„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. SlomSek. Izhaja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za celo leto. Posamezne Številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 16 h, dvakrat 26 h, trikrat 86 h. Možje, mladeniči, na III. sloven. katoliški shod! Najpomenljivejse zborov atije na Slovenskem bo letos III. slovenski katoliški shod v Ljubljani dne 26., 27. in 28. avgusta. Udeležijo se rja Slovenci iz vseh slovenskih pokrajin, ki so verni katoličani, ki odločno želijo, da katoliška načela zavladajo povsod v našem javnem življenja ob 8. uri dopoldne sv. maša v stolni cerkvi 5 od V29—1. in od 2.—4. ure popoldan zborovanja odsekov. V dvorani „Slov. kišč.-soc. zveze" zboruje cerkveno političen odsek, v mali dvorani „Uniona" književni odsek, v veliki dvorani „Uniona" socijalni odsek in v dvorani „Rokodelskega doma" organizacijski odsek; ob 4. nri popoldan zborovanja „Leonove družbo" v mali dvorani Uniona"; ob 5. nri popoldan sklepajoče Jr . y; V-» ***>**<* 7 v« in da se naš slovenski narod tudi pred i zborovanje v veliki dvorani „Uniona"; svetom pokaže kot zveatovdan svoji najboljši materi, sv. katoliški cerkvi. Bogati, nad vse zanimivi vspored III. slovenskega katoliškega shoda je sledeči: V soboto dne 25. avgusta v „Unionu* pozdravni večer s koncertom; v nedeljo 26. avgusta zbirališče v „Alojzijevišču", slovesni sprejem društev. Ob 9. uri predpoldne daruje sveto mašo v „Alojzijevima" goriški nadškof Fr. Ssdej; ob 3/i na 10. nro veliko zborovanje; ob 3. uri popoldan občni zbor „Slovenske kršč.-socijalne zveze" v „Alojzijeviščn"; ob 4. nri popoldan velika Ijndska veselica v „Unionu". — V pondeljek 27. avgusta: V26. uri popoldan prvo slavnostno zborovanje. Govorili bodo dostojanstveniki, gostje in zastopniki raznih stanov. Glavni govor bo: O verski zadevi in javnem življenja. Sledi zabavni večer s petjem in godbo. — V torek 28. avguste: Ob 8. uri dopoldne v stolnici sv. maša; ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani „Uniona" drugo slavnostno zborovanje, na katerem so glavni govori: „Katoliška politika v Avstriji", „Književnost", „Socijalna izobrazba" in „Inteligenca in katolištvo"; ob 3. nri popoldne tretje slavnostno zborovanje z govori: „Organizacija", „Socijalno delo", „Delavski »tanovi in katoliška ideja" in „Slovenski katoliški kmet"; ob 7. uri slavnostni ko-merz „Slov. dijaške zveze" v „Uniona". Štajerski Slovenci pojdemo v velikem številu na katoliški shod. Vozil bo iz Maribora poseben vlak, ki se odpelje iz Maribora v nedeljo zjutraj okoli 4. ure. Naši ndeleženci se udeležijo vseh slovesnosti v nedeljo 26. avgusta in ai ob enem še ogledajo Ljubljano. V ponedeljek rano zjutraj se peljemo k Mariji Pomagaj na Brezje, da počastimo varuhinjo in kraljico slovenskega naroda, od tam pohitimo na rajsko lepi Bled in popoldne se peljemo z našim vlakom z Lesc v Ljubljano, da se udeležimo prvega slovesnega zborovanja V torek se udeležimo obeh slovesnih zborovanj in še ogledamo znamenitosti v Ljubljani, zlasti deželni muzej Rudolfinum. Mnogi bi si radi pogledali tudi slovečo postonjsko jamo. Ako se oglasi 300 udeležencev za Postojno, bo vozil tudi tjekaj posebni vlak in sicer v torek rano zjutraj; povrnemo se še predpoldne, da se še lahko udeležimo saj deloma drugega slovesnega zborovanja, V V smrtni nevarnosti. Povest iz amerikanskega življenja. „Gospod nadinšpektor, prosim vas, da me čimpraje odpustite iz službe". „Kaj ? Gospodična telegrafi dinj a, vi hočete zapustiti svojo službo, zakaj pa?" „Ker živim v razmerah, v kakršnih bi celo kak mož korenjak nerad živel. Kaj naj počne po nočs ubogo, komaj devetnajstletno dekle samo na postaji, ki stoji na samoti, tako daleč okrog ni živo duše. Ko bi vedeli, kako strašno dolgo so noči, ki jih preživim tn in koliko groze in straha užijem, tedaj bi se moji prošnji gotovo ne Čudili. Ob sedmih zvečer zapusti uradnik, ki ima po dnevu službo, postajo in se odpelje z vlakom. Tedaj nastopim službo jaz in jo zvršnjem do jutra. ‘Pogosto divja po Doči vihar in stresa postajno poslopje, da vse ropota. Iz daljave se čuje tulenje zverin in vedno se bojim, da bodo prirjule sem me raztrgale. Lahko bi se prigodilo, da ki me napadel kak ropar in če bi klicala *a pomoč z nadčloveškim glasom, bi me ®ihče ne slišal tu na samoti. In ta strah Se ponavlja vsako noč, vsako noč iste Prašne ure, — ne, tege ne prenesem več. ćo bi šlo tako dalje, se mi mora zmešati. Prosim torej, da me odpustite iz službe." „Rad verjamem, da so vaše tožbo popolnoma opravičene, vendar s tem ša ni rečeno, da morate službo pri železnici zapustiti. Prosite rajši, da vas prestavijo." „To sem že storila, pa sem dobila odgovor, naj počakam, da bo kako pripravno mesto prazno. A Bog v 6, koliko časa bi bilo treba še čakati, morda še mesece in mesece, a odločila sem se za trdno, da več kot štirinajst dni ne ostanem tn." „Recimo torej, še en teden. Zagotovim vam v osmih dneh drugo bolj pripravno mesto. Ali pod tem pogojem še ostanete v službi?" „Da, ostanem, ker se zanašam na vašo besedo. Torej en teden bom še prenašala strah in grozo, potem pa upam na rešitev iz tega položaja." „Zanesite se na me, le pognm! Z Bogom." „Z Bogom:* Ta pogovor se je vršil v severni Ameriki na majhni železniški postaji, kije stala na samoti, daleč proč od vsakega človeškega bivališča, mod železniškim nadin-špektorjem in ondi nameščeno telegrafistinjo Rozo M. Z lahkim srcem je zrla želez- nična uradnica za odhajajočim nadzornikom. Sladko upanje ua boljše čašo jo je prevzelo. Še en teden! * . * * Silno počasi se jo premikal kazalec na nri daljo, (id bi se ne bilo čulo nihanje, bi bila Roza mislila, da stoji. Ob dveh ponoči pride mimo postaje brzovlak. Će bi kak popotnik hotel vstopiti na postaji, mora dati telegrafi dinja prihajajočemu vlaka znamenje, da obstoji. Ta vlak je sploh edini, ki vozi ponoči mimo postaje. Ura jo torej še le enajst, torej je do brzovlaka šo cele tri ure časa. Kako naj si skrajša ta neskončno dolgi čas samotarska uradnica? Nekam tesno je nocoj Rozi pri srca. Sedla je k pisalni mizi in začela pisati uradne račnno m naznanila, ki jih mora predložiti svojim predstojnikom. A delo ji ni šlo od rok. Vzela je v roko knjigo in se sknšala zatopiti v povest, ki jo je že prejšnji dan z zanimanjem čitala. A nocoj se ji je zdela povest dolgočasna in daho-morna. Nejevoljna je odložila knjigo in se sknšala malo razvedriti s petjem Zapela je s svojim nežnim in finim glasom nekaj pesmic, ki so čudno odmevale v samotni torek zvečer po končanih slovesnostih pa " Ljubljane z nje znamenitostmi. Povsod se odpeljemo nazaj na Štajersko. Pri tem vam bode stopala pred oči krasota naše vsporedn sedaj ostane. Omogočeno je našim j slov. domovine. Ob tej priliki se boste ljudem, da vidijo in slišijo izredno veliko | zraven utrdili v edino pravem katoliškem lepega. Vežne cene za posebni vlak na j prepričanju in se nayzeli goreče dejanske Brezje in v Postojno bodo pravočasno ob- ; javljene, istotako popotni naš vspored. • Vstopnina k trem slovesnim zborovanjem ' na katoliškem shodu znaša 2 K. Nujno prosimo vse čč. gg. dušne pa- i štirje, naj povsod v nedeljo 12. avg. ozna- ! nijo potrebno glede katoliškega shoda, naj | delajo neumorno za veličastno udeležbo in , naj nabirajo udeležence, naj prejkoslej v 1 Ljubljano pošljejo zglasilne pole z vstop- I nino ter voznino župniku Medvedu. Vsaka 1 župnija mora biti zastopana, zastopana mo- 5 rajo biti vsa naša katoliška društva. Pokažimo ob tej priliki moč naše katoliško-slovenske organizacije. Kdor v tem oziru ne bo ničesar storil, bo podpiral le sovražnike naše. Vi pa, naši slovenski možje, vi vrli mladeniči naši, bivajoči v lavantinski in se-kovski škofiji, vi naši koroški sosedje in mili bratje slovenski na Prekumorskem in v Medžimurju, ne ustrašite se teh stroškov in malega napora, temveč oglasite se povsod pri svojih dušnih pastirjih v takem številu, da se bomo omejni Slovenci s severa