej Bertoncelj in lic. Marko Amon. Med udeleženci seminarja so tudi slovenski študenti, ki živijo v Trstu, Gorici, Rijeki in Budimpešti.
Bili smo zelo gostoljubno sprejeti v Ljubljani. Tam študira mnogo slovenskih fantov in deklet iz zamejstva in tudi iz Argentine na ljubljanski univerzi, kjer imajo lepe možnosti. Zelo so bili presenečeni, ko so videli, da kljub temu, daje med nami 13.000 km razdalje, mi še vedno ohranjamo slovenski jezik in ljubezen do domovine svojih staršev.
13.	januarja smo imeli predstavitev na Univerzi, kjer 36.800 študentov dobiva visoko kvaliteten pouk. Razlagali so nam podrobnosti visokošolskega študija in priložnosti, ki jih imajo študenti.
Predavanje o ekonomski situaciji v Sloveniji je imel novi rektor dr. Jože Mencin-
ger, ki je razpravljal o Tranziciji ekonomske realnosti, o privatizaciji družbene lastnine in možnosti pridružitve Slovenije Evropski zvezi leta 2002.
14. januarja smo bili na Ministrstvu ® Ekonomske odnose in razvoj, kjer sta na® direktor IMAD dr. Janez Potočnik in državna sekretarka. Vojka Ravbar opisala p0, drobni položaj slovenske makroekonomije-
15. smo obiskali Banko Slovenije, kjeI nam je tajnik mag. Matjaž Čepin razlagal operacijski poseg banke v gospodarstvo i® poudaril skrb za stabilni finančni sistem-Tudi smo imeli predavanje ge. Mojce Bož vodje Agencije za Privatizacijo, ki namje razložila podrobno ves proces lastnir\jerua družbenega kapitala
16. januarja smo obiskali ljubljansko Borzo in potem smo odšli na Primorsk0' kjer smo obiskali razna podjetja in ogleda vali prekrasno naravo.
Samo nekaj dni bomo še ostali v Sloveniji, toda smo prepričani, da smo vsi nadpovprečno dosegli cilj projekta: spoznavanje Slovenije in slovenskega gospodarstvi ter odkriti nove možnosti nadaljnjega sodelovanja med slovenskimi študenti in dipl0-miranci po svetu. Upamo, da bo naša ljuba Slovenija postavila kar najboljša i2' hodišča za delovanje v globalnem gosp0-darstvu v prihodnjem stoletju.
Lic. Marko Amo*
Slovenija, moja dežela
Jurij baron Vega
Jurij Vega (v krstni knjigi Veha), matematik, strateg in topniški strokovr\jak, seje rodil 23. marca 1754 v Zagorici pri Moravčah v stari slovenski kmečki družini. Študiral je pri jezuitih in v liceju v Ljubljani ter postal inženir, vstopil v vojaško službo, kmalu postal major, podpolkovnik, profesor matematike na topniški šoli na Dunaju.
Vse svoje življenje je posvetil balistiki in z njo zvezani matetmatiki. Izdal je več učbenikov in predavanj iz balistik (nauka o gibai\ju topovskih izstrelkov). Zaradi pomanjkljivosti tedanjih logaritmov jih je pričel sam računati z veliko večjo natančnostjo. Za hitrejše računanje je odkril novo, takoimenovano Vegovo vrsto, kije pripekala hitreje do visokega približka. Izdal je sedem-mestne in deset-mestne logaritme, ki so od ted^j dalje bili standardno delo za vse račune visoke natančnosti v inženeriji, astronomiji itd. do druge polovice tega stoletja, ko so jih izpodrinili računalniki. Izšli so večkrat še v tem stoletju, okrajšani pa so služili tudi za šolske logaritmovnike, za katere so vedno zapisali, da so prirejeni
HESS
na podlagi Vegovih.
Poleg tega je pravilno izračunal 113 140 decimalk, to je 13 več kot do tedaj znanih. Izboljšal je tudi učinek topov $ tako bistveno pripomogel k zmagi Avstrij6 proti Turkom v Beogradu in pozneje pr°® Franciji. Njegovi možnarji so nesli še enkrat dlje kot prejšnji.
