НагдшапкепБо^а Umniiiliilim le, PoMiaeh 136 / Ввтидермк (Im тапшв aablbar) monatUeb AM 1,— tra Haue (•inacbileAUcl) RM 0>M d«r SeituBg Nr dan m/dbMgmčea MEomt weed en nor aoiutftlicb und trar Mb 35 dee laufenden Monate angemommeo wt. Krainburg, 30. December 1944. Amerikanski iimik iz Eirope SoTjetska Етгора: račun, ki se ne :z:de S9. decembra. Ameriške Zedinjene driave so posegi« r zadnje politične razprtije in dogajanja ▼ evropejskem prostoru ■Mmo t tem, da so protestirale. Tega, ki je opazoval reakcije in kalebanja f^zpoloženja Ssvernoamerlkancev v zadnjih tednih, je moral ▼ resnici obhajati vtis, ki «# Je končno zgostil v gotovost, da se je Washington odrekel temu, vtikati se v.evropej-•ka dogajanja politične in diplomatske privede. Od kod ta wnik ameriške politike iz ropskega območja? Brez dvoma bi bilo Ame-rikancem mogoče, uveljaviti se v Parizu, Rimu in Atenah tako močno, da bi bilo lahko odločili. Toda Amerikanci so se odrekli izvrševanju neomejene oblasti, ki J« bilo skoraj samo ob sebi razumljivo. Kdor misli, da gre pri tem za uslužnost nasproti Britancem, tega pouči baš o nasprotnem sicer očiten in brutalen odvzem svojeprav-nosti angleške politike od strani Amerikan-cev in njihovo premočrtno stremljenje po britanskih oporiščih na vsem svetu. Na podlagi pregleda dogodkov, pogajanj in objav, ki jih imamo k temu kompleksu od sovražne strani, gre samo za en vidik: Zedinjene države se hočejo na vsak način Izogniti v Evropi kakšnemu spopadu s Sovjetsko zvezo. Washington ti je т svesti, kakšne želje in tendence prevladujejo т Moskvi. Prav zato, ker pri«oiaio v Beli hiš? sami bodočnost gospo-^tvi, ki oled« samo na zunanja sredstva moči, na težo itevfla i« mase, so tam bolje ko v Londonu razumeli znamenje časa in vedo, da se Moskva ne bi ustavila ob zapadnem robu evropske celine, če bi se vojna mogla odločiti ▼ prilog proti-nemške alianse. Odgovorni amerikanski politiki so zato smatrali za neobhodno zgodovinsko potrebo, da se Evro'pa opoteka т feoljieviikl prepad, in sicer brez ustanovitve mostišč, ki bi po amerikanskem mi-šljenlu zahtevala za svojo obrambo samo stalen dotok vojnega materiala In vojakov iz Zedinjenih držav. Niti oblastnopolitično niti duševno se Washington ne čuti povezanega z deželami evropskega kontinenta ali tako močno zainteresiranega glede njih, da bi hotel prevzeti nase možnosti spora z boljševiško povojno Evropo, kakršno so si zamislili. Zakaj naj bi torej, gledano z ameriškega stališča, Evropa ne postala popolnoma boljševiška? Nadležna industrijska konkurenca bi bila odpravljena. Ce bi potem, kakor bi se samo po sebi podalo iz premoč- nega položaj« Sovjetske zveze, tudi Anglija bila potegnjena v splošni pogin, bi po vsem svetu postala prosta britanska dediščina, na katero Washington špekulira in bi po amerikanskem mnenju pripadla Zedinjenim državam. Nastopajoča »Sovjetska zveza Evropa« pa bi za enkrat ostala gospodarski vakuum ^rezzračem prostor), ki bi vanj lahko črpali blago severnoameriške industrije. Zato «0 bili v Washingtonu pripravljeni, odvračati se od evroipskih zadev in pre- p«ščati razvoj samemu sebi in britansko, sovjetskim političnim obračunavanjem. Pri tem so pa izhajali raz domnevka, da je premagana Nemčija toliko kakor resnično dejstvo. Ker se pa sedaj izkaže, da je ostal nemški nasprotnik veliko močnejši kakor so domnevali največji skeptiki na sovražni strani, se začne Washington bati pred posledicami vseh teh dogodkov. Njegov politični račun se ne ujema. Mnoge reči so prezrli in mnoge napačno presojali. Zdaj skušajo s protesti prenagljeno popraviti to, kar so, zaslepljeni po politični konstrukciji, sami sozakrivili. Za to je pa prepozno! Zanimivo bo zvedeti, kakšno novo pot bo Amerika ubrala ali skušala najti nasproti naglo spreminjajočim se evropskim dogodkom. Chnrchill se hofe pogajali z nporniht Angleški ministrski predsednik v Atenah - Misteriozni poskus atentata Stockholm, 29. decembra. Churchill je sklenil nadaljevati s politiko interesnih sfer in če bo treba, Grčijo vzeti javno pojd lastno režijo, kar kaže presenetljivo potovanje v Atene. Iz tega vidi ves svet, kako obupana je postala angleška pozicija in kaj je po Churchillovem mnenju v nevarnosti. Samo s tem, da takoj osebno poseže vmee, še mi-(rii, da se bo izognil popolni zmedi in porazu angleške politike. ChurchiH in Eden sta dospela r ponedeljek Y Atene in začela tam takoj posvetovati z angleškim vrhovnim poveljnikom Sredozemlja maršalom Aleksandrom in z angleškim poveljnikom Grčije generalom Šcobie. V razgovoru s svojim grškim marionetnim ministrskim predsednikom Papen-dreom stt zahtevala, naj se takoj skličejo predstavniki vseh grških strank za torek popoldne, pri čemer sta se tako daleč ponižala, da sta zagotovila pripadnikom Elas varno spremstvo. Med konferenco je sijal nad Atenami odsvit požarov. Boji so bili r teku. Zaman {• bM Mddkoi Damaskinos tidal poziv k mire, т katerem j* opominjal vse Grke, naj odl^ij« orožj«. Angleške čete so se morale v Atenah srdito bojevati za ,jo-samezna poslopja, niso pa, dasi so se t)0-novno izkrcale v Severnem Epiru, mogle preprečiti, da se ne bi organizacija Elas polastila nadaljnjih pokrajin države. Na klic na pomoč Angležev od strani generala Cervesa ni bilo odgovora. Njegove skupine so izgubile nekaj mest In so se morale umakniti v gore. Papandreu se je postavil proti organizaciji Elas, ki jo je obdolžil javne vstaje in upora, proti prejšnjim do-dogovrom glede razdelitve grših provinc T interesne sfere. V Atenah so morale an-glešOce vojaške oblasti oipominjati prebivalstvo, naj strogo varčuje z vsemi živili, ker j* postala oskrba docela negotova. NeTDosredno pred po Churchillu odrejeno torkovo konferenco r Atenah so imeli v Londonu novo senzacijo: general Scobie je brzojavil iz Aten po kablu, d« so odkrili poskus atentata. Pod hotelom, v katerem so imeli svoj sedež on sam in Papandreova vlada so odkrili 15 centov dinamita. 'Baje s« hoteli hotel med dnevpm pognati v zr&k. V Londonu so poudarjali, da ni jasno raz-vidmo, 6* j* I# atentat že v svMi s Ch«tr-«Wllovo prisotnostjo v Atenah. V Spodnji zbornici: „Imamo težave Zbegano razpoloženje, njezeni kritizirajo Churchilla Roosevelt |e postal redkobeseden Stockholm, 29. decembra. Dočlm sme bill pri Rooseweltu doslej vajeni samo bahaške napovedi o skorajšnjem koncu vojne, *e on zdaj trudi, pripraviti severnoameriški narod v previdni obliki na razvoj, ki se bo v resnici izvršil popolnoma drugače. Rooseweltovo govorjenje je z vsako izjavo belj pridušeno. V neki božični poslanici ranjenim vojakom !• moral izjaviti, da bo pot, ki leži pred Ze dlnj enimi državami, š* zanapre) trda. Kako drugače #e to vendar naenkrat •Uši od Wa-fltilngtena, od koder se vedno znova prihajale ii*|av# o »bliskovitem pohodu proti Berlin*««- Stockholm, 29. decembra. Angležem je bil, kakor pravijo švedska poročila iz Londona popolnoma odkrito, temeljito pokvarjen njihov božič. »Se pred tremi meseci so smatrali vsakogar, ki je dvomil o tem, da bi se vojna končala o božiču, za nepoboljšljivega pesimista. Zdaj pa so jim božič zasenčile izredno krepka nemška ofenziva, kakršne v Zapadnl Evropi ni bilo iTza 1940. leta i« razll^ostt političnih mnenj glede Grške, Poljske in Italije. Niti najhujši črnogledec ni mogel prerokovati takega razvoja. Ni čuda, da je božično razpoloženje prišle iz ravnovesja in dobilo mračno obeležje, ki ga meglovno vreme ne zbolfša baš posebno. Povprečni Anglež se na tihem vpraša, č* je vrhovno poveljstvo prav tako slabo poučeno o pravi vrednosti nemške obrambne sile kakor nekateri dopisniki s fronte in zakaj je cenzura prepustila oplee, ki so sporočili javnosti napačno pojmovanje o resničnem položaju. Baje sta zlasti brozga Im vreme zakrivila, da je. prodiranje zaveonlkov tako počasi napredovalo. Namesto tega zdaj doživijo, d« Nemci i enato gifočnoctjo kakor leta 1940. bijejo oklopnjaško bitko. Povprečni Anglež se vpraša, kako je bilo Nemcem mogoče, obvladati brozgo. Časopisi molče. Ze več dni so imeli v Spodnji zbornici živahne, da, razburjene debate kakor že dolgo ne. V tem letu zopet pridobljeni mir in samozavest sta zginila kakor sneg na soncu. Nemir se je začel s Churchillovim govorom o Poljekl. Sledil je nato za naivne britanske duše ne manj mučni In begajoči govor ministrskega predsednika o Grčiji. V to zunanjepolitično negotovost so bušila poročila o nemška nasprotni ofenzivi. Zdaj je tudi vojaško nezaupanje poslancev v samega sebe dobilo močan sunek. Množila so se pismena vprašanja poslancev, deževalo je medklicev. Nemir je naraščal, ko so spoznali, da je mister Eden samo polovičarske in z očitnim neugodjem obravnaval vprašanja In da ni z bogve kakšnim vžigajočim elanom branil Še4a svojega kabineta. У enem samem tednu «ta bila ▼ vprašanja Pcrijakov in o grtki zadevi dva primera pre skušnje sa poštenost, čednost in stvaritelj-(Nadaljevanje na 2. strani.) Reifhsminkler dr. Goebbels narodu o božiCn 1944. Zmaga temelji т FiihrerjeTem neomajnem sklepu, da ne postane truden in omahljiv ■•гНв, 29. decembre.