odlikovali tako kot na vseslovenskem mladeniškem shodn. Po objavljenem vspo-redu se boste lahko vdeležili celega katoliškega shoda, videli boste naš slovenski Lurd, Marijo Pomagaj na Brezji, ogledali si boste radi čarobne lepote svetovnoznano blejsko jezero, ogledali si boste lahko naravna čudesa, ki jih slovenska zemlja hrani v notranjosti svoji v Postojni, občudovali boste lepi napredek največjega slovenskega mesta, slovenskć prvostolnice naše, bele ljubezni do Boga, do katoliške cerkve in do slovenske domovine naše, da bodete mogli v bodoče na vseh krajih Slovenije zmagonosno nastopati v borbi in hrambi za to naše svetinje. Pridite možje, pošljite mladeniče, da si ob katoliškem shodu v Ljubljani vsi bogoljubni in rodoljubni Slovenci z vseh krajev podamo roke za sveto delo, s katerim si priborimo boljšo prihod-njost na zemlji, s katerim edino si ohranimo našo časno in večno domovino! Korošci — pogum! Na Avstrijskem se bo spremenila volilna pravica. Poseben odsek poslanske zbornice se je v zadnji dobi pečal s to spremembo ter že tudi o večini avstrijskih dežel sklenil, koliko poslancev se bo v njih volilo in kako bodo ustvarjeni volilni okraji. Ko bo odsek popolnoma dovršil svoje delo, pridejo njegovi sklepi v državno zbornico in tam bo potem zbornica ali jih sprejela, ali spremenila ali pa popolnoma odklonila! Med^deželami, o katerih je volilni odsek že storil sklepe, je tudi koroška dežela. Toda srce nas boli, ko moramo zapisati, da so ti sklepi za koroške Slovence naravnost pogubni. Koroškim Slovencem se je dalo samo eno poslansko mesto, in še ta okraj je tako sestavljen, da slovenska zmaga v njem ni v vseh slučajih zagotovljena. Okraj je namreč sestavljen iz naslednjih sodnijskih okrajev: Borovlje, Železna Kaplja, Dobrlavas, Pliberk. V volilnem odseku imajo Nemci večino, j Ni torej nobeno čudo, da slovanska manjšina ni mogla zmagati s svojimi predlogi, * posebno ker voditelj koreških Nemcev dr. j Lemiš ni hotel ponuditi svoje roke v kako I pravično spravo. Slovenski zastopniki v i volilnem odseku dr. Ploj in dr. Šušteršič so torej bili brez vsake moči nasproti nemški večini v odseku in njih zahteve so bile odklonjene. Toda ali vsled tega ne smejo koroški Slovenci ničesar več upati od volilne spremembo? Gotovo še niso vsi naši upi uničeni! Korošci, pogum! Zadnja beseda še ni izgovorjena, sklepi odseka Se pridejo v zbornico in tam se še lahko tudi spremenijo. Za to pa se nam zdi — to je naše skromno, nemerodajno stališče — da ni bilo dobro, če so zaupniki koroških Slovencev na shodu kar z bombami planili na one, ki še hočejo priboriti koroškim Slovencem njihove pravice in uresničiti njihove zahteve. Zaupniki so lahko prepričanja, da so se zgodile napake, toda tudi še tako trpka sodba se da izreči v sprejemljivi obliki. Izjave pa se morajo ozirati tudi na bodočnost. Tako so zaupniki n. pr. izrekli nezaupanje vsem slovenskim poslancem, ki tudi v volilnem odseku niso, in niso na neuspehih glede Koroške popolnoma nič krivi. Kaj hočejo voditelji doseči s takimi neosnovanimi napadi na osebe, ki niso ničesar zakrivile? Ampak naloga koroških Slovencev je, zbrati še enkrat vse Slovenstvo in pjega državnozborske zastopnike, da zastavijo svoje zadnje sile in pomagajo koroškim zahtevam do zmage. Za to mislimo, da bo tudi dobro, ako se udeležijo koroški Slovenci v velikem številu katoliškega shoda v Ljubljani ter tam vnamejo svoje brate za pravične koroške zahteve. Na Koroškem doma pa se mora razviti zopet agitacija za opravičene zahteve, zraven pa je že sedaj potrebno, da se v vseh okrajih narod politično in gospodarsko vzbuja ter organizira in se tako ustvarijo predpogoji za dober izid prihodnjih volitev. Mladinska organizacija. Mladeniči naši, na katoliški shod! Vse naše mladeniške zveze, naša bralna in gospodarska društva, naša politična društva pa tudi naše mladeniške Marijine dražbe sobi. To jo je nekoliko pomirilo in razvedrilo. V tem se ji zazdi, da je čula zunaj korake. Posluša. — — Kdo bi pač bil tu? Da bi na tej postaji kdo vstopil na ponočni brzovl&k, to se primeri le redkokdaj. Zunaj se začuje govorjenje in trkanje. „Kdo je?a zakliče preplašeno Roza s tresočim glasom. „Popotniki, ki bi se radi odpeljali z brzovlakom, odprite!" Uradnica je odklenila oprezno vrata, a v tem hipa jih je nekdo z vso silo odrinil in osem orjaških, oboroženih in v halje zavitih mož je pridrlo v sobo. R°za je videla, da je izgubljena. V glavo ji je šinila misel, da jo more rešiti le hladnokrvnost in pogum. „Dokler ste mirni in tihi, se vam ne bo zgodilo nič žalega. Kakor hitro se pa drznete klicati na pomoč, vas ustrelim. Ste razumeli?" zagromel je nad njo načelnik roparjev. „Kaj pa želite?" vprašala je boječe. „Ko hote slišali, da prihaja brzovlak, boste stopil sami ven pred postajo in dali vlaku znamenje, naj obstoji. Gorje, če date kako drngo znamenje. Strogo bomo pazili na vas in naše puške bodo pri tem merile na vas." „Za Bega, kaj mislite vendar narediti? Spravili me hote ob slnžbo. Oe se zgodi vlaku kaka nesreča, bom kriva jaz in pognali me bodo s sramoto in prekliigevanjem od tod. Oj kaj bo, kaj bol" Jokaje in zdihovaje se zgradila na stol pri mizi, kjer je bil brzojavni stroj. Naslonila se je na mizo in jokala, da bi se je bil moral kamen usmiliti. Celo roparji so jo začeli tolažiti, češ, da ona ne bo nič kriva tega, kar se bo z vlakom zgodilo, ker se osmero korenjakom na noben način ne more ustavljati. Tudi se ji ne bo zgodilo nič žalega, če bo mirna in bo vse nbogala, kar ji bodo veleli. To je Rozo navidezno nekoliko potolažilo in dobila je toliko poguma, da je vstala. V tem se je oglasil brzojavni stroj. Roparji so se spogledali. „Proč od mize, vi brzojavite", zadrl se je eden nad njo. „Saj ni mogoče, saj vidite, kje imam 9 roke." „Kdo pa brzojavi ?“ „Sosedna postaja, vidite, aparat delnje, četudi stojim šest korakov proč od mize.u In res se je brzojavni stroj oglašal, Čnlo se je enakomerno vtripanje in čim dalje je trajalo to, tembolj je žarela v Rozinem sren iskrica npanja na rešitev. * * * Kolodvorska nra je kazala tri četrt čez polnoč. To je do brzovlaka še več kot eno aro. Roparji so posedli po dolgi klopi, ki je bila v sobi, telegrafistinja pa se je stisnila v kot na stol in v hudem strahu pričakovala, kaj se bo zgodilo. Roparjem je postalo dolg čas. Eden izvleče iz žepa zamazane karte in vsi se udeleže igre. Poglavar roparjev skrbno pogleduje na svojo uro, kot bi oni na steni ne zanpal. Zdaj in zdaj zabičajo svojim tovarišem, da se natančno ravnajo po navodilih, ki jim jih je dal že med potjo« Roza je spoznala iz njegovih besedi, ds bota dva napadla strojevodjo na vlakOi dva oropala pošto, dva potnike, dva pa 1 napetimi puškami pazila na vlak in vsS' kega takoj ustrelila, ki bi se drznil le ko' ličkaj nstavljati. Načelnik roparjev bo pazil med tem na Rozo, da ne ubeži. Ravno so končali igro, nekateri so P°' spravili dobiček, drogi se jeze nad zgubo* že so spet razdeljene karte, — v tem bip“ zažvenkatajo v oknih šipe in kot bi trend morajo biti zastopane na katoliškem shoda. Skličite društva v nedeljo 12. avgusta in na Veliko Gospojnico društvene zbore in odborove seje, da se pogovorite glede častne udeležbe. Mladeniči, pripravite si navdušenih govorov, da se pokažete v starem sijaja v Ljubljani, prilike bo dovolj! Skupni obed za zastopnike mladeniških Marijinih družb bo v nedeljo 26. avgusta v Rokodelskem domu. Obed bo stal le 48 v, katera svota se naj dopošlje na naslov: F. Bernard Pollak, prijor nemškega vit. reda v Ljubljani, saj do nedelje 19. avgusta. — Sicer pa se še bo poskrbelo, da bodo lahko vsi naši udeleženci po ceni obedovali v Ljubljani. Ali naj telovadimo? Gotovo je v vsakem mladeniškem društvu tudi mladenič, ki je že bil pri vojakih. Tam se naj priskrbi knjižica za slovensko poveljevanje in naj začne potem telovadne vaje z mladeniči. Nič ne de, če skraja niso mnogovrstne. Počasi si bo učitelj že dobil znanja. Mladeniška društva bodo na tak način tudi dobra predšola za ognjegasna društva. Mladinska organizacija na Nemškem. Tudi na Nemškem je razvita mladinska organizacija. Kadar se sprejme mladenič v društvo, dobi v roko knjižico, v kateri so društvena pravila in pesmarica. V društvu samem sta dva oddelka, mlajši in starejši oddelek. V mlajšega pridejo mladeniči od 14 do 16 leta. V mestu so tudi oddelki po stanovih: trgovski pomočniki, obrtniški pomočniki, delavci. Po stanovih se delijo, da se lažje izvršuje stanovska organizacija. Okoli po svetu. Volilni odsek je v poglavitnih točkah dokončal svoje delovanje. Kar se tiče nas Slovencev, smo si pridobili samo štajerski Slovenci še en, sedmi mandat. Nemci so pa pridobili na Spodnjem Štajerskem še en mestni mandat, tako da imajo sedaj tri, in na Kranjskem kočevski mandat. Na koroškem je ostalo pri stari krivici. Kmečki volilni okraji na Spodnjem Štajerskem so po novem volilnem redu sestavljeni iz sledečih sodnih okrajev: 1. Maribor levi breg, Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer. 2. Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice. 3. Ptuj, Ormož. 4. Šmarje pri Jel- šah, Rogatec, Kozje. 5. Brežice, Sevnica, Laško. 6. Celje, Vransko. 7. Slov. Gradec, Gomjigrad, Šoštanj, Marenbcrg. — Mestni volilni okraji, v kolikor se tičejo Spodnje Štajerske, pa so sestavljeni iz naslednjih most, trgov in vasi: 1. Mesto Maribor (samo za-se.) 2. Celje, Studenci pri Mariboru, Laško, Sevnica, Brežice, Slov. Bistrica, Slov. Gradec, Šoštanj, Marenberg, Vuzenica, Muta, Sobota, Kortin, Gornja Vi-žinga, Konjice, Rogatec, kopališče Slatina, Vitanje, Ljutomer, Ormož. 3. Lipnica, Arnož, Švanberg, Nemški LonČ, Veliki Florijan, Sv. Jurij na Štifingu, Ivnica, Stras, Vildon, Ernovž, Cmurek, Sv. Lenart v Slov. goricah, Gornja Radgona, Ptuj, Poberž, Razvanje, Breg pri Ptuju. Iz mestnih nemških volilnih okrajev je razvidno, kako so jih skupaj skrpucali, samo da imajo večino Nemci. K srednjcštajerskim mestom iu trgom so vzeli spodnještajersko trge. In to naj bo volilna pravica! Na Ruskem je car razpustil gosudar-stveno dumo (državni zbor), ki je komaj nekaj tednov zboroval Zaradi tega so nastale po Ruskem velike rabuke. Revolu cijonarji šnntajo ljudstvo k uporu. Tudi vojaštvo se je vslcd šuntanja uprlo, toda carju zvesti vojaki so jih pobili ali pa vjeli. Car je obljubil, da se prihodnje leto spomladi snide nova duma, katere volitev se bo še pravočasno vršila. Pri napadu v bližini Censtobova so roparji ubili generala Sukatova in tri častnike ter oropali 16.000 rubljev. Pri postaji Celestinovo je 40 roparjev ustavilo vlak ter odneslo blagajno s stotisoč rublji; enak napad je bil pri postaji Homel. — Zaprli so v Rusiji 600 članov anarhistične organizacije, v Peterburgu pa 2000 oseb radi veleizdaje. V mestu Sveborg se je uprlo dne 30. julija trdnjavsko vojaštvo in mnogo mornarjev radi trpinčenja nekega vojaka, ki je umrl. Poslopje, kjer so bili zabarikadirani uporniki, so obstreljavale tri križance s strojnimi puškami. Tudi uporniki so pridno rabili 40 lahkih topov; na obeh straneh je bilo mnogo mrtvih in ranjenih, slednjič so bili uporniki po večam razoro-ženi. Ako bi bilo uporno vojaštvo ohranilo trdnjavo v svoji oblasti, bi bil Peterburg izoliran od morsko strani. Kje naj išče socijalna beda pomoči? Piše Alojzij Leben. (Konec.) Sedaj pridem k tretjemu sredstvu, ki podaja kat. cerkvi neizmerno važni socijalni pomen; to so razni redovi in dražbe. Govori se: redovniki skrbijo le sami za se. Posamnik se zapre v svojo samostansko celico ter se ne briga za ljudski blagor. Res se zaprejo nekateri v svoj samostan, da bi mirno služili Bogu z molitvami in premišljevanjem. Ali pa je njihovo mirno, skrivno delovanje brez koristi za človeštvo ? Šele pri zadnji sodbi bomo videli, da je marsikatera samotna redovnica bolj uplivala s svojo molitvijo na svetovne razmere, nego kak vojskovodja s svojimi junaškimi čini ali učenjak s svojimi knjigami. Veliko, veliko redovnikov in redovnic je, ki so neumorno delavni za ljudski blagor, bodisi na misijonih, bodisi v bolnišnicah, bodisi v zgoji mladine itd. Opomnim na mnogoštevilne misijonarje, ki neumorno delujejo in sejejo seme sv. vere med divjimi narodi Afrike in Amerike. Živijo pa pri tem v uboštvu in bedi. Opomnim na usmiljene sestre, ki na bojiščih in bolnišnicah žrtvujejo svoje zdravje in življenje. To požrtvovalno delovanje teh redovnic je dobro spoznal pruski vojni minister pl. Kameke, ki je izgovoril znane besede: „Breznamiljenih sester ne pričnem vojske". Opomnim na one redove, ki se bavijo s poučevanjem, kijih cerkev šteje najmanj 300. Opomnim na ustanovo italijanskega mašnika Don Boskija. Ko je nmrl je štela 1. 1888 152 poslopij z 130.000 gojenci. Opomnim na menihe na gori sv. Bernarda, ki vsako leto povprečno 6000—7000 revnih popotnikov sprejmejo in jim postrežejo. Opomnim na Jeznite, Ligvorjane, Frančiškane, Lazariste, Kapucine, ki na misijonih vsepovsod vzhajajo krščansko življenje, ga vzdržujejo ter veliko pripomagajo pri rešit*i najpoglavitnejšega socijalnoga vprašanja. Opomnim na vse one samostane, ki danuadan nasitijo neštevilno množico ubogih in lačnih, čakajočih pri samostanskih vratih itd. Ne bi prišli do konca, ako bi hoteli dalekosežno delovanje kat. cerkve na soci-jaluem polju le površno popisati. Kako daleč je razširjena kat. cerkev, tako daleč sega tndi njeno izborno delovanje; kajti ona je mati vsega človeštva. „Samo en dan naj dobijo nanki krščanske vere svojo prejšnjo veljavo," je zaklical slavni škof Ketteler, „narodi naj se spet oklenejo naukov katoliške cerkve in boste videli, kakor na en m'h se bo predrugačil obraz zemlje." Torej edinole v katoliški cerkvi najde socijalna beda pomoč in olajšave. Spomini z romanja v Rim. Piše kmet in mariborske okolice. (Dalje.) Moj tovariš me je zjutraj zgodaj zbudil. Klavemo mi je tožil, da ni mogel spati; razni včerajšni beneški prizori so mu celo noč spanje motili. Hitro se opravimo in ker je gondolirjev povsod dosti na ponudbo, naročimo, da naju pelje v cerkev „Maria della Salate*. Morje je bilo precej mimo; iz čiste vode se je vzdigovala lahna, bela megla; po morju je vozilo mnogo čolnov in ladij, solnce je vzhajalo kakor bi lezlo iz morja in mesto se je videlo kakor v panorami. Tak veličasten prizor človeka se pokaže nebroj puškinih cevij v sobo in j pri tem čut pri strojn. Brzojavila je par-znnaj zadoni gromovit glas: „Roke kviško, če ne streljamo!" Roparji so planili po koncu in vsi zbegani dvignili roke v zrak. V tem hipu se odpro vrata in notri pridere vrsta oboroženih policajev. Po kratkem, a hudem boju so roparje razorožili in zvezali. Z groznimi kletvami so si ti tolažili svojo jezo in skušali potrgati svoje vezi, a ni šlo. S prvim vlakom so jih odpeljali v ječo, Rozo pa v bližnje mesto v bolnico. Prestani strah jo je spravil na bolniško posteljo. Še le čez pet tednov je toliko okrevala, daje mogla priti pred sodišče, kjer so jo zaslišali o dogodka one strašne noči. Ta se je še le zvedelo, kako je bilo mogoče, da je tako nenadno, a vendar še pravočasno prišla wuyo rešitev. Vsa obnpana in potrta se je zgradila Koza, kot smo slišali, na mizo, kjer je bil brzojavni stroj. Dolgi zmršeni lasje so ji pokrili roke, ko se je naslonila z glavo na mizo in tako je neopaženo dosegla tipalo pri brzojavu in brzojavila. Z glasnim jokom j in zdihovnnjem je ndušila glas, ki se je ' krat za vrstjo besedi: „na pomoč", in: „roparji, nujno!" Ko se je nalašč kakor potolažena dvignila, je bila brzojavka že oddana in ko je začel stroj delovati, je prihajal že odgovor: „Le pogum, predno bo ura ena, ste re šeni." Z izvanredno hitrostjo so na bližnji postaji sestavil poseben vlak, poklicali policaje in kmalu je vlak oddrdral proti krajn, odkoder je prišla brzojavka. Pol ure pred postajo je vlak obstal in oprezno in tiho so stopali policaji proti postaji. Neopaženi so se približali poslopju in ni še minulo četrt are, so bili roparji že vsi