Bil je član vrste znanstvenih združeniv Avstriji in po svetu. Leta 1800 ga je ces# Franc II. povišal v baronski stan „kot pla1-'’ lo za njegove zasluge, ki si jih je pridobilv dvajsetletnem vojaškem službovanju’’. D0-bil je tudi najvišje avstrijsko vojaški odlikovanje, viteški red Marije Terezije-zaradi izuma novih topov.
Bil je poročen s Čehii\jo in imel trl otroke. Njegova smrt je skrivnostna: ^ septembra 1802 je nenadoma izginil in čez devet dni so našli r\jegovo trupl° v Donavi. Smrt ni pojasr\jena, lahko je bi** nesreča umor iz zavisti ali ropa ali saif0, mor.
V	i\jegov spomin se imenuje neki krat®1 na Luni.
Preiskava zoper Levstika
Višje sodišče je zavrnilo pritožbo Vinka
Levstika na sklep senata okrožnega sodišča
v Ljubljani, da se zoper njega uvede preiskava Preiskava zoper Levstika torej bo.
Zgodba o domnevnem Levstikovem vojnem hudodelstvu se vleče že nekaj let. Tožilstvo Levstiku očita, da je avgusta leta 1944 za Zdensko vasjo pri Velikih Laščah ubil ujetega partizana Alojza Marolta Leta 1992 je Levstik vabilo na zaslišanje sprejel in se mu tudi odzval. Tedanji ljubljanski javni tožilec Tomaž Miklavčič pa je junija leta 1993 odstopil od pregona, ker tožbe ni
bilo mogoče dokazati.
Maroltovi sorodniki so vseeno vioŽjjj zahtevo po preiskavi. Septembra leta 1$^ je preiskovalni sodnik Levstika zaslišal' * po zaslišanju tudi on predlagal, da se ^ uvede preiskave. Senat se ni strinjal 1 mnenjem preiskovalnega sodnika in odi0-čil, da preiskavo zoper Levstika vendar!e opravijo. Levstik se je pritožil na to odloč1' tev, a je višje sodišče r\jegovo pritožb0 zavrnilo.
Levstik je očitano kaznivo dejanje vs®s Nad. na 6.
SgM [ Novice iz Slovenije %*5r, Slovenci v Argentini
VELENJE - Rudarji Rudnika lignita Velenje so decembra lani nakopali 436.400 ton lignita, v lanskih dvanajstih mesecih pa ^ roilyone in 140 tisoč ton. Kot sporočajo iz Rudnika lignita Velenje, so rudarji lani de-1243 dni, načrtovani letni izkop premoga Pa so presegli za 90 tisoč ton.
LJUBLJANA - V spodnjem preddverju Cankarjevega so odprli razstavo stolov ar-ekta in profesorja na ljubljanski fakulteti 23 arhitekturo Janeza Suhadolca ter predstavili slovensko-angleško monografijo Stoli Chairs (založba Viharnik) o teh in drugih Suhadolčevih oblikovalskih stvaritvah. Ob otvoritvi razstave je dekan arhitekturne fakultete Fedja Košir dejal, da Suhadoiče-v° umetniško oblikovanje stolov pomeni »umetnikovo kritiko tistega funkcionalizmi ki mu rečemo industrijsko oblikovanih Razstava z 20 eksponati, stoli in nekaj Plpadajočinu miz(ic)ami, predstavlja Su-ac*°lčevo tovrstno ustvarjanje v zadnjih
Petih letih.
MARIBOR - Generalna direktorja Tele-
°tna Slovenije Adolf Zupan in Iskre Tela
'“'drej Polenec sta podpisala pogodbo o
°bavi in montaži nove mednarodne tele-
°nske centrale v Mariboru. Gre za drugo
^sodobnejšo mednarodno telefonsko
Ce<itralo v Sloveniji, ki bo imela začetno
zmogljivost 8.280 vodov z možnostjo
širitve na 14.400 vodov. Centrala pa bo
Davidoma začela obratovati oktobra letos.