^ »▼eti većer «* 1# Relchsmlni'ter dr. Goebb#« pe гмм* obrnt] na nemtkl narod № «•«<»• ЈМ »Ine lete )• xa mami,,« M I« edinstveno v nemftkl igedovlm. Nemftl narod kaže v tet vojni vl#*k :vo|* meralee odporne lile, ki zailutl ebtudoTanle Ta iamSl za našo kenftnevell^vne leiafle« Minister |e govoril o vfotl herolMa, ki aa ka kaže ta drža, in le poudaril, da i« T teh trdih voinih letih naWMM, najvišjo življenjike #T#6e v tepoMtvl del* nomtl. In zato I# ta beli« kljub trdoti vendar praznik naših nio£nlh arc. Iz porodnih bolečin te vojne bq naital nov, 1жр#1 svet in čas, ki odpira nagemu narodu In vse mu človeštvu vrat« avstle bodočnosti. Kakor !• nam včasih vol«« zdi kruta v svoji uničevalnosti, pomeni vender samo svetov BO krizo, ne pa svetovne katastrofo. Minister I* orisal doqodke minulih mesecev, ki so dokazali, da je nemški narod po pozvan k veliki bodočnosti. In govorU #e tem o osebnih skrbeh mnogih rofak^ ter M шџотаЛ acilh ma lapadu v hajajočlh #» vojakov, katerih > itUKmeir me zlomljlve napadalno me< vzbuja z&Audanje tal občudovan*# vsega arata. Tem va4alcom |a pos4ai mintoter pozdrav* hvaležnih src naroda Pa tudi netim ujetnikom vel^a pozdrav tn rojakom v obmejnih pokrajinah in ozemljih zračne vojna v Kaiehu. Minister ja poudarit, da tih t« he>ta4 pri svojih obiskih na Zapadu spodbeetl, toda oni so imeli zanj besed* spodbude. Ce nail nasprotniki mislijo, da »o« » ljudeh, ki tih M zadat njihov proataikl teror, našli rezervoar м svojo laž se se zmotili. Ravno matere vidijo v tM vojni bolj kakor v vseh drugih boj za ilvHante in bodočnost svoflh otrok Od mater naroda izhaja veUtok varnosti tn trdnega upMja. V nešlh vojakih In materah j* pozdravil mintater vaa narod V И volni si vije sam lavorjav vena* «*rog Ma. »Moj božični pozdrav *re v vse smeri sveta,« je izvajal dr. Goebbels dalje. Danes, ko smo v Boramoatl, smo to, kar prej nikoli nismo hotaM biti: složen narod 90 milijonov M- Namoawi M Hrtaagamf* Ш tdašL M amo so pobratili v eni volji. Ta narod hoče v tej sloveanl url kakor aid stati pred svojim Ftthrerjem. Kakor sporočam п^мпм voščila naroda, tako томт ароговМ njegova vo №la narodu. Minister ta pota« iahko — na v*sel|a vaeh Nemcev — sporočit, dm |a Mhrar popolnoma idrav in kakor vadno dniavo taradno pro ian. Zmaga naših oroš# Imm^I v mlagovam noomainem sklkpu, da albeli ma poatana Im-dan In ошаМН^' da nikdar aa hI ona prod sovvainlhoBi, McoriaM vaašm ргШко, da ma Mda adaso* hi da alapo laapa svofama naroda, И ta v taaa dhrfam ia raxglbaaaaa časa BatboltM Ia nafavastaf#! zaveaaik. M-fcoM #* oa — mlalstar — al videl rOhracfa tako poiaaaa aačrtov hm sHk bodočaosH h^ har vaadnph tednih prod aaio aovo alan- Minlater (e vicIlučH y krog mteM In Sa-slav mrtve tamake, ki so čuvarji naše čaoti. Zahval Mi ae nflm, «* pravi, biti njih vreden. ВоЦ kakor vsem živeči« smo jim dolžni hvalo s* Reioh. To je edina zahteva, ki so to BMB aaoafMIL To maramo f пЈпШ Misleči iistrelki Vzhodnoazijski poročevalec »ОЛЛш #a poslal po radiu svojemu časopisu aledač* poročilo o nastanku in uporabi japonakib posebnih formacij, ki bo zanimalo tudi naše čitatelje. Tokio, v decembru. Ko se Де bilo pred na« kaj meseci v poročilu cesarskega glavnega stana pojavilo ime Kamikaze kot iaras *a nek posebni napadalni oddelek japonskega mornariškega zračnega orožja, verjetno na4« prej nihče ni vedel, kaj bi počel x imenom te posebne japonske formacije, ta uspehov te formacije se je sicer dalo zaMla-čiti, da je njen napadalni način posebno uspešen, lahko smo slutili, da so se 6 uspehi dosegli z dalekosežnim žrtvovanjem samih sebe. Ali vse posameznosti o bistvu formacij so ostale nejasne. Tudi prevod imena Kamikaze z božanski veter in spomin, da označujejo v japonski zgodovini kot božao* ski veter tisti vihar, ki je uničil mongolsko ladjevje, ni mnogo pomagal pri poskusu, da bi se pobliže spoznalo-bistvo teh formacij. Med tem so se priključile k enotam kaml» kazov japonskega mornariškega zračnega orožja tako zvane enote Banda japonskega vojnega zračnega orožja. Pa tudi komaj mine dan, da ne bi cesarski glavni stan poročal o čudovitih uspehih ene ali druga med obeh formacij. Danes v* va* svet, da si je Japonska v teh enotah izkovala orožja, kateremu nasprotniki ne morejo postaviti nasproti ničesar slidnega, ki se Wh ne morejo niti ubraniti ia ki so popolnoma lahko izravnali materialno amerlkansko nadmoč, da, ki jo mogoče v doglednwn času ma-obrnejo v nasprotje. Podlaga, na kateri slone vse ta, aa posebne napade določene formacije japonske oborožene sile, v nasprotju s sličniml formacijami v drugih državah ni pripravljenoat umreti, ampak izrecna volja umreti. Japonci so za to mnogo bolj predestinirani, ker njihova vera, filozofija in njihov 'iv-Ijenjskl nazor na vidijo v umiranju cezura, kot kakršno ga smatra Zapad, Za v čaaih mita živi vsak posamezni Japonec s svojimi mrtvimi, to se pravi s svojimi predniki, kakor da bi bili vsak čas prisotni. Prav tako, kakor se hišni očetje pri težki odločitvi posvetujejo s svojimi predniki pred domačo skrinjo, prav tako gredo državniki pri nastopu službe ali pri dalekosežnih odločitvah do narodnega hrama, da bi jih božansU predniki navdahnili. Prostovoljna smrt j* bila japonski daM vedno bližja kakor pa zapadnjaku in ni samo slučajno Verterjevo trpljenje najbolj znano Goethejevo delo na Japonskem. Ta volja do smrti je pa seveda pri japonskih vojakih neizbrisljivo združena z željo, da se s tem pomaga japonski stvari in tako napravi domovini čim največja usluga. Raz taga stremljenja ja nastal že v rusko-japonskl vojni pojem človeške bombe, torej vojaka, ki (a s svojim, z razstrelivom natovorjenim telesom napravil vrzel v sovražnih postojankah. У vojni v Vzhodni Aziji ca je pridružil tarna pojmu že prvega dne, na dan pri Pearl Mar boru, pojem »Jlbbaku«. Japonski letalci, Icl bouT, pojem »Jabbaku«. Japonski letalci, ki so svoja pokvarjena letala zabodli v ama-rikanske bojne ladje, so preživeli svojo aad-njo minuto v prepričanju, da bi bila njihova smrt zaman, če ne bi z njihovim tako ali tako zgubljenim strojem dosegli uspaha •za svojo državo Zadnje stopnjevanje taga stremljenja so bili do sedaj tako zvani »Tal-atari«, to s* pravi, uporaba nepoškodovanega stroja in neranjenega telesa za dosego bot* nega namena, ki brez neposrednega napada in žrtvovanja drugače ne bi mogel uspeti. Potopitev »Prince of Wales« In »S^ puise« sta bila za to prva, od tekrat veAsa* ponovljena primera. Kdo je prišel na to misel, da organtelM te, do sedaj samo individualno izvedena ta nikdar od zgoraj zapovedane bojne načina, se ni zvedelo. Nekaj opore nam da dejstvo, da j* bil prvi letalec Kamikaza podadndpal Arima, ki je pri Formozi usmeril svoj alrof v nekega amerikanskega« nosilca latal ia aa od takrat dalje časti kot oča vseh anot Kamikaza. Prav tako pa je mogoče, da |e pilila sama zamisel ia krogov mlajših častnikov. Ona je tako тЛоб lebdela v srak« ta je bila nedvomno v stotinah, da v tisočih vojnih taborišč pradmet večernih razgovorov. V vaakem primeru pa se mora dotUhH, U je prvi prišel na to misel, omna&tl akapno ■ uatvariteljem enot kot iznatdltatl nova vrata orožja. Ker oba skupaj sta prafcUčao ustvarila nič manj kakor misleči loatrtlak Oa aadnje tadne ni priplulo V bllltao еЛМ1а pred Filipini nobano ladjavla Zadk4a< mA držav, ni tamu kriva nesposobnost mpa rlkanahaga vrhovnega povaljata, da ae ta-stavHo oddelki bojnih ladij In odpočl|e|a Za to bi bile zaenkrat še dovolj ladij na ao-vraCni strani. Ce nobeno ladijsko sprematao v zadnjih tednih ni nemoteno doseglo РПкЈ^ no% ai tema kriva aaimožaoat Rrmm 1 — If V. 10%. KARAWANKEN BOTH Sobota, 80. đporambra 1&44. Zagonetka okrog „V 2'^ Ugotovitve glede novega nemškega daijnostrelnega orožja DNI Berlin, 29. decembra. Nervosna igra porodi v Angliji in Ameriki м zaSenit po> časi določno Izoblikovati. Četudi si še vedno prizadevalo, iiogniti ae vsaM opori glede učinka tega novega povračevalnega oroi|a, se morajo počaal vendar vdati v to, da dajo таај precizne podatke o oroiju samem. Britanska poročevalska služba opisuje orožje »V 2« kot velikansko raketo s težo 14 do 15 ton', dolžino devet metrov in premerom nad en meter. Izstrelek ima po an-gleikem opisu obliko neskladne bombe s štirimi vodilnimi pripravami ob koncu repa, da se zasigura stabilnost. Pogon rakete vsebuje med drugim komplicirano turbino, katere smoter vidijo v tem, da napravi