Na grobu grofa Henrika Klam-Martinica. Dne 5. junija t 1. je v Pragi nagle smrti umrl Henrik grof Klam-Martinic. Smrt ga je došla naglo, pa ne napričakovano. Kajti dobre dve leti 'se je bil visoki gospod odtegnil od vsega buruega javnega življenja ter le skrbel za svojo telesno zdravje in za vredno pripravo v večnost. Izpolnjeval je sicer skoz celo življenje vestno vse zapovedi božje in cerkvene, pa ta zadnji čas je bil občni iz^led krščanskih čednosti, to doma in na ptujem, na tihem in očitno. Tako smemo upati, da je ranji blagi gospod tudi pred večnim sodnikom srečno pre stal svojo skušnjo. Hitro, ko se je žalostna novica o njegovej smrti raznesla po Avstriji, podvizali so se vsi in razni konservativui elementi celega cesarstva, javno izraziti svoje resnično sočutje in bridko žalost, da so izgubili takega nioža. Vsi stanovi našega cesarstva, pocenši od presvitlega vladarja do revnega delalca, vse dežele, vsi narodi, Nemci, Slovani in Lahi so očitno priznali lmdo rano, katero nam je smrt s tem možem vsekala. Celo liberalci, njegovi nasprotniki so pri njegovem grobu umolknili ter priznali njegove zasluge. Kaj je tedaj bil ranji grof Henrik Klam? Dala je božja previdnost temu možu pet talentov: 1. Henrik je bil izrejen in podueen v resnicah svete katoliške vere tako trdo in temeljito, da je hotel to vero imeti povsodi podlago javnega, pravnega in privatnega življenja. Ka toliška vera mu je bila kvas, ki mora prešiniti vse postave, vso omiko, vse družabno življenje. Iz tega namena je vstanovil leta 1860. na Dunaju imenitni časnik ,,Vaterland'<, ki zbira pod krščanskim banderom vse elemeute prave oniike do današnjega dne ter ima mnogo upljiva v visokili krogih. Kot prepričan katoličan je šibal dosledno in bitro. umne a krive nauke francoske prckucije v svojem očitnem delovanju; doma pa na svojem posestvu je živel kakor skrbni pobožni oče za veliko svojo družino. Otrok ni imel, bil pa je svojim uradnikom, kmetom in delalcem pravi oče. To je bil prvi talent Henrikov. 2. Avstrija kot samosvoja država pod žezlom Habsburškim se mora ohraniti, razvijati in braniti po zvestib. svojih sinovih. Do leta 1866 je bila Avstrija del nemških držav ; takrat je postala sau^isvoja; leta 1867 se je razdelila v 2 samostalna dela. Od te dobe tekmujeta obadva dela, kako bi mogočnost monarhije zamogla bolje vtrditi. Kar se je v zapadnem delu dobrega ukrenilo, je v mnogem oziru sad Henrikovega truda. To je drugi talent. 3. Avstrija je bila skoz vse zgodovinske veke varuhinja pravicam- svojih dežel in narodov. Vsaka dežela naj ima svoje šege in pravice, svoj jezik in svojo narodnost, svojo vero in omiko, da le ni celoti na kvar in bližnjemu na škodo. Tako je ranji grof zagovarjal pravice krone bohemske, ter ob enem pravice tirolske, poljske in drugih dežel, pravice Nemcev in Slovencev. Zavoljo tega so se vsi konservativci cele Avstrije njega oklenili — iu postala je močna desnica sedanjega državnega zljora. To je bil tretji talent. 4. Cas gre vedno dalje, ter spreminja staro in vstvarja novo. Pred sto leti so bili imenitni elementi v državah: krona, graščaki in cerkva. 1'ozneje so se razvili meščani; dandanes želita pomo.i kmet in delalec. Ker delajo in trpijo vsi za občni blagor, imajo tudi vsi pravico, da jih država podpira. Pa kako? Tu je bil ranji grof na svojem mestu. Dobre nove postave v blagor kmetom. rokodelcem in delalcem so našle v njem svojega mogočnega zagovornika. To je bil četrti taleut. 5. Državno življenje potrebuje velike modrosti in srunosti, Nastale so povsodi nove potrebe in bolezni, kruši se stara navada, spodjeda se celo železna stavba. Tu je treba dohro si bolezen ogledati, trdo cilj nastaviti, krepka zdravila zapisati, pa previdno jih podajati, da ne škodujemo več, kakor koristimo. To državuo bistroumnost je kazal Klatn v svojih govorih in činih. To je peti talent. S temi talenti je delal grof Klani celih 40 let v raznih svojih sluzbab. in poslih. Že na tem svetu smemo reči. da je pridelal pet drugih talentov: javno katoliško prepričanje, zvesto zaupanje do matere Avstrije; samostalnost razuih pokrajiu, organično zvezo raznih stanov, razum novih tirjatev. Na onem svetu pa mu naj velja: ,,Pojdi v veselje tvojega Grospoda!"