V	LJUBLJANA - Knjižico Fonton ali Pri-r°čnik telefoniranja za mularijo so 7. touarja predstavili javnosti, založil pa jo je elekom Slovenije. V njej so nevsiljivo opi-osnovni napotki za olikano, prijazno in f^vilno pogovarjanje po telefonu. Zgodbo napisala Desa Muck, ilustriral akademski 'kar Bojan Jurc, cena knjižice je 1500 Narjev.
i ^BLJANA - Pri založbi Karantanija so
1	Prevod Levstikove povesti Martin Kr-v bernsko nemščino ter slovenska pre-... švicarskega avtorja Jeremiasa Go-e*fa Liza, nenavadna dekla in Črni pajek. 0vest Martin Krpan oz. Martin Schtamm,
. Je junaka v prevodu poimenoval preva-c> eden najbolj znanih švicarskih lin-i>. tov Ernst Weber, spremljajo ilustracije ka Smrekarja. Spremno besedo je napi-a mag. Ljudmila Schmid Šemerl, profe-ca na univerzi v Bernu, ki je na preds-^tvi,
1 Poudarila, da se je s tem univerza na
svoj način pridružila akciji kulturnega povezovanja med občinama Velike Lašče in Luetzelflueh (Bern), imenovani Kulturni most.
BEOGRAD - Slovenski fotograf Damjan Kocjančič je na svetovni razstavi v Beogradu, na eni od selekcijskih razstav v okviru projekta Nasvidenje dvajseto stoletje (Good-bye Twentieth Century), prejel prvo nagrado Evropske zveze profesionalnih fotografov za zbirko umetniških fotografij. Mednarodna žirija je Kocjančiču podelila nagrado za uvodno kolekcijo v avtorjev projekt Abelov rod. Namen projekta, ki poteka v štirih fazah do leta 2000, je predstaviti 20. stoletje skozi 24 tematskih fotografskih razstav v 24 državah vseh petih kontinentov. Naštetim razstavam bo sledila t.i. razstava razstav 20. stoletja, sestavljena iz nagrajenih del na vseh selekcijskih razstavah. Projekt se bo zaključil z ustanovitvijo zbirke muzeja Pantheon photographie, v katerem bodo zbrana največja fotografska dela preteklega tisočletja.
LJUBLJANA -16. januarja seje v studiu
1	Televizije Slovence uradno končala akcija sedmih slovenskih medyev (Dnevnik, Delo, TV Slovenija, radio Slovenija - Val 202, Avto + šport, Motorevija in Večer) Izbiramo slovenski avto leta 1998. To je postal audi A6 in je prejel prehodno skulpturo (glej sliko). Na drugo mesto se je uvrstila Citroenova xsara, na tretje Škodina octavia, na četrto Volkswagnov passat in na peto Renaultov espace.
LJUBLJANA - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je tudi letos izdala katalog, ki zajema vse pomembnejše letošnje sejemske prireditve. Letos bo organiziranih 59 sejmov v devetih sejemskih mestih: v Ljubljani, Celju, Mariboru, Gornji Radgoni, Klanju, Novem mestu, Novi Gorici, Portorožu in Slovenj Gradcu. Največ sejmov bo v Ljubljani, in sicer kar 26.
v ^URTWaNGEN . Smučarji tekači so se ^niškem Furtvvangnu pomerili za točke
celinskega pokala. Odlično so se na
tektn
l^ovanju odrezali tudi Slovenci. V moški ^orvji je Aleš Novak osvojil 4. mesto,
(je,a ^ahutnik je bil k\jub padcu 6. Med je bila Teja Gregorin 8.
B°RMI0 Peten
Urška Hrovat je bila na
v 1,1 letošnjem slalomu za svetovni pokal p ^iu blizu zmagi kot že dolgo ne. Po L v°žnji je skupaj s Švedinjo Ylvo 0j en Vodila, med drugo pa je po padcu }>f °Pila in zmago podarila Švedir\ji. Špela je osvojila tretje mesto.
Jsk MICHAEL - Dejan Košir je v avstri-St. Michaelu v veleslalomu deskarjev r^gu, ki je štel za točke FIS, zasedel 12.
t^NJSKA GORA - Avstrijec Bei\jamin Pok ,e zma8al veleslalomu za evropski S|0va v Kranjski Gori (1:50,97). Najboljši de|V|<4tlec bil Drago Grubelnik, ki je zase-
Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena
mesto, Jernej Koblar pa je bil 14.
 w, utility iwuioi poji ^>*1
RMlO . Slovenske alpske smučarke
izboljšujejo formo tudi v veleleslalomu. To so dokazale na četrtem letošnjem veleslalomu v Bormiju, kjer je Urška Hrovat dosegla sedmo, Špela Pretnar pa 13. mesto.