vzgon neodvisen od zraka in s tem povzroči, da zlati raketa preko zemeljske zračne plasti. Glede posameznosti pri postopku tega vi-sokoracvltega vzgona pa si še belijo glave Vedo samo to poročati, da doseže »V 2< z brzino približno 5000 km na uro prt dosegu približno 380 km višino 100 km. Polet telesa z brzino večjo od zvočne daleč v stratosfero je problem, o katerem trenutno tam preko razpravljajo. S tem utemeljujejo zlasti že dolgo očitno priznanje, da je vsak« obramba proti »V 2« nemogoča. Niti protiletalsko topništvo niti lovci niti zapora balonov, še celo slednl oddajalec (Sptirsender) ne morel9 niti nalmanje vplivati na polet izstrelka »V 2«, kal šele odvrniti ga. Pristojna nemška mesta nimajo tem ugotovitvam samim na sebi ničesar pristaviti. Trajno se pa britanska poročevalska služba ne bo mogla izogniti temu, da da svetovni javnosti tudi vpogled v učinke orožje »V 2«. Ce je Reuter pred kratkim poročal o kvadratni meter velikih kosih izstrelka »V 2«, ki so jih našli v razdalji nad 3 km od mesta udara, se to lahko smatra kot prva omemba ' v tej smeri, prav tako objave, da ima »V 2« veliko ućlnkovittlil razstrelili naboi kakor »V 1«, Nočemo prehiteti nadaljnjih priznanj naših nasprotnikov in hočemo trenutno ugotoviti samo tole: Nemško oboroitvanjt nI samo % poudarkom prigan|alo razvofa, ampak opravlja znatno proizvodnjo tega orož-|a T številnih, proti vsakemu sovražnemu učinkovanju varnih izdelovalnicah. Dan, ko je za obstreljevanje z »V 2« odgovorni poveljnik Reichsministru za oborožbo in vojno proizvodnjo Albertu Speeru lahko javil ti-sočni strel, je te daleč xa nami. Paiet pri delu ie vnaprej, жо napravili mnogo odstre-lišč, da se bo nevzdržno nadaljevalo obstreljevanje Anglije X orožjem »V 2«, tako da se bo nekega dne .svet lahko prepričal o učinku tega novega nemškega daijnostrelnega orožja. Med tem pa si naj Angleži belijo glave, kako bodo hoteli trajno prenašati raketni izitrelek, čegar gotovosti v po goditvi cilja is čegar izdelovanja ne morejo motiti. * Ftthrer je po predlogu Reichiministra za oborožitev in vojno proizvodnjo Alberta Speera podelil Riterkreuz de« Kricgtver-dienekreuze« mit Ichwerten (viteški križec vojnega zaslužnega križa z meči) petim znanstvenikom in tehnikom, ki so si stekli edinstvene zasluge za razvoj, delovanle in uporabe orožja V 2«. Njihova imena bodo (poročena javnosti pozneje. Po FUhrerjevem nalogu jim je Reich«mini«ler Speer izročil visoka odlikovanja na kraju njihove službe. Iz vseh krajev sveta Zaradi zračnih napadov ja moralo biti zgrajenih v Nemčiji veliko zasilnih bivališč pri katerih to merodajna oblastva imela naslednje izkušnje: Pri gradbi zasilnih hišic so le vedno pojavile poiebne želje, ki nifo bile prllagodene tipu predpisane hišice, kar pa bi vplivalo neugodno na vei potek akcije. Zasilne hišice je smatrati kot začasna bivališča, ne pa za začetne celice bodočih bivališč. Zaenkrat naj služijo zasilno hišice kot začasna bivališča. Pri teh bivališčih It v prvi vrsti gledati na to, da so vama pred bombnimi napadi. Da se pa upoštevati želja, k: je izražena glede bodočega kraja bivališča, ki je izražena glede bodočega kraja bivališča. Tudi ni mogoče hišicam dodati večjih vrtov, ker bodo imele v poklicu zaposlene družine premalo časa za obdelovanje. Večinoma se hišice grade iz masivnega materiala, ker le les težko dobiti in lahteva grad- ba lesenih hišic veliko več usposobljenih delovnih sil. Izraba vseh prostorov onemo goča, da bi se v hiši tudi pralo. Zato je bilo potrebno napraviti pralnice za več hiš skupaj. Posamezniki pa lahko uporabljajo tudi pralnice. Posamezniki pa lahko uporabljajo tudi pralnice sosednjih hiš. Po izkušnjah je potrebna na 10 družin 1 pralnica. Finansira-nje gradbe pralnic se vrši iz državnih sredstev. Nadalje — čim manjše |e pohištvo, tem lepše izpolni stanovanjske prostore. Ker prihaja večina ljudi iz mest, jih je treba še poučiti, kako naj ai urede stanovanje na de želi. Med najdražja semena na svetu spada nedvomno semenja begonij, saj stane en sam gram tega dragocenega semena v našem de narju okrog petdeset mark. Seme begonij je pa tudi Izredno lahko in majhno. Kadar g« torel vrtnarji na lakarnitkl tehtnici tehtalo sfkega vrhovnega poveljstva, da pripravi dovolj spremljevalnih ladij in varstvenih letal. Amerika ima zaenkrat še dovolj ma-Wriaia. V obeh dejstvih se izraža samo ne-иов Mnerikanskega vodstva nasproti novemu japonskemu orožju, ki se mu s protl-'•'•1'kim topništvom in lovci le težko pride do živega. Mimo lahko verjamemo, da ae pečalo najbolj jsametni ljudje Amerike z zamislijo, da bi kaj fnašli proti novemu orožju Japonske. Koliko je Amerikancem do tega, da se najde hitro protlaredstvo, se da sklepati radi pomanjkanja amerikanskih ugotovitev najbolje iz japonskih komunikejev. Seveda komunlkejt ne morejo zbrati vseh dogodkov, ker le redko se vrne od vzletele enote tudi samo en letalec in tudi japon-•ke lovako spremstvo, ki naj pribori pot do cilja, ne more vedno opazovati napada in njegovih posledic. Japoneka statistika ima lato neke vrzeli. Ali tudi s temi vrzeli nam da o dogodkih zadnjih petih tednov zelo dojmljivo sliko. Po podatkih japonskih časopisnih odsekov vojske № mornarice pri cesarskem glavnem •tanu, ki jih je razgledal pisec tega članka, radi tega, kaže bilanca zadnjih petih tednov, od 25. oktobra do začetka decembra, sledečo aktivno stran: Potopljene so bile štiri bojne ladje, pat nosilcev letal, šest križark, sedem transportnih ladij in štiri nedoločene ladje. Od bojnih ladij sta bili mogoče dve tudi težki križarki, to se popolnoma točno ni dalo ustanoviti. Težko poškodovanih ja bilo šest bojnih ladij, devet nosilcev letal, tri krlžarke, en rušilec, devet transportnih ladij in tri nedoločene bojne ladje. Na večini teh poškodovanih ladij so bili izzvani hudi požari, katerih razvoj do prirodnega konca japonski lovci niso mogli opazovati niti radi časa niti, ker zajo niso imeli povelja. Vsega skupaj je bilo torej po teh posebnih formacijah trajno uničenih 36 bojnih in drugih ladij in 31 začasno izločenih. Amerikansko brodovje se mora radi nastopa teh formacij bojevati za Filipine z 67 deloma polnovrednimi brodovi manj, kakor pa je bilo to r načrtih, Na drugem meatu je napisano, kaj je morala Japonska žrtvovati za te uspehe O tem ne obstoje končne številke In te jih tudi ne bo moglo prlbavltl. V številkah bi morale biti vključene z gube japonskih lovcev, ki nastanejo pri bojih za prosto pot poleta posebnih napadalnih formacij, vsebovati pa bi morale tudi tiste posebne letalce, ki so kljub zaščiti lovcev pred dosego cilja uničeni. Končna številka bi torej mogla samo zavesti v zmoto in ne bi dopustila pravilnega zaključka. Ali iz materiala, ki je bil prepuščen piscu članka, se jasno spozna, da je do sedaj najvišje število letalcev, ki so bili potrebni za potopitev .amerlkanskega velikega bojnega broda, tri. Toliko pa je bilo potrebnih samo v enem edinem primeru. Skozi dva posebna letalca, ki dosežeta svoj cilj, je vsekakor usoda cilja zapečatena. Samo en primer je znan, ko je cilj potem, ko sta ga zadela dva posebna letalca, ostal še dalje na vodi plavajoč, a tudi brezgtben. Klar poedln posebni letalec napade cilj, se mora večinoma, ali ne vedno, računati s potopitvijo dlja. Verjetno je bilo potrebno za izločitev 67 amerlkanuklh ladijskih enot vaega skupal 100 japonskih letal. Opazovanje japonskih uspehov pa kaže še nadaljnjo pomembno poedinost: da so uspehi, posAmeznih podjetij vedno bolji in da se bliža trenutek, ko je res pričakovat) lOO-odstotni uspeh kot pravilo. Pri malih podjetjih, kjer je bilo uporabljenih pet posebnih letalcev, se je že enkrat doseglo, da je vsako letalo vzelo s seboj po eno ladjo v večnost. V tem primeru je pa ugotovljeno, da je bilo pet letalcev predčasno sestreljenih, tako da je bil »praktično dosežen samo 50-odstotnl uspeh«. V zadnjem tednu se je temu nasproti dogodil primer, ko je 10 letal potopilo osem ladij in dve poškodovalo, ker se mora najmanj oceniti kot 90-odstotnl uspeh. Je samo vprašanje časa oziroma od njega odvisno, če bodo Amerik and nudili še nadalje tako hvaležne cilje, da bo uresničeno vodeče geslo vseh posameznih oddelkov pri poletu »en posebni letalec — eno letalo — ena ladja«. Da bo potem, kakor je izjavil vodja mornaričnega časopisnega oddelka v cesarskem glavnem stanu, kapitan Kurlhara, pred nekaj časa v razgovoru s piscem tega članka, »prišlo do preokreta v vojni po naših dvajsetletnih mladeničih, da bo res volna v Pacifiku z nastopom teh po-•ebnih napadalnih formacij dobila nov obraz, o t»m ie dan*# ni nobtntqa dvoma v#6 Oni 10 miiledi iiitralki, ti dvajietletni dečki. Ali v njihovo slavo in čast bodi povedano, da' te njihovp