zvezani in nkročeni. Sodišče jim je odmerilo zasluženo kazen. Pognmno Rozo pa, ki je s svojo hladnokrvnostjo in prebrisanostjo rešila brzovlak gotove nesreče, so odlikovali ne samo pri železnici, temveč tudi popotniki, ki jih je rešila, so ji izrekli priznanje in zahvalo ter ji poslali krasno darilo. nekoliko omami, ko vidi nad seboj visoko modro nebo, vedno bolj žareče solnce iu pod seboj čisto, globoko morje, v katero ga barja lahko vsak trenutek pogrezne — človek je pač povsod kakor rosna kaplja na listn. Ko sem tako ta krasen prizor ogledoval, v najlepšem jnternem krasu zavito mesto, katero ima toliko slavno zgodovino nekdanjega bogastva in mogočnosti, pa tudi zgodovino, kakor je vse hitro minljivo — privozi gondolir na nas cilj in vstopili smo v krasno cerkev „Maria della Salnte“. Povsod kamor koli človek pogleda po cerkvah, in teh je v celem mestu 55, vidi krasno slikarijo starih beneških slikarjev. Nekatere slike se blisčijo v najlepših barvah kakor dr, bi bile žive, kakor bi nastale včeraj, in vendar so stare že več sto let. Marsikateri strmi nad to skoro — nadnaravno — lepoto in misli, ali ni vodila mojstrovo roko nadnaravna višja moč. Takih umotvorov vkljub temu, da je dandanes vsa umetnost in znajdba na visoki stopinji, sedanji slikarji ne premorejo več. Ker sva imela namen se še le zvečer odpeljati, smo si ogledali še razne otoke, kjer je veliko tovarn, tako za steklo, za ladje itd. Delavci so pri delu urni, pa le govori in klopoče Lah v enomer. Laški delavec je varčen, s hrano, polento, zadovoljen in za pijačo denarja ne izda, temveč je s tisto zadovoljen, ki nič ne stane in je najbolj zdrava — vodo. Res zelo prijetno je v Benetkah, par dni se po morja voziti in te slavne znamenitosti ogledovati, pa tnkaj od dela rok živeti in bivati, ko več dni huda bnrja razsaja in je vse zelo drago ter si navadno vsi drva in živež le sproti knpnjejo, ima tudi kakor vse povsod svojo — senčno stran. V Benetke prihaja vedno mnogo tujcev izmed vseh narodov; mnogi pridejo to prečudno mesto na morju občudovat; mnogi iz mrzlih severnih dežel iščejo tnkaj zdravja v prijetnem in ugodnem zraku in ker ni prahn. Hiše in palače so tri ali štiri nad stropne in zidane v raznih slogih; mnoge so mojstrska umetna dela od tal do dimnikov. Na čeln (fasadi) binčane so s stebrovjem, podobami, slikarijami in balkoni z marmorja. Tlak iu ulice so večinoma iz marmorja. Tnjec lahko opazi, da mesto slabi iu hira pod laško vlado. Benetke so bile od leta 1814 do 1866 pod našo vlado in Avstrija je za blagostanje mesta mnogo storila. Pri vsem tem so se 1. 1848 proti nam spnntali. Vsled nesrečne vojske s Prusi leta 1866 je morala Avstrija prepustiti Benetke vsled laških zvijač Lahom. Nekdanje velike samostane oziroma menihe je laška vlada izgnala, premoženje pograbila, in v teh prohtorih so zdaj vojašnice, uradi ali drugi javni zavodi. Visoke marmornate palače so deloma prazne, zaloge ali tovarne; mnoge cerkve, v katerih se še vidijo krasni nmotvori, so zaprte ali zapuščene in prazne. Prebivalci v obče, kot potomci nekdaj-nih slavnih in premožnih rodovin, živč se kot trgovci, rokodelci, brodarji, težaki in berači. Mnogo iz bivših boljših rodovin je zdaj v nbožtvn in mesto mora za mnogo tisoč siromakov skrbeti. Berači prosijo po trgih in cerkvah I Zdaj ti na pol nag otrok, siv starček, zdaj odraačeuo, slabo oblečeno dekle, zdaj stara žena, ki jej glad in beda gleda iz bledega obraza, pomoli roko nasproti in prosi milodar. Mnogi so Č potrebui iu mnogi spet lennhi. Iz življenja ; takratnega kardinala, sedaj sv. očeta, je znano, da so večkrat svoje kosilo razdelili revežem. Ko je enkrat prašala sestra, kje je krožnik z mesom za obed in so jej rekli v šali, da ga je muca vzela, je odgovorila, da meso bi že vzela muca pa krožnik bi pustila! Zdaj je mesto gotovo ponosno, da so njih škof kardinal naslednik sv. Petra. V tem mesta človek v par dneh vidi velike znamenitosti, kakor meada nikjer na svetn. Pregovor pa pravi: Povsod lepo, doma najlepše, zato je tudi mene že vlekla želja po domu. Hitila sva naposled v najino stanovanje, da poravnama račun. Gondolir naju zapelje na kolodvor, kjer sva sklenila, da sa odpeljeva z vlakom, ki odhaja ob 8 uri zvečer, in si še ogledava Trsf (Dalje prih.) Domače novice. Naše misli bite na katoliški shod. Iz Štajerskega bo nas vozil poseben vlak v belo Ljubljano. Na shod pridejo tudi Hrvati in zastopniki drngih slovanskih narodov. Kdor le more, naj se shoda udeleži. Dne 21. avgusta bo v okrajih Brež:ce, Sevnica, Kozje volitev v deželni zbor. Prosimo naše somišljenike, da volijo vsi istega kandidata, ki bo ga naša katoliška in kmečka slovenska stranka priporočala. Volkove v ovčji obleki pa naganjajte! Bratec ptujskega „Štajerca" na Kranjskem „Slov. narod" sicer poroča, da je bila na političnem shodu v Globokem sprejeta kandidatura Benjamina Kuneja, toda to je laž. Znani prijatelj brežiških nemškutarjev Cetin je sicer, naprosen od Kuneja samega, predlagal to kandidaturo, toda sprejela se ni, zborovalci so ostali hladni, le navzoča Kuuejcva žlahta je ploskala. Kakor slišimo, je naznanil kandidaturo vrlo znani zdravnik dr. Jankovič iz Kozjega. Dve železnični progi. Ob svojem času se je ne malo govorilo o železnici Danaj-Novi. Ta bi vozila z Dunaja skoz Fehring-Radgono-Ljntomer-Ormož dalje proti jogu do kraja Novi. Prostor za tir so 1. 1872 že merili. In pri tem je ostalo, delo se ni izvršilo. Pred desetletjem so pa iz Spil-folda potegnili železno cesto do Radgono in pa do Ljutomera. Sedaj se ti dve imeni pogosto čnjeta. Radgona in Ptuj. Radgona si želi železnice proti Ptuju, a Ljutomer v Ormož. Za „Radgono" bi nova proga sedanjo Spielfeld Radgona-Ljutomer zapustila pri kraju Poreklja in bi so vila mod vinorodnimi goricami skozi Ptnj v Rogatec. Za „Ljutomer" bi se pa železnica podaljšala od kolodvora, cesta bi se okoli pokopališča zasukala v Žeravince, ki so književnemu svetn znani po Vrazovih glasih „iz dobrave žeravinske", nadaljevala bi »e vštric okrajne ceste pod Svetinjami do kolodvora v Ormožu. Ta proga bi merila 20 kilometrov in bi stala 1 in pol milijona kron, črta Porekla-Ptuj-Rogatec pa bi bila dolga za 80 do 100 kilometrov in bi potrebovala 12 milijonov kron. Bržčas bomo se iz Ljutomera v Ormož vozili preje, kakor pa iz Radgone v Ptnj. Huda toča v Savinjski dolini. Spodnji del Savinjske doline je zadala dne 4. t. m. beda nesreča. Grozna toča je uničila ne samo poljske pridelke, ampak tndi poslopja je precej poškodovala. Osobito hmelj je mnogo trpel. Prebivalstvo se je obrnilo na drž. poslanca dr. Korošca, ki je takoj storil potrebne korake. Kako se godi slovenskim otrokom na Nemškem. v Žena slovenskega delavca iz Gornjega Štajerskega se nam pritožuje v dolgem pismu, kako da sovražijo nemški otroci njene otroke, ker so slovenski. Pso-vajo jih z grdimi priimki in če se slovenski otrok razjezi ter se hoče s pestjo maščevati, nabijejo ga nemški poglavci, da je groza. Tako je hčerki te žene nemški pobalin vrgel kamen v glavo, da je dobila v glavi nad očesom globoko rano. Će nemški otrok kakšno lumparijo naredi, pa ta nemška mladež obdolži slovenske otroke. Tndi ženo psovajo s cigani, pakaža itd. Taka je usoda naših ljudi med Nemci. Naši Ijndje pa privandranim Nemcem pri nas pete ližejo! Ošaben pek. Neki železniški delavec v Mariboru je našel v svežem hlebu krnha celo miš. Ko se je šel pritožit h peku, kjer je kupil kruh, mn je vzel hleb, ga vrgel pod prodajalno mizo in ker je delavec zahteval drug hleb, poklical stražnika, ki je tega postavil čez prag. Št. Ilj v Slov. gor. Velika ljudska veselica, ki so je vršila minolo nedeljo pri n»s, je bila krasna. Ljudstva se je kar trlo. Slovenske zastave, viseče skoro raz vseh hiš, so kazale, da je St. Ilj slovenski. Nemški listi so sicer namigavali, da se bodo Nemci zbrali v nemški kobači in pokazali, da Št. Ilj še ni popolnoma slovenski. Mislili so bržkone uprizoriti kakšen napad na Slovence, toda ko so videli tako velikansko množico Slovencev, si niso upali na dan. Našemu kmečkemu ljudstvu se je posebno dopadla telovadba „Sokola". Godba, petje in različne drnge zabave so razveseljevale občinstvo, da se jo vsakdo nerad ločil pozno zvečer od tega prijetnega domačega veselja. Vrlim Št. Iljčanom, ki so nam priredili tako lepo veselico, pa srčna hvala. Glejte, da ne bo nikoli zginila slovenska zastava raz Št. lija. Če pa zopet kaj priredite, le povabite nas, mi bomo zopet prišli radevolje. Sv. Urban pri Ptnjn. Žalostne dogodbe me prisilijo, da vzamem pero v roko. Pred kratkim smo imeli v Svetnicah enega ponesrečenega, še le 18 let starega fanta Franca Veršič na mrtvaškem odru; 31. julija smo pa žo spremljali k večnemu počitku drugega vrlega fanta Konrada Mar-kež, ki je zbolel pn vojakih. Ravno ta dan je v sosedni vasi Ločiču umrl še tretji, priden mladenič Alojzij Pihler, komaj 22 let star. Bil je tudi nekoliko časa pevec tnkajšne mladeniške zveze. Bodi jim zemljica lahka 1 Sv. Križ tik Slatine. Na ustanovne.