SAALBACH - Avstrijec Hermann Maier je zmagovalec šestega letošnjega veleslaloma za svetovni pokal v Hinterglemmu. Drugouvrščenega Italijana Alberta Tombo je premagal za 2,44 sekundi. Solidno so se odrezali tudi slovenski smučarji. Jure Košir je osvojil 11., Jernej Koblar 21. in Mitja Kunc 29. mesto.
TIGNES - Slovenska alpska smučarka Anja Kalan je na superveleslalomu za evropski pokal v francoskem Tignesu zasedla drugo mesto. Za zmagovalko Rusinjo Varvaro Zelenskajo je zaostala dve desetinki.
RIDNAUN - Na tekmi biatloncev za evropski pokal Ridnaunu je na 20 kilometrov med člani sedmo mesto zasedel Tomaž Jerončič, to mesto pa je med mladinkami na 10 kilometrov dosegla tudi Urška Dolinar.
BOŽIČNICO
smo tudi letos praznovale skupaj z Vin-cencijevo konferenco v soboto pred zlato nedeljo, 20. decembra 1997 z bogoslužjem ob 19. v cerkvi Marije Pomagaj. Daroval jo je inšpektor slovenskih salezijancev mag. Stanislav Hočevar, ki se je nahajal med nami, in je v nagovoru lepo združil pričakovanje Odrešenika na praznik Dobrote z delom Zveze, tako da nas obvezuje in opominja na poglobitev božičnega sporočilo.
Berili sta prebrali predsednica zveze in odbornica, darove pa so prinesle zastopnice Domov. K pobožnosti pa je pripomoglo ljudsko petje še adventnih pesmi, potem pa so matere in žene vseh okrcynih Domov zapele že znane a vedno ganljive božične pemi; vmesne pesmi pa smo peli vsi, da
BARIL0ČE
VZPON NA OGNJENIK OSORNO
12.	in 13. decembra je Slovensko planinsko društvo organiziralo turo na ognjenik Osorno v Čilu. Ta je ena izmed višjih gor naše Patagonije in se dviga na 2.652 m.
Ko nas je dolga, a prijetna pot peljala v notranjost Čil, se nam je gora počasi kazala v svoji ledeni lepoti. Z Borisom in Matjažem Kambičem smo najprej obiskali mesto Osorno in tudi slikovite vasice, ki se kažejo ob jezeru Llanquihue. To jezero je največje v tem predelu Patagonije in je bilo odkrito leta 1552. Zaradi bujnega rastlinstva in pogostega bruhanja ognjenika Osorno ter sosednjega Callbuca (v letih 1735, 1780, 1834-35) je bila vsa ta pokrajina nenaseljena. Šele leta 1852 so se na pobudo čilskih oblasti pričeli naseljevati v glavnem nemški kolonisti v čudovite pokrajine v okolici omenjenega jezera. Tako smo med lepotami, ki so jim pridne roke pripomogle do posebnega čara, prišli do kože, ki se nahaja visoko na hribu. Tam se snidemo s prijateljema Dinkom in Bogdanom ter z njima zaokrožimo našo družbo. Med večerjo se nam ob zahajajočem soncu prikaže vsa lepota, obžarjena z ognjenimi prameni, ko so spodaj ob jezeru prižigajo prve luči.
Drugi dan vstanemo zarana Kratke priprave in še pred sončnim vzhodom smo že daleč od koče. Preko zapuščene smučarske vlečnice se vzpenjamo do večnega snega. Hoja po ledeniku se vleče in kar lepo sije sonce, ko stopamo proti vrhu, ki se še nekaj metrov dviga nad nami. Končno se naš pogled odpre z vrha Osorno vse naokrog! S krepkim stiskom rok se razveselimo te nove zmage.
Razgled, ki se nam nudi, je edinstven, saj se vidijo jezera Rupanco, Todos los Santos in Llanquihue in celo morski zaliv Reloncavi v Puerto Montt. Med njimi pa izstopajo mnogi vrhovi: Callbuco, Tronador, Puntiagudo, Puyehue... Tako smo občudovali te lepote celo uro in pol. Med tem se nepričakovano prikaže na vrhu trojka znancev. Kratek pogovor z njimi, a žal se moramo vrniti. Pri sestopu se srečamo še z dvema družbama gornikov, ki poskušajo priti na vrh. Tako nadaljujemo pot navzdol do koče. Nadoknadimo izgubljene moči ter se pogovarjamo o zanimivem izletu.