mišljenje ne začenja šele, ko je dano povelje k zadnjemu poletu, in te tudi ne omejuje na to, da najdejo pravo pot do cilja in da lete. Njihovo premišljevanje te začelo, ko se je zdelo, da bo materialna amerikantka nadmoč zavedla japonsko ttvar y kritično stanje in ko te je, nekaj moralo zgoditi, da te ta materialna nadmoč zlomi«. Ojačeni klic po Mussolinilu Ženeva, 29. decembra. O resničnih razmerah v po Antjlo-Amerikancih zasedeni Italiji nam daje tliko anqleSkl časopis »Truth« In je pri tem posebno omembe vredno priznanje, da te z ozirom na razmere v Bonomljevl Italiji vedno bolj sliši klic po Mussolinlju. List piže: »Razmere v po Anglo-Amerlkanclh zatedeni Italiji so dale jasno spoznati, kako napačno je bilo, da se je, rdečim pretepačem, sploh dala možnost, da so prišli de moči. Zato so zavezniki tami krivi, da danet že spet nešteti Italijani zahtevajo Mussoli-nlja, da bi iztrgal državo Iz krempljev so-drqe. #a sta neiaželena 2enev«, 29. decembra. Ko te je vojni dopif« nik »United Press«, Robert Miiller, ki je čete Zedinjeaih držav spremljal na Guadalcanar in srečno odnetel pete, tedaj vrnil iz Evropa, tako piše »Wathlngton Post, je nosil svojo ranjeno'roko v obvezi In je moral priznati, da so Nemci izredno .dobri vojaki Na vprašanje o primerjavi njegovih izkustev v boju proti Japoncem in pozneje proti Nemcem je odgovoril: »Ako primerjam nemške voiake z Japonci, je to prav tako, če bi me vprašali, ali bi dal prednost vročemu valu v poletju ored ledenim viharjem pozimi. Oba sta neprijetna.« V Spodnji zbornici: „Imamo težave" (Nadaljevanje s prve strani) sko moč britanske zunanje politike. Obakrat je preskušnja podala neuspeh angleške državljanske modrosti. Vsa načela tako zvane človekoljubne svetovne politike so se razpršila. Izkazalp se je, da so britanski čuvaji svetovne vesti mirne duše prepustili usodi države kakor Poljsko, da se določajo meje po samovoljnost! velesil in da veljajo dogovori z malimi državami samo take dolqo, dokler se velikim ljubi. V Spodnji zbornici, kjer se debate brez presledka nadaljujejo, si ne vedo pomoči. »Težajre imamo!« je vzkliknil Greenwood, namestnik načelnika delavske stranke (La-bour-Partv). »Zgubimo svoj dober sloveil« Take In stične semoobdolžitve, ki se slišijo že nekaj dni, so nastale tako rekoč v url groze ko so poslanci vseh strank naenkrat morali ugotoviti, da Anglija sploh nima nobene zunanje politike. To Anglijo vodije oportvmlsti, ki hočejo male narode kakor skrpanl Žid'e pobasatl kot plen, če tako na-nesejo prilike. V dvakratni preskušnjl je dvakrat spodlntelo! in sioaio v zavojčke, morajo zelo paziti, da ne klhaio in ne kašljajo, sicer bi jim mimogrede nekaj sto mark v zrak zletelo. Po mnogostoletnem iskanju so odkrili jamo, v kateri je Buddha živel in pridigoval. Leži ob tako imenovanem »Jastrebjem vrhu« v ooroviuj? Ben^jalill. Tu I# kakšen dticSt jafti, v ртекћпт т# poltretjira tisočletjem budistični puščavniki. Jamo je odkril indski učenjak Chaudhury po itarih poročilih kitajskih romarjev. Tu je Buddha postavil temelje budističnega nauka In tu ga je hotel umoriti tudi njegov sovražni brat, ko je z vrha spustil nanj težko skalo. Jame so še danes zvezane med seboj s hodniki in naueljavo za vodo, zgrajene pa so po načinu klklopskih zidov iz velikih skal brez ometa. Vrh nosi Ime oo Svoji značilni obliki, ki finomlnim nm '»streba. V»rl»* Mfiil Unii-li NS < 1>11|уиг1ч« I lift l»rii<'ltcr»l Ktmfmn f>nihH KI«r»nf'iPt V«rlmwlMt*r: Пг ICtiiH HpiMm ZET h<" W-hrmin-ht) — H*nnt»,»hr"t|ett»r Hiir»tm*nn Tnr*#N \n»« nI ' 'lltij nico v upanju, da bo »topil v qrob nieqov priletni oč«. Ko ie odbila dvanajsta ura, zasliši na cerkvenem dvorišču nelc ropot in ko le prišel ven, vidi, kako se je utegla nevesta v belem oblačilu v grob. Grol je postal otožen, Nekaj mesečev pozneje pa |e umrla mlada mllnarjeva hči. Tudi vesela prerokovunla »e uresničilo. Nek bogat kmet le »topil ob novem letu med »vole dekle, ko »o te po starem običaju sklenile krog okoli gosi, ki je imela povezane oči. Dekle, h kateremu te gos obrne, s* bo Se tlito leto omožila. Ker jim te hotel mladi kmet nagajati, je stopil prešerno v krog In gos se je z glasnim gaga-n|em odzlbala med najrevnejšo deklo In nlega iz kroga, na kar so ga ostali dražili: Gotpodar bo dobil Lizo za ženol Bahaško bo(^tl kmet ee |@ imej nI podtlkavanju, da se bo oženil t revno dfkio, toda opazil )•, da lA 7e]o IfMbka in kontno se le v njo tako ТЖИЦНН iQ ## r^rr.fi If Srečo govorečo gos pa |e kmetica skrbno čuvala in negovale do blaženega konce. Heleni brodolome« Tor«4, rl ste edini preostali brodoloma? Pripovedujte ml vendar, kako #le bili rešeni? No, ma sledeči načini lamudll tem bil « ladjo!... Med l|ub(ml sosedami To menda le veste, da je gospo Vogrln-čevo pičil pajek. Pa menda niso bile kakšne neprijetne posledice? P*4, р#Д, pa|#k M mrtev. Tolaiba »Kakat pa jokal, Janesek?« ga vpraša m|e- gov oče, ki se I# bil pravkar vmll % dolgega potovanja. »Mati me le nmšeškala,« mu odgovori •ladobudnl sinko. »Kar potolati se,« mu d* oče, »odslej ta b*m apet i«« pretepal.« Božična pravljica petdesetega polka / spisai waiter Fiex Naenkrat so šepetanje In žuborenje preglasili valovi petja, ki je, kakor se je zdelo prihajalo Iz srčnega prekata zfmlje. — Pesem je opevala mrtve nemške vojake, ki se v dolgih vrstah po krvavi junaški borbi poslavljajo od sonca In livad in zamenjajo ce tanko vojaško službo s službo pri Bogu, ki )lh postavlja za čuvaje časa in za tajne kralje, da, maziljeni z zemeljskimi bolečinami. Izvršujejo svojo službo in gospodujejo lemljl. Med tem so nosilci vojaških odrov dospeli do roba jezera in odložili z venci okrašena bremena. In kakor hitro je voda naplavila in omočila zelene veje, so mrtvi vojaki vstali It svojih mrtvaških odrov in te molče pomešali med temno .trumo sivih bratov. Samo po jelkinih vejah, ki so jim ovijale njihova bela senca, je bilo spoznati mrtve svete noči Iz med drugih. Ko pi je utihnilo pelje v srčnem prekatu lemlje, seje zopet razločno slišalo skrivnostno žuborenje prltekajočlh vrelcev. Od lega je čutila uboga žena težko In bridko srčno bol, In tudi njen fantffk te |e nerazumljivo zgrozil, da je silil v naročje matere In se jI dobrlkal s prošnjo, da bi šla domov. Molče 1« prijel tivl vodnik ženo za roko In )o vodil od tod. Ko je pa uboga žena itopala nazaj v temo, |e tllšala za seboj nedoumno sladko donenje In čutila, kako to širine jezera tvet Ifele kakor prej zasijale kot v jatnl nebeški Julrantl zarji. Preko bleščečih vodovij so pele čiste duše tvojo petem o vojaških gro bovih v daljni tuji lemlji. Uboga ione je čutila, kako jo je obtelo in uspavalo milo blsgoglatje In še na pol v tanjah le pritisnila fanta trdneje k srcu, In »a-▼eit jo je zapuščala. Ne vedoč, aH čez malo tU dolgo časa, te zbudila In, ko le z vso tllo napela »vol* m' " s C le s svo"m zn..',la v tnegv robu vodovja v gozdu, клтог je bila me bU« da le storila svoj zadnji skok Srce jo je Mbolalo, ko |a pihal na njo hladni xemellaki zrak. In mislila je, da te ji je tanjalo. Toda naenkrat je čutila in opazila v svojih revnih rokah zlato čašo In tivo školjko tajnega kralja. Hkrati je videla, da to se ročice njenega fantka od dotika čistih duš rahlo in skrivnostno še vedno svetile v rožnem bleeku, kakor da bi oklepale skrivnostno luč ali mil biser. Fantek je pa tiho lečal od mraza, lakote In žeje. Tu mu je prožila mati zlato čašo na usta In ga krmila s kruhom školjke. Kmalu je otrok utihnil. In njegov beli obrazek se je svetil kakor sij sto božičnih sveč. Tu je pila in jedla tudi mati vina In kruha mrtvih. In glej, kruh in vino sta Imela tladek in hkrati rezek okua In navdajala telo in dušo t čudovito močjo In svežostlo. Niti čaša niti školjka nista poslale prazni, in vendar je žena, ko le pila, videla sijati dno zlate potode, In na dnu je plavala slika tajnega kralja, kakršnega je videla v trčnem prekatu zemlje Tu ao )1 obllle oči goreče tolze ponižnosti in na kolenih )e molila Boga, na| potvetl njene roke, da bodo vredne, podajati fantu kruh in vino mrtvih kot hrano teleta Im dwie. Ko )• bila »pravila svo|o gorečo molitev, |e pogledala kvišku In opazila bogatega kmeta, ki je stal pred n|o, ne več trd in ponosen, ampak boječ In ponižen. Niti on niti uboga žena nista našla besed«, ki bi |o spregovorila med sebo|. Tu |e priskočil k možu nedolžni fantek vdove In mu poigravale prožil zlato čašo. Kmet jo je prijel In jo pod čudno silo nastavil na ustnice. Tu je opazil sliko tajnega kralja na dnu čaS« In lasj« so mu osiveli od srčne bridkosti. »Odpusti ml mojo trdost«, j« prosil čez nekaj časa ubogo ženo. »Vem, da prlhalaš od tajnega kralja Iz srčnkga prekata zemlj«. Kajti eden Izmed njegovih sivih slov je btl to noč pri meni in ml je to povedal. Odslel naprej boš, ne da bi te kdo žalil, s svojim fantkom stanovala v .hiši svojega mola, In )az ti jo hočem prepustiti kot last, da mi Bog ne bo št»l v zlo mo|e srčne trdote?