« shodu „Bralnega društva" pri Sv. Križu so bili v odbor izvoljeni ti-le udje: 1. Gosp. Vmko Žolgar, kaplan; 2. Miha Plemenitaš, posestnik v Irjem; 3. Kočnik Ivan, organist; 4. JanezFiihrer v Rajnkovcih; 5. Jurij Kovačič iz Dola, 6. Jože Perkovič iz Temnika in 7. Tomaž Prah, posestnika sin v Brestovcu. Kaj lepo in domače nam je na tem shodu govoril dr. Kidrič o zgodovini Slovencev. Vsi ndje „Bralnega društva" smo prav hvaležni gosp. govorniku za to vspod budno predavanje. — Dne 5. avgusta je bila odborova seja, pri kateri je bil izvoljen za predsednika Č. gosp-kaplan V. Žolgar, za namestnika M. Plemenitaš, za tajnika Iv. Ročnik, blagajnika Janez Fiihrer in za knjižničarja Tomaž Prah. Eriževljani! „Bralno društvo" je ustanovljeno in ima zdaj 100 udov. Treba je, da vas še veliko več zraven pristopi. Cim več bo udov, tem več koristi vara bo prineslo društvo. Loka pri Zidanemmostu. Zopet je zgubila naša dekliška Marijina družba vrlo družbenico ter prednico Marijano Raje. Dne 5. avgusta smo jo spremili k večnemu počitku. Bila je zvesta hči Marijina ter dajala zgled vsem tukajšnim dekletom Marijine družbe. Kako je bila spoštovana, je pričal veličasten in mnogobrojni sprevod občinstva. Za slovo so ji zapele prav ganljivo pred domom in na grobu vrle pevke Marijine družbe. Počivaj v miru, draga sestra! Iz Grab pri Središču. Komaj je preteklo četrt leta, ko je umrla ena Marijina hčerka. Dne 18 julija je neusmil jena smrt zopet stegnila svojo koščeno roko v Marijino družbo po Ani Novak, rojeni v Obrežu. Ravno na svoj rojstni dan, ko je izpolnila svojo 20 leto, je ležala doma na mrtvaškem cdrn. Dolgo jo bolehala. Želela si je zdravja, toda božja previdnost je drugače vzravnala. Spremljale so jo k zadnjemu počitku večinoma vse sosestre z družbenimi znaki in gorečimi svečami, čekaj tudi v belih oblekah. Zapele so ji v slovo doma kakor na pokopališču žalosti nko. Naj počiva v mirni Sv. Križ pri Belvodah. Na 22. julija napovedanemu izletu celjske Marijine družbe se niso odzvale polnoštevilno samo drnžbo-nice, ampak prihitelo je tudi mnogo dragih ljudij — častilcev sv. Križa — iz Savinjske in Šaleške doline, iz Konjic, Slov. Bistrico, Ptuja in Maribora. Čez štiri sto ljudij je posetilo Celjana, gosp. župnika na Bele-vodah, ki je tudi vsakega ljubeznivo in po-strežljivo sprejel, vprašaje ga za novice v rojstnem krajn. Vsak izletnik si je tudi ogledal krasno slikano farno cerkev in marsikdo se je čudil slikarjema, g. Ivniku in g. Kramaršiču, da sta tako okusno okrasila božji hram. Od tod se je ljudstvo podalo v procesiji, prepevajo litanije na Oslovski hrib, na katerem stoji daleč na okrog znana cerkev sv. Križa. Zvečer je imel domači g. župnik cerkveni govor o zgodovini in razvitja to božje poti. Ob blagoslovu so grmeli topiči in oznanjali Ijndem v dolini, da se tukaj nekaj posebnega godi. Častite šolske sestre so krasno prepevale Marijine pesmi. Drugi dan je bilo več svetih maš, tako da je lahko vsak opravil svojo pobožnost. Po cerkveni slavnosti so se še ljudje nekoliko okrepčali in se potem podali proti domu. Kdor ima okus za slike, naj se poda na Belevcde, in razvidel bode, da je imel g. župnik popolnoma prav, da ni pustil sten preobložiti s slikami. Na drugi strani je bil pa tudi slikar mojster, da ni napravil samo človeških podob krasno, ampak da se mn je posrečilo tudi drugo lepotičje kakor pri evangelistih lev, vol in orel in pri sv. Antonu mrjasec. Znano je namreč, da se prav malo kateremu slikarju posreči, na zidn izdelati krasne naravne živinske slike. Kdor želi vse to videti, naj se poda na Bele vode! Posebno se pa lahko zdaj o počitnicah napravljajo izleti gg. učiteljev in visokošolcev, raznih slavnih društev in družb. Motil bi se isti, ki bi trdil, da j.e izlet na Oslovski hrib samo za brumne Uudi. Ne, ampak ta božja pot slovi tudi radi krasnega razgleda. Od tod vidiš v lepem vremenu prav lepo tri obširne doline — Šaleško spodnjo in gorajo Savinjsko dolino, vidiš prav pod seboj kopališče Topolšico in Šoštanj, vidiš Skale in vdrtjo v velenjske jame podobno jezeru, vidiš Oljsko goro, Savinjo, mesto Celje oziroma Gaberje, vidiš Mozirje in Nazarje, slišiš glasno žuborenje Libije in njenih dotokov, vidiš visoke hribe, kakor Smrekovec (1400 m). Peco, Sv. Uršulo itd. Pridi, hribolazec, in oglej si vso naravno krasoto! Saj je poskrbljeno za vse, kar človeka pokrepča in oživi. Ne vstrasi se poti, saj imaš na hribu priložnost si odpočiti pri kapljici ruj nega vinca. Treba je še cme>iti, da se dobijo sedaj tudi krasne razglednice, katere je dal napraviti gospod župnik na korist cerkvi sv. Križa. Iz vuzeniškega okraja se nam piše: Poglejte no spako! Gotovo se slavi zopet kaka pangerm&nska zmaga, si je moral marsikdo misliti, ko je šel v ponedeljek, dne 7. jul. mimo Tulčeve gostilne na Gortini pri Marenbergu. Velika fraukfnriarska cunja je visela raz hišo, ki so si jo izposodili baje od preimenitnega „Feuerwehrtaga“, ki je bil prejšnji dan v Vuzenici in na kate rem se je moral seveda tudi žaliti čut onih Slovencev, katere je nemila usoda zasadila v ta nemškutarshi trg. Ako si pa natančneje vprašal, si zvedel, da se obhaja le ženitovanje nekega slovenskega kmeta iz Trbonja in da so tudi vsi navzoči gostje izključno Slovenci. Dasiravno se je gostilničarja od vseh stranij opctovalno opozorilo, naj odstraui to predrzno ždite v in sta dva gospoda, ki sta hotela posetiti gostijo, celo Š radi tega odisla, je bil vendar tako predrzen, da ni ugodil upravičeni zahtevi. Skrajna nesramnost je, izobesiti pri popolnoma slovenski gostiji uomsko zastavo! Hočemo si to dobro zapomniti! Dvomimo, da bo to vabilo kmete in delavce v take gostilne, v katerih se na tak način žali naš narodni čnt. Če bomo nastopali bolj samozavestno in kazali več narodnega ponosa, bodo z nemškimi zastavami zginili tudi nem-čnrski mogotci. Koroške novice. Imenovan je kn.-škcf. konzistorijalnim svetnikom č. g. Leopold Katz, jubilar in župnik v Lasnici, in kn.