Nato pa zopet vožnja domov. Tam pa nas bodo spomini na lep vzpon gotovo privedli do notranjega zadovoljstva, ki daje moč in odpornost duha.
Blaž Razinger (ml)
smo se počutili kot Družina...
Kot gospodar hiše je nato prelat Šker-bec v sprevod molil in blagoslavljal hišo po stari slovenski navadi, na vrtu pa so že čakale jaslice Boža Urbančiča med naravnim zelenjem. Tja pred sveto Družino so zastopnice iz vseh Domov velikega Buenos Airesa, Bariloč, Mendoze in Slovenije postavile prižgane svečke, ki nas vsako leto spominjanjo na naše rajne, - posebno na žrtve vojne in revolucije in domače, ki so dolgo počivali v neblagoslovljeni zemljji. Simbolično leto za letom rojaki v tujini izkažemo skromen plamen svoje ljubezni in jamstvo zvestobe v drobnih lučkah, katere je to pot ugašal veter, a smo vztrajali kot sv. Frančišek, začetnik jaslic v gozdu...
Zbrane ob svetem Detetu nas je nagovoril msgr. Jože Skerbec in v imenu Vin-cencijeve konference z lepimi voščili za praznike in novo leto zaključil božični obred. Msgr. Jože Guštin - začasni namestnik asisteneta Zveze dr. J. Rodeta - nam je tudi dal nekaj dušne hrane, tako ni\jne za današnji porabniški čas, in nas povabil na iskreno razmišljanje v tem svetem obdobju cerkvenega leta - božiča!
Predsednica Pavlina Dobovšek pa se je zahvalila vsem za dosedanje sodelovaje in pomoč ter tudi zaželela vsem rojakom tukaj in po svetu veliko svetonočnega miru in blagoslova v letu 1998! Pesem Sveta noč, blažena noč se je nežno oglasila, napolnila kotičke vrta in segla v vsa srca...
Sledilo je božično okrepčilo v okrašeni dvorani in mizah. Ob Bukovčevi sliki jaslic, ki vsako leto spremljajo našo božičnico, so končno dogorele svečke... Prilika je bila za prisrčen pogovor in voščila Mag. Stanislav Hočevar se je poslovil in z izbranimi besedami priporočil Zvezo božji Materi.
Božičnica je za nami, a ostane zahvala neštetim dobrotnikom... N^j nebeško Dete nagradi vse pridne roke in velikodušna srca z zemsko in večno srečo!
Hvaležna Zveza slovenskih mater in žena.
Osebne novice \
Rojstva: V družini Gustava Luisa Catania in Adrijane Veronike roj. Zupančič se je
17.	decembra rodil sin Santiago Andrej. V družini Franceta Rozmana in Aleksandre roj. Mugerli v Lomas del Mirador se je 13. januarja rodila hčerka Marija Eugenija. V družini Franceta Resnika in ge. Anice roj. Senovršnik je bila rojena hčerka, ki bo pri krstu prejela ime Marjanca.
Srečnim staršem naše čestitke!
Zlati poroki: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj sta praznovala zlato poroko v soboto, 17. januarja Ivan Cukjati in Katarina roj. Močnik. Zlato poroko sta obhajala Jože Marušič in ga Štefanja roj. Ušaj. Zahvalno mašo, ki je bila v kapeli šolskih sester v San Martinu, je daroval Robert Uš^j, nečak gospe Štefar\je, ki je za to priložnost prihitel iz Slovenije. Bog jim daj še veliko let skupnega življenja!
Umrla je ga. Pavla Petelin roj. Čampa. Naj počiva v miru.
Nov diplomant: Na podjetniški univerzi UADE (Universidad Argentina de la Empresa) je dokončal študue in prejel naslov „Licenciado en bancos y empresas fi-nancieras” Bojan Krošelj ml.
Čestitamo!
J 50-letnica Društva Zedinjena Slovenija
IATA
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monseftor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
•el. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, ngjem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, ftlmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemetcom.ar FOTOGRAF
Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Rantos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Rarnos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
20. januarja 1998
1 dolar 173,88 SIT tolarjev 1 marka 100 lir
94,37 SIT tolarjev 9,66 SIT tolarjev
Sveta maša za vse pokojne predsednike, odbornike in člane Društva
Na ustanovitveni dan, v nedeljo 25. januarja, ob 9,30 v Slovenski hiši Po maši slavnostna spominska seja sedanjega odbora. Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
Obsojamo poziv k pokolu
Levstik...