« Nato je prijel ubogo ženo In njenega fantka za roke In jih ponilno povedel do praga njune hiše, da bi tam mirno živ^ in ohranila kruh In čašo kakor v pobožnem templju s« otroik« In otrok otrok« kot «v«to d«dličtne po voHl ta|n«ga krmil« ▼ fllobinah z«ml|«k Konet v • Zgodbe :z novoletne noei V tistih udobnih časih, še nedavne minulih, ko le bil v nemških deželah običaj pre. bill večer v prijetnem družinskem krogu, so sedeli v n«kl vati kmetje skupaj ter #| pripovedovali zgodbe Menili so •• tudi o govoru živali v novoletni noči Nek kmet ki tega ni hot«l verjeti, a |« bM *«lo rado-v«d«n, s« j« skril malo pr«d i«dn|o «ro staroga l*ta т hl«vu i« kopioo e«na hi slišal o polnoči, kako spr«gov»rl n1«9ov konj: »To leto pa bomo morali še natega gospodarja odpeljati « Ko je to eltšal, se le tako ustrašil, da te zbolel, In kmalu nato so ga odpeltall • konji na pokopališče. Slabo se je godilo neki ženi, ki je bila tudi tako rodovediM In neverna. V movol«UU 'noči s« I« eplazila k vodnjaku, % lastnimi očmi s« j« hot«la prepričati, ali je re*, da se epremeni, kot pravijo, voda т vino. Ko «e je sklonil«, le hotela zajeti, (pregovori ob n|e» nekdo, ki ga ai sll«ala prihajatli »Vsa voda le vino in v#«, kar )« ob mj#m, 1« mol*« In moral« !• odttl c njima Im ni bilo voč aledu o njot' N«k etoi M red l«po, mlado mlinar levo hčor In lo i« hotel т««41 ва t«no. Dokler p« !• nlegov oč«, ni ssnel na to misliti Pa mu I* nek moder starček proro koval če stopi v novoletni noči v grobnico svojih prednikov, da se bo o polnoči ta po gretnll v grob, ki bo v Istem letu umrl. Mladi *ro( io tako atorU. podal ae i« v grob- Sofcota^SO. decembra 1944. EA«AW*NK1W ВОТЖ ttran 3. — :t#v. IM. SilvestroTe raznoterosti Dvo|čkm Iz dveh itoletij Najbolj čudna dvojčka, ki sta kedaj bile rojena, eta verjetno oba grofa Plassonl C* j* že redek slučaj, da se rodita dvojčka v različnih letih, se je to zgodilo pri imenovanih še celo v različnih stoletjih. Dne 31 decembra 1799. L okoli % 12 ponoči je prišel na svet grof Rene, in tri minute po polnoči, torej 1. januarja 1800, mu je sledil njegov brat Louis. Oba brata sta postala častnika, Rene je napredoval do polkovnika, Louis pa ceI6 do generala. Oba sta dosegla visoko starost, in bilo je baje zelo zabavno, ko je čestital general Louis svojemu bratu dne 31. decembra 1879 k 80. rojstnemu dnevu in mu je le ta izjavil: »Hvala ti, moj dečko. Imaš prav, da gledaš i spoštovanjem na men#, saj sem pred teboj za celo stoletje. * Kt« It najprvo začnt novo IvtoT Ko se je Sebastian del Cano, prvi krmar na Filipinih umorjenega Magellana, po triletni odsotnosti in potem ko je kot prvi ob-Jadral svet, vrnil v domač pristan, so se on in njegova ladijska posadka praznoverno čudili, ko so zvedeli, da so z ladijskim dnevnikom zaostali za en dan nasproti resničnemu v Španiji obstoječemu času in da so radi tega praznovali katoliške praznike ob nepravem času. Ml se dandanes temu smejemo, ker vemo, da bi drzni pomorščak, ako bi ob-ladral svet v vzhodni smeri, moral biti za en dan, ali pravilneje za en koledarski dan spredaj. Datum je baš v različnih krajih zemlje, ki niso samo preveč oddaljeni drug od drugega, različen, in radi tega je nastala šele meja med razlikami v datumu, ki preje ni obstajala. Kot meja med različnimi datumi se sedaj smatra 180 poldnevnik, ako ga danes prevozi pomorščak, potem računa aH neki datum dvojno, ali enega preskoči potem, kako pride aH iz Vzhoda ali Zapada; Za otoke v Velikem oceanu in za kopno zemljo pride meja datuma od južnega pola, gee vzhodno od otokov Chatam, Nove Zelandije, Avstralije, zavite potem proti zapadu med Novo Gvinejo in Caroline, ostane zapadno od Filipinov in Ladrondv, gre potem jugovzhodno od japonskih otokov in Kurilov pro- ti Beringov! ožini. Zapadno od te črte se šteje en datum, tedenski dan več kakor vzhodno od nje, na tej črti se začenja nov dan. novo leto našega časovnega štetja. Radi tega je razlika med starim in novim letom na teh okoli te meje različnih datumov ležečih otokih Velikega oceana sorazmerno največja. Ce je v Manili (Filipini), ki leži 138 stopinj vzhodno od Ferra 31. decembra zvečer 10. ura 15 minut, ima Vzhodni rt na Nov! Zelandiji (196 stopinj vzhodno od Ferra) že 1. januar. 2. uro zjutraj. Naše novo leto praznujejo potemtakem najprvo Novozelandci, prebivalci otoka Chatam, in potem Avstralci * Kolikokrat in kako dolgo v letu udarja stolpna uraT Ako bi ura odbila vse udarce enega leta, enega za drugim, bi rabila za to tri dni, osem ur in osemnajst minut. Račun je zelo enostaven: Stolpna ura udari enkrat pri %, dvakrat pri Va, trikrat pri % in štirikrat pri celi uri. To je skupaj deset udarcev na uro ali 240 udarcev dnevno. Zraven pride še 156 udarcev polnih ur. Število udarcev znaša torej 396 dnevno in za vse leto 365 krat 396 = 144.540. Vsak udarec traja približno 2 sekundi. Stolpna ura bije v enem letu 289.080 sekund = 80 ur in 18 minut. * Pol milijona M silvestrovega konja Najbolj čudežni konj v dirkalnem športu, ogrska kobila Kinczem, ki v več kakor petdesetih dirkah ni bila premagana, se je v Silvestrov! noči leta 1881 82 ožrebila v nekem železniškerti vozu in je žrebe dobilo ime »Budagyongy«, biser z Budimpešte. Srečen lastnik konja, baron Blaskovič, je neposredno potem stavil s poklicnim posredovalcem pri dirkah, Henrikom Lahmannom za v treh letih pozneje prirejeni nemški derby. Stava se je izvršila v odnosu 100 : 1. Ko so tri leta minula, res niso videli v nemškem derbyu v Hamburg-Horn nobenega drugega konja, ki je šel skozi cilj kot zmagovalec, kakor ravno »Budagy6ngy«, Poklicni posredovalec pri dirkah le potem lahko naštel v paviljonu Alster baronu Blaskoviću pol milijona na mizo. Ta stava išče v vsej zgodovini dirkalnega športa sebi enake. Koristnost snega Kadar pokrije sneg zemeljska tla in ogrne natade in setve z belo odejo, sta kmet in vrtnar vesela, ker vesta, da so nasadi varni pred mrazom. In zares ga ni boljšega zaščit nega sredstva za prezimujoča koristne rastline, kakor je sneg, ki prepreči nadaljnje ohlajevanje tal in ohrani vso toploto, ki bi se sicer izgubila v ozračje, setvam in nasadom. To vedo kmetje po stoletnih izkušnjah. Tam.-kier je sneg iz tega ali onega vzroka skftpnel, «etve pozebejo, medtem ko kažejo pod sneženo odejo bujno kal in rast. Pri nas se nekatere občutljivejše rastline (smokve, lovorika in pod) obdajo čez zimo s koruznim ali kakim drugačnim ščitom, r severnejših krajih pa morajo na ta način zavijati tudi trte, marelice in druga občutljiva drevesa. Ce jih pokrije debel sneg, so popolnoma na varnem In bodo izvrstno prezimila. V najsevernejših deželah našega sveta je prihod snežene dobe prava blaginja za prebivalstvo. Ce ne bi bilo enega, bi bilo on-dotno ljudstvo obsojeno k poginu. V severni Kanadi leži meg 6 mesecev, • prav njemu gre hvaU, de s« vsi sadeži razvijajo in do zore v ■' kn (ma'o v teh po- prahu, ki jih spravi sneg iz ozračja na tla. V mestih, kjer je veliko tovarn, se lahko vsak z lastnim nosom in pljuči prepriča, da je zrak najčistejši neposredno po snežnem metežu. V mestu Hagenu na Vestfalskem so našli v snegu 768 stotink premoga, ki so ga tovarne v obliki dima izpuhale v zrak. V Londonu so našli v litru raztopljenega snega 5 gramov neizgorelega premoga. Te številke pričajo, kaka nesnaga se zbira v ozračju velikih mest; tu so mimo premoga tudi pare žveplene kisline, amonijaka in drugih snovi. Ce »neg pritegne te snovi na zemeljska tla, je sigurno, da dobe rastline na ta način več hranilnih snovi. Sneg pa tudi pretjreči izhlapevanje rastlinskih snovi. Se ene zasluce ne pozabimo: sneg najbolj prekvasi zemljo z vodo. Izmed vseh padavin, ki jih dobi prst v teku leta, daje sneg najmanj 75 odstotkov, poletje pa največ 7 do 8 odstotkov. Tako skrbi -neg v obilni meri, da postaja zemlja pripravnejSa za setev In rodovitna mati rastlin in s tem vseh živih bitij. Zima, ki Ima malo snega, se najbolj občuti v poletju, zato ne pravi zaman ljudski pregovor: »Veliko snega, dobro poletje.