-škcf. duhovnim svetnikom č. g. Jernej Krainer, župnik v I Glodnici. | Prestavljen je iz Beljaka gospod Janez l Hochmii ler, uradnik pri državni železnici, J v Trst. To so dosegli nemški hajlovci; torej \ mora zopet Korošec domačin zapustiti svojo l rojstno grudo. In zakaj ? Ker je Slovensc in se tega pokazati ne boji. Ž njim izgu- $ bijo beljaški Slovenci in okolica delavnega moža. Kaj pa poreče vlada nemškemu haj-lovskemn profesorju dr. Augererjn v Celovcu ? Ta sme uganjati vse, kar hoče, delovati celo v vsenemškem protiavstrijsbem duhu, in vendar ga vlada ne vidi! Pri vojaščini so ga njegovi višji degradirali do najnižje stopinje — do prostaka radi njegovega rogoviljenja. C. kr. avstrijska vlada pa se ne gane. Dvojna mera se kaže zopet pri okrajnem glavarstva v Šmohoru. Za volivne komisarje povodom nadomestno volitve za deželni zbor due 25. m. m. je nastavilo omenjeno c. kr. okrajno glavarstvo 10 c. kr. nradnikov, 8 učiteljev, 2 poštarja, 2 gostilničarja, 1 ekonoma in enega evangelskega župnika ; (pastorja). Tortj „prostošolski" učitelji, poštarji, gostilničarji in celo protestantski pastorji imajo pri c. kr. vladi več zaupanja, kakor pa domoljubni katoliški duhovniki. Slovenske matrike in velikovšd e. kr. okrajni glavar. Župnijskemu upravitelja dr. J. Arnejeu v Vovbrah je velikovško okrajno glavarstvo na impertinenten način zaukazalo, da se mora posluževati le takih tiskovin, kakoršne mu pošilja okrajno glavarstvo, t. j. nemških. Zraven pa dostavlja, da sa gre č. g. provizorju, ki je zahteval slovenske tiskovine, le za nacionalni propagando. Gospod c. kr. okrajni glavar nam naj odgovori, kdo uganja večjo „nacionalno propagando", ali slovenski duhovniki na lastni zemlji s slovenskim uradovanjem, ali nemški c. kr. uradniki s svojo nemško trdovratnostjo na slovenskih tleh? Tako očitanje je naravnost impertinentno! O tem slučaju bomo ša drugod govorili. Zoper to predrznost se je na zaupnem shoda v Celovcu protestiralo z največjo ogorčenostjo. Vzor avstrijskega patrijota je župan Ulbing na Vrbskem jezeru. Ko se je ob priliki Herkoimer-vožnje pripeljal praski princ Henrik v Vrbo, se mu je ta Ulbing vedno tako priklanjal, da so letovičarji mislili, da jo to kak strežaj, ne pa župan. Takrat se je s svojini vedenjem tako blamiral pred tujim princem, da ga zdaj zasmehuje skoraj večina trezno mislečih nemških listov. Vse drugače je pa bilo zdaj, ko je v Vrbo došel šsf avstrijskega generalnega štaba, fcm. grof Back, kateri stalno vsako leto za nekaj dni sem pride. Namesto da bi se šel Ulbing temn domačemu gestn, avstrijskemu generalu, kateri vrhu-tega letos praznuje petdesetletnico avstrijskega vojaškega delovanja, poklonit, je baje celo prepovedal v občinskem odboru, generala javno sprejeti. Vkljnb tomu so se šli poklonit generala štirje občinski odborniki, kateri so županovo odsotnost oprostili. Ekscelenca grof Beck je baje deputaciji ironično odgovoril: „Aha, gospod žnpan časa nima, ga bodem pa sam posetil." Torej, nemčnrskemu županu v avstrijski monarhiji, Ulbingn, je prnski princ več, kakor pa avstrijski general, šef generalnega štaba oborožene sile. Stranski oltar v gotskem slogu ukraden. Iz Celovca javljajo, da je prodal pri podružnici v Rapparsdorfu cerkovnikov sin Schneider stranski oltar, ki je bil zgrajen v gotskem slogu in vreden 4000 K, nekemu nabiratelju starine tako, da je dobil poleg denarja tudi nov stranski oltar, ki je vreden 1500 K. Obenem je zaknpčeval tudi šest svečenikov. Nesreča pri streljanju proti toči. Neki Janez Hauser v Reichecifolsn je 27. m. m. med nevihto tako nerodno ravnal z mož-narjem za streljanje proti toči, da se je tisti hipoma izprožil ter mu je pri tem pest na levi roki popolnoma odtrgalo. Utonila je pretečeni teden v Dravi 27-letna Josipina Mosor iz Dol, ko se je kopala. Utopljenko še niso našli. Ovbre pri Velikoveu. Gotovo je dopisnik v zadnji številki „Našega Doma" se nekoliko pošalil, ko je pisal o nekem straha, ki bi nas naj navdajal pred ustanovitvijo našega novega bralnega društva. Bati se nam pač ni bilo treba. V naši in v sosednjih farah imamo lepo število zavednih in poštenih mož in mladeničev. Le združiti jih je treba. la ta namen ima naše bralno društvo. Ker imamo veliko udov iz St. 8te-fausko fare in ker v St. Štefan naši ljudje gredo radi na shod, bodemo prihodnjič zborovali tam. Najbrž prvo nedeljo po Veliki Goflpojnici. 2elinje pri Velikovcu. V petek dne 2. avgusta smo pri nas pokopali pridnega kričaukega moža in skrbnega hišnega gospodarja in očeta Miha Trampiča p. d. Zlemerja v Štriholčah. Na zadnjem potn je svojega tovariša spremila v velikem številu štriholska požarna hramba. Ker je bil rajni tudi ud krajnega šolskega sveta na Želinjah, se je pogreba udeležilo učiteljstvo s šolsko mladino. — Veseli nas, da bode novo kmečko bralno društvo v Ovbrah pri nas še letos enkrat priredilo zborovanje. Mi pridemo. Deberlaves. Lepo število vrlih fantov in mož se je zbralo dne 29. m. m. v hiši rodoljubnega kmeta p. d. Hariba v D berli-vasi, kjer je imelo naše izobraževalno društvo svoje III. mesečno zborovanje. Ko naš vrli moški pevski zbor zapoje „Lepa naša domovina", nastopi g. društveni voditelj kot predsednika namestnik in v zbranih besedah pozdravi vse navzoče; potem da besedo g. dru. A r n e j c u iz Vovber, ki v jedrnatih besedah obrazlaga kaj je možatost in značajnost, ter pred vsem po-vdarja, da naj povsod brez strahu nastopamo za naš materni jezik. Vrlemu g. govorniku, katerega še želimo večkrat v svoji sredi, so z burnimi živio klici pritrjevali. Za njim je govoril g. G. Rožman is fimihela o slovanski kulturi. Dolgo časa že Slovani v Avstriji, katerih je večina v državi, prenašajo udarce od drugih; in ta „slovanska potrpežljivost" je postala prava naša napaka, bil bi vendar že čas, da bi začeli upati 1 Zanimivemu govoru je sledilo odobravanje. Bog ga živil Nazadnje je nastopil g. kapelan Dolinar, ki obrazlaga političen položaj, o volilni preosnovi in o shodu zaupnikov v Celovcu. Ko so pevci zapeli več posmij kakor „Domovina, mili kraj", „Vse mine", „Od Urala do Triglava" itd., je g. voditelj zaklučil zborovanje. Da bi ne bilo brez dobrega sadu! s tem uničiti in da je zakon v tem oziru zelo pomanjkljiv. Revček, bi mu ga vendar izpremenili, da bi vsaj svobodno mogel pisati in razširjati najpodlejše laži in obrekovanja. Kakor sem čital n. pr. o našem nevstrašenem rodoljubu dr. Brejcu, ki ga je pa spravil v take mu neljube škripce, da je moral laži temeljito popraviti. Apelira na koroške kmete, naj se le njega oklenejo, ker le edino on je pravega in resničnega naprednega mišljenja ? Tudi jaz mu pomagam v to svrho apelirati na tiste, ki še ne znajo ljudi dobro zmerjati in jim dajati nesramne priimke, naj si le naročijo „Štajerca". Takoj bodo dobro iznrjeni v psovanju in hudobiji. Dalje pravi v enem članku, kdor farja voli, stori smrten greh. Jaz pa pravim, ne samo tisti, ki voli pristaša „giftne krote", stori smrten greh, ampak tndi tisti, ki ta list naročaje, da se pohujšujejo na njem otroci oz. mladina, kajti ta podli list ni sposoben za kaj dru-zega kakor kvečjem za svinjsko steljo. Reberea. Med našimi delavci vlada strašna narodna zaslepljenost. Ali ni nobenega človeka, ki bi sklical kak shod, da bi se ljudem saj malo oči odprle. Poročilo „Gospodarske zadruge" v Sinčivasi. Zadruga v Sinčivasi je nastala kot prva na Koroškem. Nasprotniki so nato zasnovali nasprotno v Velikovcu. Dolžnost slovenskih krščanskih gospodarjev je, družiti se v krščanski slovenski zadrugi, ki je in bo vsigdar tekmovala z vsako konkurenco. Zakaj se je pred leti v Velikovcu nehalo delovati: V Velikovcu smo bili nehali z delom, ker nismo imeli izurjenega človeka in ker g. monsignor Podgorc ni imel več časa, voziti se vsaki teden tja. Zdaj pa bomo delovanje zopet začeli, ker imamo moža, ki je v stroki izurjen. Posestnik Homar na Olšenici je zadružnikom znan in gospodarji mu smejo popolnoma zaupati. Pripominjamo še, da zadruga ni žitna trgovina. Ona sme prejemati žito le od zadružnikov; kdor ni pri draštvu, naj dovaža. Zadražnike pa prosimo, ~~~~ n^jo^ifcelo okolico M. » “o^ "Z j C, domači rojak č. g. Ulrik Hafner obhajal svojo novo sv. mašo. Domačini so se zelo potrudili, da bi se kar najlepše obhajal lepi praznik primicije. Od blizu in daleč je privrelo na tisoče ljudstva pozdravit in počastit č. g. novomašnika. Iz Djekš je prišla velika procesija. Krasna je bila pridiga klošterskega g. župnika Kindelmana, lepo in ubrano je bilo petje gospodov bogoslovcev. In na gostiji pri Kočmarju je bilo nad vse fletno. Popevalo in tamburalo se je, da je bilo kaj, zraven pa se govorili resni in šaljivi govori. Posebno nam ne morejo iz spomina „Berač" in č. g. Rotter iz Bt. Štefana, ki so v svojem šaljivem govoru dali nam vsem, še posebej ženstvu, koristnih naukov. Res je bil to dan, ki ga je napravil Gospod in katerega si ohranimo v blagem spominu. Gorjanc. Lipa