Nad. s 4. str.
kozi zanikal. Tistega dne sta z nekim domobrancem proti domobranski postojanki v Velikih Laščah resda pedala ujeta partizana. Malo pred postojanko je ujeti Marolt prosil, ali lahko gre na stranišče. Dovolila sta mu in varovala drugega ujetnika. Marolt se je tedaj pognal v beg, Levstik in soborec pa sta začela stresati za i\jim. Za ubežnikom nista šla pogledat, zato tudi nista vedela, ali sta ga sploh zadela
Preiskovalni sodnik je ocenil, da je utemeljenost suma premalo izkazana. Obstajata dva po vsebini nasprotujoča si pisna dokumenta o dogodku; prvi je domobransko poročilo, ki navaja, daje bil Marolt ubit na begu (kot trdi tudi Levstik), drugi pa je partizanski zapisnik z izjavo partizana Janeza Ambrožiča, ki je tedty povedal, da je Levstik Marolta ubil potem, ko je bil ta že razorožen, torej ko je že imel status vojnega ujetnika
Višje sodišče pa meni, da bo uvedba preiskave obema strankama v postopku omogočila, da bosta zbrali čim več dokazov in dejstev, tako tistih, ki osumljenca bremenijo, kot tudi tistih, ki so i\jemu v prid.
Slovenski nestrankarski tednik MAG je v svoji prvi številki v novem letu z dne 6. januarja objavil članek novinarja Janeza Markeša z naslovom „Kdo ubija golazen?” kjer piše, daje Zmago Jelinčič, poslanec v slovenskem parlamentu, označil volilce in idejne podpornike pomladnega predsedniškega kandidata dr. Jožeta Bernika „za golazen, ki bi jo bilo treba pobiti že leta 1945”. To je dejal na tako imenovanih Ostrovrharjevih dnevih 24. nov. 1997 v Medvodah, ki sta jih vodila Lado Ambrožič - partizansko ime Novljan in Vladimir Kavčič. Markeš nadalje piše: Jelinčič je v dvorani, v kateri so glede na temo prevladovali člani borčevske organizacije, ob tej izjavi doživel gromozanski aplavz". Janez Markeš citira tudi 63. člen slovenske ustave, ki pravi:, ..Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega ustavnega sovraštva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni” in poziva „varuha človekovih pravic v Sloveniji Iva Bizjaka, da v imenu varovanja človekovih pravic in interesov demokracije v Slovenji glede na Jelinčičeve izjave 24. novembra lani v knjižnici v Medvodah, kjer je pozival k vnovičnemu pokolu
SLOVENCI IN ŠPORT
KRANJSKA GORA - Na slalomu za evropski pokal v Kranjski Gori 6. januarja je zmagal Francoz Richard Gravier. Le desetinko je za njim zaostal slovenski smučar Andrej Miklavc, tretji pa je bil Avstrijec Benjamin Raich. Uvrščena sta bila še dva slovenska smučarja, Matjaž Vrhovnik je bil 15., Mitja Valenčič pa 17.
ADELBODEN, Avstrija - Avstrijec Hermann Maier je bil v veleslalomu najhitrejši na obeh progah. Edini Slovenec s točkami je bil Jure Košir, ki je z zaostankom 2,57 sekund zasedel deveto mesto, kar je najboljša slovenska veleslalomska uvrstitev v letošnji sezoni.
PERTH, Avstralija - Dva državna rekorda sta izkupiček tretjega dne 8. svetovnega prvenstva v vodnih športih. Radovljičanka Alenka Kejžar (22. mesto) je 100 metrov hrbtno preplavala v 1:04,75 sekunde ter kar za 63 stotink izboljšala lasten osebni rekord, Ljubljančan Peter Mankoč je 100 metrov prosto preplaval v 51,59 sekunde in lasten državni rekord popravil za neverjetnih 76 stotink. Med 82 nastopajočimi je to zadostovalo za 33. mesto.
LIENZ, Avstrija - Slovenski tekmovalec v deskanju na snegu Dejan Košir je na paralelnem slalomu FIS za svetovni pokal v Lienzu zasedel tretje mesto.