« Ra/I hove, kakor je tudi pri nap na deželi novoletna noč najboljši čas, za izganjanje zime, da bi se pripravil prihod pomladi. Ko so hudobni duhovi srečno pregnani, se obesi nad hišna vrata ali na sleme vejica božičnega drevesca; to bo »hudobce« odvračalo, da bi se spet skrivaj vrnili. Saj bi se drugače nabodli na šilaste bodice, kar bi se Hm v ostalem prav Ugodilo. Tako, in sedaj se je vse zgodilo, kar se je moglo zgoditi, da je postala pot prosta za prihajajoče leto. Samo še požlrek riževega vina, popitega v prijateljski družbi, da udari dvanajst ura In zazvonijo zvonovi — kakor pri na«. M. Heinzwald. Bog in delo Prirodnl izbor dovede polagoma po uspehu ustrezni uvrstitvi posameznika v organizem občestva do razčlenjenega reda. Oba, posameznik in občestvo, sta v trajnem medsebojnem učinkovanju. Obstoj občestva je odvisen od delavnosti posameznika in le ta v mnogem dobi moč od občestva. Okolnost, da je človeštvo spoznalo te ^veze jih vedo-ma izpolnilo z morallčnlm hotenjem in da je temu prilagodilo življenjsko Izoblikovanje, je omogočila človeštvu razvitek kulture. V notranjosti občestva kaže seveda po naravi predpisani boj druge oblike kakor v življenju posameznika. Prilagoden je zahteVam občestva, preložen je bolj na gospodarsko polje In na mesto boja, ki je dopustil posameznikom, da so si enostavno vzeli svoj del potrebščin, stopi uspeh. S tem stojimo pred eno Izmed največjih sprememb kulture, boj posameznika je bil zamenjan z delom in nad njim se dviga občestvo kot bojna organizacija. V kolikor bolj se razvija narod, toliko manj je posameznik prisiljen, da vodi boj xa obstanek^ sam za sebe, narod kot celota mu to odvzame in skrbi s socialnimi nared bami za varstvo njegovega obstoja, seveda na radi karltatlvne miselnosti, ampak li ljudske obveznosti Nasprotno Ima občestvo spet svoje zahteve do posameznika, ki jih mora izpolniti — boj zanj nI popolnoma odpravljen, tudi boj 1 orožjem ne, on je samo Izvzet iz slučajnosti samostojnega življenja In podrejen potrebam nacionalnega obstati-ka Pri tem pomeni najvišjo »pravičbo bojnega zakona, da človek temu lahko t« #vo bodne odločitve pritrdi, čeprav bi se nevarnemu boju lahko Izognil. Junaki Iz Lan gemmrka so naravni zakon boja povišali v morpVHoi' In s i*m doksiall staro notra njo , K, Ц naravne in mo ralične Na mesto boja za obstanek nastopi torej v narodu tekmovanje, oplemeniteno In vseka км opravličeno aadomwUio boUi k#« ono dovoli spoznante na1draqočene|*lh sil In njihovo uporabo. Bo) posameznika za sebe, postane boj posameznika za narod. Tukaj |« bistvena razlika med liberalizmom in nacio-nalsocializmom: liberalizem je boj posamez- ne eksistence za sebe, s tem boj proti vsem, nacionalsocializem pomeni bojno skupnost vseh za celoto, ki spet obsega v sebi posameznika. Vedno najde feljo za gospodarsko razilritvijo individua in njegov« zahteva do lastnega življenja svoje meje v načelu: Splošna korist im« prednost pred lastno koristjo. Wilhelm Feldner. Kako se oblael ameriška žena? Amerik« pri vsem svojem izrazitem »ame-rikanlzmu« nima v konfekciji svoje mode. Ameriška eleganca je doslej posegala na modele Pariza, Londona, Wiena in drugih evropskih modnih središč in ko je ameriška oblačilna lndustrii|a posnemala fe modne kreacije, se |e samo šablonskeg« dela v velikih serliah oprijelo nekaj »amerikanizma«. Za ustvarjanje modelov Amerika ni imela ne volje ne časa, « zdaj, ko ni več modelov is Evrope, se je pojevllo častihlepje nove ame-riike mode, ki naj ne bi samo nadomeščal« pariško in dunajsko, temveč zavladala vsemu svetu. O prvih poskusih *vel1avl|em|« amerište mode pišejo tekolei V Ameriki mislilo, d« Ima vsaka zamisel Jn Ustanova uspeh, če Ima svoj sedež v ne-botlčnlškl četrti. Tako je bil letos določen tUdI newyorškt blok nebotičnikov, da bi v jeseni In spomladi razkazoval nove ameriške modne novosti. »New York Dress Instl ™ 'International Ladys Garment Workers Union« sta prevzela vodstvo nove modne revije za ves svet in obUČIln« industrij« je obljubil«, d« bo dml« y treh letih za »veljavo novih mod^ov na razpolago I do ♦ milijone dolarjev. Za novo modo je torej n« ra»polago poleg dobre volje In velike ambicije tudi dovolij gmotnih sredstev, « kakor se je videlo pri prvi modni reviji — vse to še ne zadostuje. Samostojnih in originalnih osnutkov Iti modelov nI nikjer, o modnih eetvarltvah ni govora, pa« p, bMl pri-kMuml роммМ eWNb »odeto«. med njimi tudi kroj oblek iz leta 1926., ki pa je nekoliko spremenjen in prilagoden za daniske kostume. Na prvi modni reviji so bile zanimive samo razne obleke, napravljene iz ostankov vsakovrstnega bl»ga v znamenju pomanjkanja tektlslnih Izdelkov, ki pa tudi ne spadajo med samostojne modne kreacije, ker Imajo vrstnike po vsej Evropi. Bakteriie — pomočnice % lehmki Obče n«zir«nje, da so glivice cepljivke samo kvarne, nI pravilno. Prof dr. Henneberg je nedavno predaval nemškim kemikom, koliko koristijo bacili pri wvtvarjanju važnih izdelkov. Klene bakterije pretv«r|«|o alkohol v ocetno kislino. Iz sladkorja napravljajo mnoge glivice citronovo kislino. Druge proizvajalo iz sladkorja proplonsko kislino, dajejo švicarskemu siru poseben vonj in okrogle »oči«. Presno mleko se po raznih nevldcih skisa. Poznamo kakih 300 vrst, ki so deloma jako potrebne, n. pr. za jogurt In keflr. S kvašenjem mlečne kisline se ohrani teeto za kruh (droiice), kislo zelje, kumare, zelen« krma т hladnleah, pri čemer se ob-drže vitamini. Za nastanek arome pri rumu služIjo glivice maslene kisline. Mnoge oep-Ijivke so nujno potrebne za lanena, konopljena, koprlvna In jutovska vlakna (jutovoc — indijski lan). Pri prebavi so silno pomen Ijive celulozne glivice, ker razkrajajo kolo okoli Stanič. Brez njih In brez plesnobnth gliv, ki tro staničnlno, ne bi bilo moooAe me 41i že Teste... ... da poljubi niso še prestara razvada? Šele leta 1550. se je iz Italiie prenesla razvada na ostalo mladino po Evropi. ... da račja jajca postanejo lahko nevarna za zdravje, ker vsebujejo včasih bacile, ki povzročajo paratifus? Surova račja jajca torej niso primerna za hrano, tudi ne v majonezah, sladoledu itd. ... da zraste brazilski bambus dnevno za 20 om? ... da mravlje, ki so nadležne v kuhinji ali v shrambi, poloviš, ako jim nastaviš razstopi-no sladkorja, namočeno v veliko gobo ali cunjo? Ko goba mrgoli mravelj, jo vrzi v krop. Kmalu boš rešen nevšečnih gostov. ...da je sočivja 6000 raznih vrst? ... da ima polž po računu ali številu ameriškega učenjaka čez 14 tisoč zob? Torej poleg počasnosti še drug »rekord« ali prednost predvsem ksr hodi po svetu in — grize. ... da nekatera drevesa dosežejo zelo visoko starost, gotovo pa mnogo večjo kakor človek? Najstarejša lipa, ki so jo poznali, je doživela 870 let, najstarejši mecesen pa 600 let. Naijstarejša jelka je ozelenela ISOkrat. Prvenstvo "med vsemi drevesi pa so odnesli neki kostanji, ki so rasli nad 2000 let. Zanimivo je, da dosežejo najvišjo starost prav ona drei^esa, ki jih najmanj gojijo, ona p«, ki jih skrbno negujejo, se kmalu posušijo. To je prav tako kakor pri ljudeh: Kdor je že od mladih let utrjen in nerazvalen, živi povprečno delj, kakor oni, ki je od lenobe ves pomehkužen. Potihem Drage« Je zaljubljen v goopodiftno Marjano. »Preljuba gospodična Marjanlea,« je rekel, »rad bi vas poljubil.« »Da si tega ne drrnetel« odqovorl Marjana. ''Zakričala bom.« Dragec se je nekoliko odmaknil nazaj. »Toda,« je nadaljevala ooopodična Mar« laa«, »tioto pot&em.« Od trstne$(a do pesnega sladkorja Uspehi nemškega gospodarstva s sladkorjem Mekdal so pridobivali sladkor samo iz slad-komeqa trita, odkritja nemškega znanstvenika Marggrafa v Berlinu pa so 1. 1747. orno eočila proizvodnjo sladkorja iz sladkorne r»pe. V Kunemu v Sleziji je bila 1. 1801. ustanovljena prva tovarna za proizvodnjo sladkorja iz sladkorne repe. To je bil konec monopola čezmorskega sladkorja iz sladkornega trsta, ki se v Evropi sploh ni dal uspešno kultivirati, čeprav so ga že v 9. stoletju Arabci prinesli т južne evropske dežele. V kratki dobi so bili prvi evropski nasadi sladkornega trsta opuščeni, nove kulture pa so nastale, ko so Spanci prinesli sladkorni trst k Južne Amerike. Tudi te kulture niso imele «*peha in so zdaj samo še v Španiji. Pri proizvodnji sladkorja iz sladkorne repe ]e imela Nemčija že pred prvo svetovno vojno prvenstvo. V letu 1913.'14. so nemški nasadi sladkorne repe obsegali 532.850 ha, Iwozili pa so okrog 11 milijonov metrskih ■♦otov sladkorja. Pri takratni svetbvni pro (•▼odnji sladkorja 189.23 milijona metrskih •4otov je bil delež sladkorja iz sladkorne r*pe 47%, od vsega sladkorja iz repe pa je prišlo na Nemčijo 27.15 miliionov metrskih Škotov ali 30%. Ker so se kulture sladkorne repe močno razširile tudi po drugih evropskih deželah, se je leta 1M8. nemški delež pri vsej proizvodnji sladkorja iz repe znižal na 19%. Svetovna proizvodnja vsega sladkorja j« 1. 