nad Vrbo. Po naklučju mi je prišla zadaja številka „Štajerca" v roke. Pregledal sem ta list dobro, da vidim, ali je v celoti res tak kakor ga slika cenjeni „Naš Dom" in drugi slovenski časniki, toda takoj med branjem sem se prepričal, da katoliško-slovenski listi ne morejo priti na ravnoteže proti takemu svetohlinstvu, za-vnanju, hinavščini, obrekovanju in zmerja-pju, da se Človeku kar želodec obrača. In koliko popravkov. Zdihoje, da ga hočejo 1 tiče. bi moglo vse suho spraviti. Drugi l trgovci imajo navadno svoje gospodarstvo, j in če so kaj slabega po ceni kupili, dajo { izprijeno žito živini. Zadruga nima svoje živine in izprijenega blaga se ne sme po-< šiljati nikamor. Zato zadružniki, če se vam I je kaj žita pokvarilo, dajte tisto živini in i ne vozite v zadrugo, kjer bi vas moral poslovodja zavrniti in z zavrnitvijo žaliti. Po-. slovodja mora vsakogar zapisati, ki pripelje; ‘ da se bo to hitreje vršilo, dobili bodo za-družniki zadružna znamenja s številkami, tako da bo imel vsakdo svojo številko. ; Pristop: Kdor hoče zadrugi pristopiti, plača , pristopnine 1 krono in delež 10 kron. Na j to dobi zadružno knjižico. Delež so vrne, , če kdo izstopi in ga odpove, pristopnina pa j se ne vrača. Zadružniki so vsi vkup lastniki zadružnega skladišča v Sinčivasi in | vseh zadružnih naprav. Sprejemanje žita | se bo vršilo le ob sredah, ker poslovodja druge dni nima časa. A ker je Hornarjevo ■ posestvo na poti v Velikovec, bodo lahko zadružniki, ki morajo voziti drugi dan, vozili k mjernu na dom, in poslovodja bo po-| tem žito pripeljal sam v zadrugo. Slovenci, pokažite svetu, da veste ceniti zadružno misel, ki je drugod in tudi pri nas že mnogo koristila, in oklepajte se vsi svojega društva, kakor se čebelice zbirajo okrog ma- Razne novice. Število lesenih tračnie (švelerjev) na vseh železnicah na zemlji cenijo na 1494 milijonov. Na želvi je jezdil. Pred desetletji je predaval v londonski geografični družbi Rongemont o svojih doživljajih na potovanju po Avstraliji. Takrat je tudi trdil, da je ; jezdil po morju na veliki želvi. Nihče mu j tega ni hotel verjeti. Sedaj pa je deloma i dokazal resnico svoje povesti. Preko nekega j londonskega ribnika je namreč res prejezdil ! na želvi, ki jo je gladil z roko po glavi ; ter ji neprestano klical „Jahtallah", kar I baje razume želva. Prihodnje dni je napo-| vedal, da jezdi v odprto morje. Papirnata kolesa pri vlakih. V Ame-i riki so uvedli že pred 80 leti za poskušnjo kolesa iz papirja pri vlakih. Ker so se v ■ tem času dobro obnesla, uporabljajo jih ; čimdalje več. Kolesa se hidravlično stisnejo : iz papirne mase in sicer več obel posebej, 1 ki se potem skupaj strnejo. Ta masa je , trda skoraj kakor kamen. Kolo dobi jeklen : obroč. Neki spalni voz s takimi papirnatimi ' kolesi je prevozil 500.000 km, t. j. dva-> n? j st krat toliko kakor iznaša obseg cele t zemlje, preden je jekleni obroč počil. Pa-: nima masa pa je bila še vedno nepoško-! dovana. Stroga kazen. Čevljar Mastivi v Ma-) rakveru (Maroko) je umoril 30 žensk iz j dobičkaželjnosti. Pretekli teden je bila ob-; ravnava in je bil najprvo obsojen na smrt ; na križu; pozneje pa se je sklenilo, naj se i živ zazida, do tega dne pa vsak dan do krvi biča. Obsodba se je izvršila ob velikem pritisku občinstva. Dva dni so še slišali ljudje klice nesrečneža, šele tretji dan je izgubil zavest in umrl. Kako se varile inkognito? V Devinu (Magdeburg) se je nedavno raznesla vest, skozi mesto. Takoj je tvor. Peron pa se je ljudem odprl, ko so že potniki izstopili iz voz. Prod kraljevim vozom so stali trije policaji, kar pa ljudi ni zadrževalo, da bi se ne rinili od vseh strani h kraljevemu vozu. Med prerivanjem so glasno ugibali, ali se bo kralj pokazal pri oknu, ali morda celo izstopi itd. Med množico je stal tudi neki gospod s svileno čepico na glavi ter iztezal vrat, da vidi v kraljevi voz. Ko se je dal signal za odhod, je ta gospod šel skozi množico v svoj — kraljevi voz. Bil je namreč kralj sam, ki je stal ves čas med radovedneži, ne da bi ga bil kdo opazil, ker so vsi zijali v voz. Na ta način si je kralj najbolje zavaroval svoj inkognito. Kako se v Parizu po eeni obeduje. V neko pariško restavracijo prišel je odličen gospod, ki je naročil drag obed in ga z veliko slastjo povžil. Potem je pa pil najdražja vina in kadil dragocene cigarete. Nakrat vstopi v restavracijo nek mož, ki se približa gostilničarju: „Jaz sem policijski detektiv" (tajni policist), pravi došlec „in imam povelje aretirati radi sleparskega kon-kurza obdolženega trgovca, katerega sliko j vam tu kažem. Za gotovo vem, da se na-I baja v vaši restavraciji." — „Da", odgo-i voril je gostilničar, „ravno ondi sedi." In pokazal je na elegantnega gospoda, ki je j ravno suSil steklenico. „Ne maram vzbuditi i pozornosti", nadaljeval je nato detektiv, „recite gospodu, da ga na ulici čaka baron i L. Prišel bo ven in uredil bom stvar. Z 1 g) f MV/ J da se pripelje kralj vse vrelo na kolodv Štev. 16. m Dob Stru 1i denarjem, ki ga ima pri sebi, dobite dobro plačilo. Oglasite se jutri na policiji." Gostilničar je naredil globok poklon pred prijaznim detektivom, zavrtel se je parkrat okoli, potem je pa stopil h gostu, ki je ravno prižigal novo havano ter mu zaSepnil, da ga zunaj čaka baron L. Veselo je gost poskočil po konci, vzel klobuk in hitel na ulico. Na ulici je stal izvošček in pred vozom detektiv. Gostilničar je sel ns prag gledat, kaj se bo zgodilo. In videl je, kako je detektiv gosta „aretiral v imenu postave". Potem sta detektiv in gost sedla v voz in se odpeljala. Drugo jutro je gostilničar hitel na policijo predložit dolg račun. Ondi pa so ga debelo gledali. Oseb, katere je označil gostilničar, ni bilo na policiji. Uradniki so se pričeli gostilničarju smejati v obraz. S težavo so ga prepričali, da sta ga krepko „potegnila" dva pariška sleparja, ki se razumeta na to, kako se v Parizu po ceni je. Sredstvo za pokončavanje trtne nši je baje iznašel neki Anton Eobol iz Ustja pri Vipavi na Kranjskem, tako poročajo ljubljanski listi. Zelo dvomljivo I Da je nenavadna žeja, nadležna želodčna kislina in pogostoma driska posledica uživanju zrnate kave, ni tako splošno znano kakor nje škodljivi vpliv na vse naše živčevje. Zakaj bi torej mirno še dalje jemali nase te posledice, ki so jako kvarne našemu zdravju in lahko provzroča žal tako pogostoma nepričakovano srčno kap, ko bi se jim lahko popolnoma izognili z malenkostno izpremembo v napravljanjul Zmešajte zrnato kavo, ako se ji nečete odreči docela, na pol s Kathreinerjevo Kneip-povo sladno kavo; tako da dobite vonjivo, okusno in zdravju hasnivo pijačo. Že petnajstletna izkušnja in čimdalje večja priljubljenost Kathreinerjevo Kneippove sladne kave je to sijajno izpričala. Za otroke, bolnike in slabotnike, katerim je zdravnik prepovedal razburljivo zrnato kavo, pa se priporoča Kathreinerjeva Kneippova sladna kava brez druge primesi, ker spričo posebnega okusa po zrnati kavi izborno tekne ter je obenem redilna in krvotvorna. Vesela obletnica. S ponosom obhajal je te dni vsak Jugoslovan avstrijski, zlasti pa še Mariborčan štiridesetletnico slavne zmage Vicema pl. Tegetthoffa nad laškim brodovjem pred otokom Vis ali Lisa dne 20. julija 1866. Lah ljubi svobodo čez vse, tuj jarm mu je nad vse zopern. Steguje se in brca, dokler se ga ne otrese. Ni ga še vladarja, ne španskega, ne francoskega niti nemškega, ki bi zmagavši Lahe, si kaj trajno prida pridobil. Nemški kralji in cesarji — ki so z ognjem in mečem za vedno podjarmili toliko Slovanov — so potratili najlepša leta in naj večjo moč na Laškem, a vsikdar brez važnega vspeha. Milijone vojakov zagrinja laška zemlja, ki je lahko rodovitna od same krvi. Posebno velika planjava od reki Po, med Adižo in MinČijem je dobro pognojena. Bila je od nekdaj bojišče, kjer so se vrstile najljutejše bitke. Je ravno te dni štiridesetletnica junaških dveh bitk, v katerih je teklo toliko slovenske krvi za cesarja in domovino pri Kustoci od 8. ure ftjutraj do 6. ure zvečer na kresni dan leta 1866 in pred Visom dne 20. julija od 10. uri dopoldne do 2. uri popoldne. Dovršeno je bilo krvavo delo, predrzni so- j ▼ražnik do dobrega pobit. A zmaga je ' draga. Veliko nadebudnih mladeničev ni več, mnogo skušenih mož je obležalo ter zapustilo žalujoče udove brez tolažbe in drobne otročiče brez pomoči. Sovražnik seje branil srdito, naši pa niso odjenjali. Z bodalom so rili naravnost v sovražna prsa vkljub neštetim krogljam. Po bitkah se je navadno skazalo, da so naši mrtveci bili prestreljeni, laški prebodeni. Neovrgljiv dokaz požrtovalne hrabrosti Slovencev za cesarja! Takratni zmagi sta nas stali z brodovjem vred 8470 mož: pri Knstoci 7389, pri Visu 1081. Za ta prezent se imamo zahvaliti staremu pruskemu lisjaku, zloglasnemu Bismarcku, ki je podkuril Lahe zoper Avstrijo. Pa tudi avstrijska južna vlada sama si je kopala že par desetletij jamo na Laškem, gotovo ne po volji, ne po želji vladarjevi. Narava sama — neprestopne Planine ali Alpe — dela mejo; vroč laški značaj se ne vjerna s hladnim severnim v toliko, da bi se mu dal pod oblast. K večjemu je med Lahi in nami mogoče prijateljstvo ali soseska, nikako pa ne zveza, še manj njih podložnost ali odvisnost. Ako hoče država v miru in zadovoljnosti družiti pod svojo vrhovno oblastjo narode, mora po skušenem in dobrem zgledu starorimskega cesarstva pustiti nedotakljivi največji svetinji vsakega ljudstva: njegovo vernost in narodnost. Avstrija si ni prizadevala, pridobiti ai srca ne Lahov ne Slovencev. Pri Slovencih sicer s tem izhaja zarad prirojene mehke odanosti — pri Lahih pa jo ta slabost spravlja že od nekdaj v velike notranje in zunanje zadrege, sitnosti, zapletke, zgubo in škodo, povrh pa še v nekako poniževalno prezira-nost. Vkljub lepim zmagam pri Kustoci in Visu je izgubila naša država prekrasno benečansko lombardijo, bliščeč biser iz venca svojih bogatih dežel. Pa solz zavoljo te zgube ni vredno prelivati: biser se je svetil, koristi ni prinašal naši državi nika-koršne; bil jo ponosen kapital pa brez imenovanja vrednih obrestij; bil je bolj za parado kakor za porabo. Vrh tega spominja ravno ta zguba vsakega domo- in rodoljubnega Slovenca na slavni zmagi, katere so ne zadnji priboriti pomagali naši, zlasti dalmatinski in kranjski junaki. Na Kranjskem so v Ljubljani javno in skupno slavili Kustoco, Mariborčane in sploh štajerske rodoljube naj pa „Slov. Gospodar" opomni na slavni, zmagoviti čin rojaka mariborskega, pl. Tegetthoffa v pomorski bitki pred Visom. Že pred začetkom vojske se je vedelo, da mislijo Lahi poleg trdnjav na suhem napasti tudi Dalmacijo od morske strani ter tako zgrabiti od dveh stranij Avstrijo, že itak stiskano na severu. Zanašali so se na svoje mnogoštevilno, pomnoženo in prenovljeno brodovlje, ki je v resnici daleč, po številu in moči, prekašalo avstrijsko; na morju se niso bali, trdno so se nadejali zmage. V tem so jih potrjevali francoski, angleški in pruski listi, sami laški časniki so nezmerno veliko pričakovali od brodovja, ki pa še ni bilo nikdar v resnem ognju, niti ni vzelo še bilo nikomur čolniča.-Naše brodovje pa se je komaj dve leti prej (1. 1864) tudi s Tegetthoffom slavno borilo z danskim pri Helgolaudu. Pred Visom so se boja udeležile te-le avstrijanske ladije: (vsaka nosi na sebi posebno ime napisano) „Nadvojvoda Maks" in „Habsburg", vsaka s 16 topovi in 460 možmi; „Cesar Maks", „Don Juan d’ Au- stria* in „Princ Evgen" štele so po 35 topov in 370 mož; „Zmaj" in „Salamander* sta imela po 84 topov in 260 mož. Vseh skupaj tedaj le 7 železnih bark s 185 topovi in 2530 možmi. O lesenih, ki so proti jeklenim le orehove lupine, niti ne govorimo. Lahi so v boj pripeljali poln tucat, dvanajst skrbno okovanih, močnih in težkih bark: „Rč d’ Italia* in „Rb de Portugalo* s 36 topovi in 550 možmi j „Roma" in • „Venezia" z ravno toliko močjo; „Ancona", f „Maria Pia", „Castelfidardo* in „San Mar-I tinou, vsaka s 26 topovi in 484 možmi; „Principe Larignano", „Messina", Conte Verdi", vsaka z 22 topovi in 440 možmi. ' Naj večje in strahovite postave pa je bil „Affondatore", imel je 2 topa za krogle po 3 cente in 290 mož. Njegovo bodalo, ostro in trdno je žugalo pogin vsaki ladiji, v katero bi se zagnalo. Naše brodovje je bilo v vsakem ozira slabše, zmaga skoraj nemogoča. In vendar je Tegetthoff ponudil bitko laškemu bro-dovju že dne 27. junija in sicer pred mo-1 gočno trdnjavo Jakin ali Ankono. Mimo te trdnjave se vozite, ako se peljete na božjo pot k Marijini hišici lavretanski. Od Reke do Jabina vozi poštni parnik kakih deset ur. Tako daleč si je upal Tegetthoff poiskati sovražnika na njegovem domu. Naprej je poslal ladijo, imenovano po rajni cesarici „Elizabeta". Nasproti se ji pridrvi ena najhitrejših laških bark. Naša barka ji pusti, da se približa do 500 sežnjev, potem sproži eno stran topov in sovražna ladija, pri kolesu zadeta, se prestaši ter jo puha nazaj še hitreje, kakor je bila prišla. „Elizabeta" jo hoče zajeti, zapodi ji še marsikatero brončenko v rebra, a dohiteti je na begu ne more. Ko se naša približa laškemu obrežju, začnejo po nji pokati baterije iz trdnjave. Bilo je pametno, da se je umaknila premoči. Svoj namen je pokazala; hotela je izvabiti laške ladje vun na morje pred zalivom ali luko, kjer je imel Tegetthoff nastavljeno svoje brodovje, da bi se spopal s sovražnikom. Pa ta, še ne dosti pripravljen niti urejen, je tičal kakor jazbec v jami. Zato se obme Tegetthoff proti severu. Po tej praski pred Jakinom, kjer so prvič zaropotali naši topovi nad Lahom, je pričakoval naš junak nasprotnika pri otoku Hvar ali Lešina. Ta otok je oddajen ko-1 maj poltretjo miljo od Visa. Da bo prišlo laško brodovje pred Vis, je bilo dokaj go-gotovo. Na Visu je bila naša trdnjava in posadka; ta otok je bil ključ do Dalmacije. (Koneo prihod.) Uatnloa arednlltva. Sv. Peter podSv. gorami: Je sedaj že prepozno odgovarjati na te napade. Pozdrave! — Veržej: To vendar ne opada v list, da bi mi ljudem oponašali, koliko kdo poj6. — Do-pošiljateljn pesmi zaradi Barčke: Dobili od „Sl. Gosp toda tož^ivo. Zavarovalni notovalec dobi na Koroškem takoj mesto pri dobro vpeljani zavarovalnici. Plača po dogovoru. Ponudbe našemu listu pod „Zavarovalni potovalec“ žtev. 60. (3_i) Svoji k svojim! Svoji k svojim! Prva narodna tovarna kmetijskih in poljedelskih strojev Jožefa Pfeifer-ja v Hočah pri Mariboru. Mlatilnica (Cerilica). (Glej zraven stoječo sliko.) S Kamo vzdigajočim pokrivalom k varstvu proti nezgodi ako les ali kamea vedno v mlatilnico ne pride. Za gonitbo z roko zadostujete 1—2 osebi. Za vitelj se kolo prestavi nižje in zadostuje 1 slabejsi konj. — Radeče medeni ležaji imajo prednost. Ročna mlatilnica katera je zaradi njene trpežnosti, vsled izvrstne konstrukcije in zvestega dela skozi leta sem od g. kmetovalcev najbolj vpeljana. To z veseljem spričuje istina, da če v eno občino ena takih mlatilnic pride, se naroči v kratkem času se več ravno takih, ker dokazujejo tudi mnoga pohvalna spričevala. — Boben mlatilnice je mahalni, kateri dostavlja mahaluo kolo. Ostšče je jekleno in se vrti v rudečih medenih ležajih. Boben se s stranskimi vijaki lahko prestavlja kakor je potrebno. Zobje so štirivoglati, ki izvršujejo čisto mlat. Kolesa ao proti nezgodi zelo debro zakrite. Vse te prednosti zedinjene, omogočijo, da mlatenje lahko izvršujete 1—2 osebi. Ofentft 116 kron. Jmnči se ©no leto. Oena 130 kron. Več kakor 200 spričeval od gospodov: časiitih nadžupnikov, župnikov, veleposestnikov in posestnikov potrjujejo te velikanske prednosti mojih strojev. Vitelj za enega konja v zvezi mlatilnice (cerilice) z osjo od vitelja do mlatilnico sedem metrov v dolgosti. En srednji konj ali vol zadostnje celi dan za gonitev mlatilnice v mlatitvi. JamCi se eno leto. (3) Ta cela garnitura z navadno mlatilnico 138 gld. (276 kron), a mlatilnico (corilico) 145 gld. (290 kron). Močnejši vitelj za dva konja 90 gld. (180 kron). