353
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J ar o sla v.
13.
Črnogorec.
Črnogorec je narodnosti^ srbske. Vsak imenitniši spomin srbsk je dobro znan Črnogorcu, in rad govori o njem. On ve za slavo in carstvo srbsko, za Nema-niča in za Kosovo polje, kakor sploh vsi Srbi; on prepeva ^najraje junaške pesmi.
Črnogorec je uskok, uskočil je po propadu carstvB srbskega na Kosovem polju. Preselil se je, kakor trdijo narodne pravljice, največ iz Hercegovine, o kateri veli pregovor: ;,Hercegovina ves svet naseli, ali sebe ne raz-seli". Gorati in pusti kraj je naučil Črnogorca, da pre-. naša vsako težavo ljudsko, in to junaško. S početka svojega doseljevanja v puste in gorate kraje bil je ur-nogorec imovitejši, ali pomnoževanje rodbine, pomnožilo je tudi siromaštvo. Vse britkosti in težave mogel je prenašati, ali robstva nikdar ne in nikakor ne. Svoboda mu je bila najmilejše načelo. Raje je popustil vso ugodnosti življenja, v katerih je popreje živel, samo da je mogel ohraniti vero Kristovo in svobodo zlato.
Ti Uskoki črnogorski so zvečine nekdanje staro vlastelinstvo srbsko. Ti svobodoljubni in ponositi vla-stelini niso hoteli prenašati ugnjetavanja turškega , niti priznavat] koga vrhu sebe, in taki so Črnogorci še dan danes. Črnogorec je malokedaj priznaval kako oblast nad seboj. Delal je navadno to, kar mu je srce poželelo. Živel je v svojem siromaštvu, živel kot svoboden junak, in ni nikomur nič dajal razen onega, kar mu je kdo po sili vzel, obdaroval pa je nasprotnika z mečem, ali pa s svinčenkami iz puške. Črnogorec se drži vsega onega , kar se prilega srbskemu duhu in srcu, kar se spodobi junaku in poštenemu človeku. Redek je narod, ki je bil sposoben prenesti vse nadloge ljudske, ki so ga bile več stoletij, kakor je to narod srbski v Črni gori. On ni popustil v ničemur od starodavnih navad. Kot svobodoljuben narod živel je v duhu svojih pra-dedov, držal se starodavnih običajev, in ohranil še dan danes vse vrline, s katerimi se more ponašati pred svojimi brati in pred ostalim razumnim svetom.
Črnogorec je z večine srednje, lepe in vitke postave. On ima dovelj razboritosti ali spretnosti in lo-kavosti še več. Vsako delo, vsak posel koj zapopade, in pametuje dobro.
Črnogorca lahko razdraži najmanja reč, ne potrpi nobene psovke, niti zasmehovanja,   on hoče,   da samo
njegova velja. Starejim, s katerimi se ne more in ne sme prepirati, pravi to-le: ;,Tvoja je bolja in stareja, ali jaz se držim v svoji pameti, da je tako in tako'*. Črnogorec se ponaša s tem, da je Črnogorec, ceni sebe mnogo, in hoče, da je on najbolji. Ostale narode ima za mehkužce, samo Arbanasce priznava za junake. Črnogorec je okreten in hiter, pogleda je bolj divjega, brado brije, a vsak nosi brke. Kože je temnorujave, oči svetlih in bistrih, polnih živosti in veselosti, iz katerih sije zgolj lokavost. Za malo zadevico ali žaljenje svojega poštenja gre in kliče na boj. Kot preprost človek brez nauka je še dovelj trden v morali. V vsem je razborit, v hoji in v govoru okreten in hiter, drži se v vsem kot junak. Maogo drži do sebe in do svojega poštenja. Svojemu knezu in gospodarju se slepo pokorava; on ve, da je Bog v nebesih, a gospodar na zemlji in kar reče gospodar, listo ima za boljo božjo. V kolikor je junaK v boju, v toliko je plašljiv pred strogo oblastjo. Stroga oblast more ga učiniti pravim robom, kakor je to bilo pod Štefanom Malim.
(Konec prihodnjič.)