1936. dosegla 285 milijonov metrskih sto tov, na sladkor iz trsta pa je prišlo od tega okrog 179 milijonov metrskih stotov. Od te pi'oizvodnj^ je prišlo na Kubo 52, na Javo 29.5, na Indijo pa 27.4 milijonov metrskih stotov. Povprečna jetna potrošnja na vsakega prebivalca je bila; v Združenih državah Severne Amerike 55.1 kg, na Danskem 52.4 kg, T Angliji 45.3 kg, v Franciji 23.5 kg, v Nemčiji 23 kg, v Italiji 9.4 kg, najnižja pa na Kitajskem — 2.2 kg. V Nemčiji je povprečni hektarski pridelek sladkorne repe 600 do 700 stotov, zbiranje In predelovanje pridelka pa traja od 1. oktobra do srede decembra. Zdaj, ko je ves pridelek v tovarnah, opozarja »Vfilkischer Beobachter« takole na velike uspehe, ki jih j* doseglo nemško gospodarstvo s sladkor-IMB tudi v vojni dobi: Morda vedo le redki pridelovalci k potrošniki, da je danes obrok sladkorja na vsakega prebivalca večji, kakor je bil v mirni dobi. To se je doseglo z dobro ureditvijo potrošnje in pri tem nimajo zasluge samo pridelovalci in sladkorna Industrija, temveč v velik! meri tudi smotrna agrarna politika. Sladkorne tovarne so bile ustanovljene po del n'lkih družbah, katerih člani so tudi pridelovalci, ki so s članstvom prevzeli dolžnost, da dajo vsako leto tovarnam na razpolago potrebne količin* pridelka, dočim so podjetja skrbela, da 1» bi) pridelek vsako leto pravočasno prevzet in vnovčen. Tako je bil riziko pri pridelovanju sladkorne repe izključen Pri vsem tem pa )e bila po prvi svetovni 'Ojni nemška sladkorna industrija vendarle prizadeta zaradi konkurence cenejšega čez morskega sladkorja iz trsta. Ker so jI ostala na razpolago samo domača tržišča, so se nasadi sladkorne repe 1. 1932. skrčili na 261.000 ha, dočim so po prvi svetovni vojni obsegali največ 469.000 hektarov. Iz te stiske si je nemško sladkorno gospo, darstvo pomagalo na ta način, da je del pridelka uporabljalo za živinsko krmo. Tako je pridelovanje ostalo na primerni višini, ve liko korist pa je imela tudi živinoreja. Za živinsko krmo se je porabilo dosti manj žita krma iz sladkorne repe pa je prišla do posebne veljave pri reji svinj. Nasadi sladkorne repe so se lahko že 1. 1935. razširili na okrog 500.000 ha. Zelo važno vlogo igra tudi pravo razmerje med pridelovanjem sladkorne repe in sladkorno industrijo. Vse je tako releoč rajoni- In vcfik pridelovalec kma svoj« tovarno, kateri oddaja vsako leto po določenih cenah svoj pridelek za proizvodnjo sladkorja in krme. Od tovarne dobi pridelovalec tudi seme in tudi drugače je brezhibno brez vseh posredovalcev urejena izmenjava surovine in industrijske proizvodnje. Nemška sladkorna industrija pa rešuje gladko tudi vse transportne probleme. Njen! obrati so po večini med kulturami sladkorne repe, da imajo ves pregled pridelovanja in da lahko uspešno vodijo tudi dovoze pride! ka v tovarne. Pri vsej 'koncentraciji pride lovanja in industrijske proizvodnje so pa prometne naloge še vedno ogromne, kajti na leto je treba odpremiti v najkrajšem času in brez zamud, ki bi utegnile ob nastopu slabega vremena povzročiti veliko škodo, v tovarne ogromno količino 20 milijonov ton sladkorne repe. Ko je to opravljeno, pa je treba hitro in točno rešiti drugo prav tako važno prometno nalogo — razdelitev in raz važanje sladkorja in krme. Pri vseh vojnih ovirah so tudi vse naloge rešene s polnim uspehom. Vesti iz Ljubljane in okolice Novi komunistični ropi pri St. Jerneju. V noči od 9. na 10. december je doletela kmete v okolici St. Jerneja in Kostanjevice velika nesreča. Najbolj sta trpeli Ledeča vas in Prekopa. Komunistični morilci in požigalci so se to noč pritihotapili v te vasi in pričeli na tihem ropati iz hlevov govejo živino in konje. Ljudi si še poklicati niso upali. Tako večina ljudi sploh ni vedela do naslednjega jutra, kakšna nesreča jih je po« noči doletela. Ko so ljudje drugo jutro prišli v hleve, so bili ti večinoma prazni. Računajo, da so komunisti v eni noči odpeljali kmetom veliko glav goveje živine in konj Ob tem velikem komunističnem zločinu je kmete objel tako velik strah in si sedaj na vse mogoče načine pomagajo, da jim komunisti ne bi mogli odpeljati še tistega, kar do sedaj niso mogli izropati. Takšna nesreča je objela Dolenjsko zaradi komunističnih tolp. Kdor sam ne okusi, ne more misliti, kako velika nesreča so za Dolenjsko komunistične tolpe. Strašno komunistično geslo »Naš bog so rop. požig, umor!« že tri leta unidu^« dolenjske dommčije Iz dolenjskih vasi se že tri leta vije neprestan klic na pomoč pred komunističnimi ropi, požigi in umori. V času pred letošnjo zimo pa so komunistična divjanja dosegla višek. A komunističnim zločincem tudi ta divjanja ne bodo nič pomagala. Dolenjski kmet sicer mora trpeti veliko škodo, ve pa, da bo tudi to komunistično divjanje kmalu minilo, kakor je že minilo v mnogih slovenskih krajih, ki jih varujejo slovenski domobranci. Novice iz Ribniške doline. Po Loškem potoku so komunisti že ponovno ropali pri ubogih kmetih. Vsak kmet je moral dati po 120 kg svojih pridelkov. 60 kg krompirja, 40 kg zelja, 10 kg žita in 10 kg sočivja. To se kar redr.o, ponavlja. Posebno se je odlikoval ribniški komunist Primšar iz Mlake. — Prve dni teaa meseca so komunistične tolpe zopet kradle po Zigmaricah. Zahtevali so predvsem živeža. — V petek, 2. decembra, so komunisti prišli v, vas Kompolje, odpeljali so S alav živine in precej živeža. Bili so zelo naali, ker so se bali velikolaške udam« skun-ne, Vi i'o*Vr.?t pride ▼ te kraje. Razno čeprav to Mvcznlika poveljniška mesta v Rimu že zasegla št.evilne hotele, javne in orivatne stavbe, je bilo sedaj od amerikai)-ske strani odrejeno, da se zaseže Palazzo V;nezia, pre'^n'e vladno sediJče Mussolini'd. Japonci T Berlinu. Prilagoditev nemškim razmeram je značilna za Japonce, živeče v Berlinu. Nemci so videli pisane kimone in >lamnike samo pred petimi leti med berlinsko olimpijado, potem pa nič več. vsa) na ulicah ne. V Berlinu živeči Japonci so večinoma samci. Japonskih družin je le malo, ker ostanejo Japonci r Berlinu samo po nekaj let. Tako ni mogoče govoriti o stalni japonski koloniji v Berlinu, čeprav žive Japon- ci v Berlinu tesno povezani med seboj. C« se zbero na japonskem poslaništvu in pošljejo skupni pozdrav svoji domovini, se zgodi to na zelo prepričevalen način. Poslaništvo je središče vsega japonskega življenja v Berlinu, poleg tega pa imajo berlinski Japonci svoje manjše družbe, v katerih se- počutijo bolj domače. Imajo tudi svojo ljudsko šolo »Nipponzin gakko«. Število učencev sicer nI veliko,, toda to ni .važno, kaltl glavno le, da se lahko japonski otroci tudi v tujih razmerah uče, kakor da bi bili doma. S trskami si svetijo. V švicarskem kantonu Unterwaldea je vasica Hintergraben, ki šteje okrog 50 hiš. Ljudje žive v nji še primi- tivno. Vasica je daleč oddaljena od v#6|ih krajev in tako ne pridejo vaščani v stik • civiliziranim svetom. Niti cesta še ni spelja-na do te vasice. Vaščani proizvajajo eaml večino svojih življenjskih potrebščin. Električne razsvetljave še nimajo in tudi petroleja ne dobivajo. Pomagajo si tako, da gredo zvečer spat s kurami. Ce pa rabijo luč, al svetijo s trskami, kakor so si svetili ljudje ▼ starih ča^ih. S plesom počaste hrabre može. Ce se vrnejo moški iz plemena Massai v Kenlfi v Srednji Afriki z uspešnega lova na leve, •* napotijo njihove žene v procesiji k pogl*-varjein kolibi, kjer zaplešejo hrabrim lovcem v čast divji bojni ples. Na sebi imajo vse polno medeninastih obročev, velikih uhanov in zapestnic. Mnogim ženam pokrivajo ti okraski roke do komolcev ali še беж. Obroče nosijo tudi na nogah. Najvažnejši »o pa obroči okrog vratu. Ti namreč izdajajo njihovo starost in sicer brez vsakega prlk^ vanj a. Od rojstva dobi deklica in poznejša žena vsako leto na vrat en obroč. In vsi tt kovinski okraski med plesom cingljajo 1в žvenketajo v plesnem ritmu. Žene plešefo zelo temperamentno. Ce izgubi katera med plesom svoj obroč, ga lahko druga pobere in obdrži. Cim več obročev ima žena na a*-bi, razen seveda tistih okrog vratu, tem boi| je pri moških v časteh. 50.000 ur je že popravil 87 letni urarahl mojster Weinreich v Heldrungenu ob struti. Diplom. Opfiker Св KRONFUSS Klagenturt, Bahnhofsfra^e fS Bis aui weiteres ieden Vormittag geschloiMB. WAFFEN GEGEN KOHLENKLAiM Nimm eine brennende Kerze und fuhre sie an Turen undFugenvon Ofen ond Herd entlang. Wo die Flomme eingesogen wird, muB verschmiert werden. Mit Ofen-kitt bei eiserrien, mit Lehm od«r S^amottebrei bei onderen Feuer- statten. Dann brennen *ie beeewL. und du sparst viel Kohle. Said aui dar Hut und trefff ihn guti A M T ' I (' HE B R K A N N T M A C H U N (; E N Arhtnnc! Sprpchtagp «ler ReHitsberaler der Deiitsrh n Arbeilsfronll Tn Mnnmlen Jiimiei* Krh T>ir» wpftlen in Ohprkrain d*n »nr'K'"'"-'"" T*4?en und %u rtfn anr^nihr-en Zelten Spr^rht«*«- (iurch- : ■ralaburii; Itien Menus und Treit«? In itr DimJtstellf d*r Kr«l»leitJng dcr NSDAP, Kriinburj, Ge«thepl»ti 3. Pirttrte Nr 3 luk t. d. Zaitr: St. Veil Ж. d. :»*«: lUdminnidorf: Ntiunarktl: 8Uia: 23 Jinner Janner 20. FehruiT 3. Jlnn«r 31. Janner 28. Februar 16. Janner 13. Februar 30. Janntr 27. Februar 11. JKnner Februar In dar Z#it 1.00—12.00 UllT М.ЗО—12.30 Uhr 11.00—12.30 llhr 11 00—12.3#\Wr 10.30—12.30 llhr 10 30—12.30 UtlT 10.30—12.30 llhr 11.00—12.30 llhr 11.00—12.30 llhr 10.30—12.30 llhr 10 30—12.30 llhr 10.00—12.00 llhr 10.00—12.00 Iftr Daaichtit; ntA »rtlicher V«rl*u(Hmrun; dur* d« Ort»obm«mm d/.w. D\K-Oi-1.4Wsltunr »tali, Di« DAF-Mitglleder. CiefoliiKduttsniitiilleder imd Bttrleb.^ftthr« erhaHen kd »ilcn Sprtdilagen AuskunfR- tmd ilicntiilt Vertretunj vor Gerid« und Bthorden m »llen •rbeit« und !.oii«l»er»idi«runiijreditllAen Ang«ltgenhcii«n. D«r Letter det GaurechtiberalungMUlk: Dr. Kag|«B. atUtlffkcit der Alnobnitt« vom L*ben#mlW*lgTU4dk»rt*n Im Hlnhlli k auf die WelhnachtufeiertHKe haben dim laiit Aufdruck tb 34. Dnewher 1944 uliltlKen Abuchnltte der (3c¥nd-. ErgHniimKH-. ZulaKe- und Zu*at7.karten aowie der Karten fOr mualKndlmthe Zlvil-»rbeiter berelte ab Donnemtag, d«n tl. Deeember 1M4. GrUltigkelt. jQa^eafnrt, den 1& December 1944. ImdeeemMminrMait Ж#т*»п I.ehrllnenprlifuneen Frilhiahr 1945. ЛПс 111 cliT LrhrliiiKhmll* Icr Gaiiw ii ischaftokammer Krtrii-tfn in KluB-'iifiirt KpfUlirUn milnnlirliBii unri wwihlicliPii Lfhr-lirur«. ricrpr verti Ngliche nrcl-iShriirp Lehiwit ooittPdter* *n> 31. По*ст1>рг lltVi Oder deron vpMrazlinhp n'(i]iihriKP Lfti rzrit liinaslcrii* nni HO. Juni llMrt hd-Uuft halM'ii sift, hi" fniUi"iti4iR in. .Jhiiiic''11ИГ) 7,iir Li'hr iliKcliliiB nrllfmu' niuum>>Hpn. ПнмчеШе gilt fUr all* Anisrnlmite. deren vertrairliphf A iisbildnnmiMit bm Hinentfim SO. Anrit IMS lu Bndr Kpht. ('Her dip Kiilawiin* ent Hcheidf! Ill Pliri7.»0fall daw Pril-fune^MMit Dip Til- die Prilf'ini*-:Ч11П"1''ЧП" viirir«'<<'lirii'l'HIK'll Vor-'■■цски » ii'l Ifr -fhaГ|*кнттн| KHrntPn in Kla-t'ffiifurt. BahnhofntraBp 40. ^жи-hnlem ndmr »пжпfnrdpm Oi« f»«»-wirtschefukammer Kiirnten. Arztlicher Soimtagsdienst Xminburg I 31. Dwerolwi Sr. BndoM Oman, Veldeiwr BttaBi Tvntmt M8. 1. JKimMi Sr. Vm»1 B<4ilUer- ulnU'e 17. Feninif 151. MALI OQLASI SLlJtBO DOBI Z» pomoč T KOavedlnjstT« жргфјжет mlaj*« doki«, wjomo voh kltalK dol, idravo, poitOBO !■ nuudjlvo. Жог j# xapoolltov lo proko dneva, imajo prodnoat tirt«, M »o !■ okoli«« kraja. 64171 Brivska pomočnic«, ki bi hctelA voditi dobro iiiot^o brivnico na deieli, naj poSlJe ponudbo na K. B., Krain-bursT. 4R99-1 Iščem Tsaneeljivo in мгауо goepcdinjuko pomočnico т starosti od 50 do 60 'et. ki не razume tudi na »amoRtojno '•uhanje, domače Šivanje in pranje. Služba je »talna in jo je nastopiti takoj aH do 15. januarja 1945. v Feiatritz W pri Ifeu-marktlu. Plača po dogovoru. Predstaviti me pri družini Wrabitsch т rplmtritz. 7994-1 Iščemo samoetojno gospodinjo, pošteno. anaftno, nad 3S let atAro, M kuhanje sedmim moškim o#eb*m Prednost imajo vdove lahko s enim otrokom. Vastop takoj ali pomeje. Pla6a po dogovoru. - Ponudbe na X. B., Krbg., pod »Beeulčno pošte-na«. 4552-1 ROD M dp«dlo »▼вккмшрШЧГ*^- - M me Aoffovoffv pH t BeKilGJSwir ped ieee-a Ixvrstue visoke devlje еахпелЈат za vol stslje. - Foiivdb« na X. Bots, Kralnbnrf. * 4513-15 МепЈмв mali klnoapiurat '# T fttmi in mkioptičnimi slikami za fotografsko stojalo (etativ) № kaa#t#, format e X 9 cm. - Naek>v v upravi K. Bote. Krainburg. 4676-15 Za iensko kolo menjam harfo, ki jo event, tndi prodam. . Ponndbe na X. B.. Xrainbunr. 4578-№ Menjam slamo, seno is otavo sa dobro kravo ali par mladik prašičkov. - Kosohir Jobann, Preska 13, Medvode. 4570-15 Kamenjam vos In reporesnioo ma mlattinioo s tresalom ali brec, najraje I bobnom (»Trommel«), v dobrem stanju, širokim 60 do 96 om. Radiko po dofov^m d<^ačam. . Naslov pri X, B.. Xrb*. ^21-15 SobBo hi kmtno peč лмвјат sa kolo, event to tndi prodam. - Va-slov na X. B% xrbff. 4688-16 Dobco moško kolo menjam ■» mi-sankl skobelnlk (XobWbank). - Po. nndbe na X. B., Xfbg. 4W4-K B N 1 T T Б gpodnJMtaJcr*, elcktiomebiuiik. Ml r«#m#g* жшш!« radi tanltv* i mirnim In dobroartnlm km#fkim dekletom. eU vdore Ткгеж otrok, 30 do M let ituoetl. • Le leemo mlile4e ponudbe. po motaoeM ■ еШсо, pod »Mimo lo erečmo •MJenfe =# K' Bo*«. MtUalmn. 4W4-2I Ljol*#. ХМеМм дчмроАИт M* nja ■ mehi primernim goepodom. -Drtkvnl nelnibenol, temne P®'**-**" ■•le DKreve, neJ pošljejo ponadbe „Ж Ж. Krtkinbnr*. pod »Fo^ea Ijubeei«: «"-21 L. .—eW* M M. v AoM elaibl , tali nuuija ■ mlado Oo- renjko. Veeie =»ee#e. vJ*he poeto- ve m Uabeše«« Tie*«, M Ijnbl prvo Ijobeeem M »»Uenje mledoetl. naj pom j« Toj mnOo*. po moinoetl * M me "* ••Ч" »»»e. • Do- рш M a. a., же«*.. pod жој* жми 1пм>|» It Ml --- nitki ■ đ*kl«toai_ atulm is do M lat. TdoT« ■ Mlm ot«>kom iiUo шијпвм«. PradnoM Imajo U-"IIj« I Uatnim atanovaajam all malim роиаиот. »Ува ЈаШма. To-nnd^a poalaM aa % . POd koaowom, 4ut-M 30 Ulna gospodičUA toll sposnatl go-spoda, 35—37 let gtarega. DrŠavmi nslntbenci Imajo prednoit. . Ponudbe pod »Cvetoča ljubeseii« n» K. B.. Krbg. 4R86-al Klad fant <*11 apoinati deklo «r«d-njo poitave, (taro od 17 do 18 lot. TUt«, ki *o irnih OČI In črnih laa. imajo prednost. - Sliko pošljite na K. Bote. Xrainbnrtr. 4.'i;i3-21 Ooapod, T dobri ilntbi, šali (poznati gospodično ali vdovo, staro 40 do 45 let. Slika saielena. - Dopisi na K. Bote, Xrainbnrr. 4RM-31 Gospodična, stara 18 let, neomade-ievane preteklosti, uradnica, lell snanja v svrho ienitve i gosmdoa v starosti od 30 do 40 let. Slika ss-lelena. - Dopise p<*lati na K. B., Xrbg., pod »Sreča Te čaka«. 4585-21 i Z G 11 B L J ENO Zzgabila tem 6. dcc. оЂ 10. uri pri mosta pred kolodvorom v Krftln-bargu #емко torbico, Kennkerto. točke In den&r Proelm poMeuega najditelja, da odda vee ikupaj proti nagradi na bmIov, ki je :»*v»den v Kennkarti. 4553-Л Om1>o Im W«t. ki j« * S.' OMba ki J* » 4re. T*ela kolo iz *•*« Т Adolf-Hitler-PIatz It. 5. M nroei a« r» T™« proti n»fr*dl na it. B.. Krulnbni*. 4569-22 IT. no*. Je bil T St. V*tt/S»w« v vl»-k«. ki pWj« ob ob 9. nrt ijntmj n». MkJ y S^. ▼ огпквш lutedn no. yW" P>«* (ogrinjuVT ro*^ najditelj me naptoi« da n proti nagradi odda na pošti Dom- 4520-22 2°* J®' J* hHo » Kralnbnrgn S K" HolihackerJa v*eto mo-Jt® *™o inamke »Baroni*. Oieba. *1 J* kolo odpeljala, и pomiva, da Va »me ва ж. B.. Krb*. 459«.22 R Z N O tkroplt* wdmo drcvj* parnimi proti mimmk*mn podlon, pntanlSsrju llirt-nlm n*MB L Ikrlfttnlol a SI)I.I«OV-rav. . Dobi M pri I »жвшавв«. Ш. Ашиц mwUnbMg. 7«2Г, TgRMISCHTRS T&glloh ilii' BPI .'.1'iilrii (i»B Bi-HUJio-Kndarn Ml ten weideii Drnm pfl##» ale itnil hatt' a** rvln, lil« Ritatlr* нпЛ ntm fMn. >мти & Oo., iMrloha. TSue Kthaltunf der Arballmf&hlgkelt tf fordert rechtzeitiKe unii damit^pa^ flnmeAnwendunK der Heilmittel. B# Asthma-Boechworden (fentigt mitviD-ter schon ain halbee »Breitkreu^ Asthma-Pulver« als Vorheugunp. — ErhSltlirh nur in Apotheken In Path kunpen von RM 0.80 an. —'Br«r kreiitz K. G , Berlin. TSH Wena n»oH *m«m Angrlff d«s in ипнегеп R&umen nicht breniS Wafl tun? ZunHchet fe^tstellen. $ audi arnlere Wolinungen oder Nad^ barliHuser сћме Licht mind. kann der I^ate nirhtg machen. ShM ee nur die eiKenen Rtlume, sunlichet prllfen. Ob hel den Sirherungen dM kleine farbige SicherungnplRttchen herausgefullen oder jtelockert let. Die (heut* kofltbare) Reaerve-Sich#. rung eret eirnichrauben, wenn d«r Schadnn erkannt und die der Stromiinterbrechung behobw iet — dam rat Doppelwondelin. der RafRehpr fOr Ll<-ht und 1лтр№ HUH dem Haume OSRAM. 7^ Bettledcm gegen Beziijfschein li#. ferbur. Jo*. Chriull NHohf.. GmbH, Cham 1. Wald (13a). 7400 (die atBrkenden f.fH' k ^^'■''''иипкжп pfen) к«)пп«п *'®f'hr«nkt eraeugt werdmm. ^len Sle Hpamun: auch eiii klW# lie« Quantum hat voile WiikHam-In Apotheken erliHItlirh. — ki'zetiKung: »Schubert. - Aputhek*. Wieii ХИ 8a. (llei'KtergaMe 5. 7811 Vor 70 Jahren er/.eiiple derdeutmrhe Ciiemiker Ur. Krietlrich von Heyden zum er.Hlenmnl in der Oemchirhte pineii Heilatoff, Myiithetimohe Siili-cyl.^tture, induslriell. Heute mind dim mynlhetimrhpn JIeyden«-Anmeimlt-tei da* unenthehrliche Rilmtzeug dam Arzlen im Kampf uni die Gemunf erhnllung dea deutschen Volke«. 7M Vloht wanlfar nehmen. aim aie O*« Urjuchfunwcimung vormchretbt; mitogen. Formaniint, Kalxan fibi a# heute zwar neitener. aher dorh ta nnverminderter GUte Die Jedar Packung aufgedruckte Mindeatdoaie lilldel die Gnindlage fUr die Wlrte. imikeH. Wenlger nehmrn hleRemp^ I en mm faiarlinn Flerk! - BAVRa .V Cie. JOHANN A. WtlLFINA Berlin 73# WaohmalaaUira Xrmmkam.v##. aloharnngm-Anmtklt BUdmmm# blatat Kranken liiaohnnvanHoharnme fUr Pfiiihtvei^ir-herte. *r&«k*nvoU. verslohamng fUr Ver.ml('hmninK#frel% KrankenbanataggaM -Varalohamnf ftlr Jeclprnmnn. - An.^kmift: Kanp*. verwal^ung Oram Vrn^orfrmaia % VerwaltungMtelle Marburg, Fldii^ Hrhnildt-fimeme Nr. «. IHlrc CtA UrabangaMia 1