FIEBERBRUNN - Najboljša slovenska snowboarderka Polona Zupan je nova evropska prvakii\ja v veleslalomu. V velikem finalu jubilejnega 10. EP je Zupanova v paralelni vožr\ji premagala Avstrijko Brigitte Koeck, v četrtfinalu pa Italijanko Mar-gerito Martini.
FALCADE, Italija - Slovenska smučarka Nataša Bokal je na slalomu za evropski pokal osvojila drugo mesto. Za zmagovalko Finko Hanno Raito je zaostala 65 stotink.
slovenskih državljanov, ustrezno in ostro ukrepa. Postavljamo pa tudi javno vprašanje, ali je organizacija ki navdušeno podpre poziv k genocidu, še upravičena do posebnega socialnega in družbenega statusa v demokratični državi”.
Člani Svetovnega slovenskega kongresa in resnični demokrati ne moremo, nočemo in ne smemo mimo dejstva, daje poslanec slovenskega parlamenta ponovno in javno pozival k genocidu in zato požel „gromo-zanski aplavz”. To pomeni, da so v Sloveniji še mnogi, ki so pripravljeni jutri začeti s ponovnim pobijanjem samo zato, ker se ne strinjajo z drugačnim svetovnonazorskim prepričanjem, kot ga imajo oni. Jelinčičeva trditev se nevarno sklada z besedami o likvidaciji, ki jih je izrekel današnji slovenski predsednik v svojem razvpitem novogoriškem govoru. Tudi na te besede predsednika Kučana se slovenska javnost ni odzvala, kot se to od demokratične in samozavesntne javnosti pričakuje. Če se ne odzovemo zdaj, je vprašanje, kaj dejansko lahko pričakujemo v prihodnosti in kakšna prihodnost se nam obeta. Posebno se moramo zamisliti nad vsem tem vsi člani in somišljeniki Svetovnega slovenskega kongresa, ker je dr. Jože Bernik predsednik te nestrankarske organizacije civilne družbe Slovencev po svetu in je napad na njenega predsednika hkrati napad na organizacijo, kateri predseduje.
Ravno ob tej nenaključnih izpadih Zmaga Jelinčiča je zelo važno, da slovenski parlament obsodi krivičen in kivav komunistični režim, ki je vladal v Sloveniji. Poziv k genocidu, tako kot je storil Zmago Jelinčič, je indirektni poziv k ponovni bratomorni vojni ter ogroža že tako krhek mir na ozemlju bivše Jugoslavije in s tem mir v tem delu Evrope in sveta
Jurij Terseglav Nemčija
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl .com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7		—* FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775 _
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po poš° pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 1$ USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanj* z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke
na ime „Eslovenia Libre'
D
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.RJ-
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■
Argentina - Tei: 307-1044 - Fax: 307-1953
E-mail: vilko@ciudad.com.ar    „-------------------------------------
URA TEČE NIČ NE REČE IN DENAR DELA!
Komu? Onim, ki imajo denar naložb varno in donosno v Slogi.
Naredite tudi vi korak z njimi. Nabavi si Karto Sloga. Poleg mnogih ugodnosti # udeležba pri nagradnem žrebanju za letalski vozovnici
BUE - LJU - BUE Informacije: 656 - 6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
Slovenski smučarski skakalci imajo za seboj že 20 zmag
Zmagovalec svetovnega pokala v lanski zimi Primož Peterka je prvič v letošnji sezoni zmagal na tekmi smučarjev skakalcev v Zakopanih na Poljskem (124 in 127 metrov). Skakalcu Primožu Peterki manjka še dober mesec do 19. rojstnega dneva, pa je 18. januarja že desetič zmagal na tekmi svetovnega pokala. Zakopane na Poljskem so zai\j očitno srečen kny, snj je tam zmagal prvič pred dvema letoma, sedaj pa že desetič in je tako prehitel Primoža Ulago, ki je v osemdesetih in v začetku devetdesetih let zmagal devetkrat. Peterka je z novo zmago, prvo v tej zimi, dosegel skupno dvajseto zmago za slovensko smučarsko skakanje (enkrat je zmagal
Franci Petek), po uspehih v svetovn*,l, pokalu pa je postal najuspešnejši slovens^ smučar v vseh disciplinah (med alpincir najuspešnejši Bojan Križaj z osmimi zinAK mi, pred Matejo Svet s šestimi in pokojh'1'’ Rokom Petrovičem s petimi zmagami)'
mam
44
♦»**«!*» tsi* u
moPAM