368
Zemljepisni in narodopisni obrazi
Nabral Fr. J ar o sla v.                     w
(Konec.)                              ':i
Črnogorec marljivo obdeluje svojo zemljo, aliijnikdar je dovelj nima. Z živinarstvom se rad ukvarjal, ali„^ dobička ima navadno malo, in še za tega trpi kot pravi trpin.. Kedar ponoči pes zalaja, tedaj pograbi puško, lazi okrog in opazuje, ali se je prikral Turčin^ali zver, da mu ugrabita njegovo siromaštvo. Če ima Črnogorec dovelj zemlje in živine, ter ne more sam vsemu kaj, tedaj poišče pomočnika, ki mu čuva čredo in pomaga delati. Malo je Črnogorcev, kateri imajo hlapca in deklo.
Črnogorec je zmeren v jedi in v pijači. Redko je videti Črnogorca, da se preopije in zavali po tleh in da ne ve, kaj dela.   Slava črnogorskim junakom!
Črnogorec se rad in kmalo oženi. Vzlasti ljubo mu je, kedar mu je žena porodila moško dete. Tedaj izleti iz koče s puško v roki in puca. Ostali bratstveniki vse vasi, kedar slišijo, da se je deček vrodil, tudi pu-cajo, in vsi se veselfe, da so dobili eno puško več v Črni Gori. Črnogorcu ne more nič ljubše biti od tega, da se je rodilo moško dete; v njem gleda obrambo drage domovine, in svojo zameno v nevolji vitežki. Ce ima Črnogorec dovelj bratov, ne boji se nikogar, uiti se zgrozi pred kako nevarnostjo, ^kajti če pogine, ve dobro, da brez zamene ostane. Ce je pa sirotek, in nima bratov, tedaj zlo njemu, ker vsak mu more kljubovati , in on se ne more niti braniti dovelj, niti se osvetiti.
Črnogorec je starešina v hiši, vsa družina ga sluša. Žena mu mora biti v vsem pokorna in poslušna. Možaki v hiši 80 vsi pred ženskami. Črnogorec meni, da je druževen, Ijubeznjiv in prikupljiv ali tudi posmehljiv. Šali se tudi rad, šala mu je ljuba zabava; rad posluša smešne priče.
Črnogorec ne mara mehke postelje, on spi na trdi klopi ali na golih tleh ravno tako sladko, kakor drugi pomehkuženi ljudje na mehkih blazinah.   Kolikor je si-
romašen Črnogorec, golonog vendar ne hodi, junaško prenaša mraz ia vročino, glad in žejo. Mišica mu je jaka in meso čvrstvo. Kedar se je postaral, tedaj še dobro, stopa.    Nogi ima Črnogorec navadno mali.
Črnogorec je ubožen, ali prosijakov ni v Črni gori. Kakor vsi malooaobraženi narodi , tako je tudi Črnogorec za čudo gostt)ljabt3n pri vsem svojem siromaštvu. Ako prideš inimo hiše ia poprosiš požirek vode, koj se ti bode ustreglo, tudi kupico viaa ti bode prinesel Črnogorec, samo da ga ima. Če stopiš v hišo njegovo, postregel ti bode s črno kavo, na trdo kuhanimi jajci, s svinjino, sploh z vsem, kar hiša premore.
Črnogorec ne hodi brez orožja nikamor. Navadno njegovo orožje so ostri handžar in dva samokresa ali revolverja dandanes. Marsikater Črnogorec huje žaluje nad izgubo svojega orožja. Kot nad izgubo svoje žene. Marsiifater Črnogorec ueče hoditi v Kotor , in to zato ne, ker bi moral zunaj mesta orožje odložiti.
Kedar je domovina v nevarnosti, pozabi Črnogorec vse osobnosti in razpore, krepko se bije z neprijateljem in hvali Boga uže naprej, če bi moral pasti za domovino.
Črnogorec ne daje pardona turčinu, pa ga tudi ne jemlje od njega. Zakaj tako sovraži turčina? Zato, ker je turčin na vso moč grozovit in je s svojim navalji-vanjem na Črno Goro uže brezbrojnih britkosti prizadejal njegovi domovini.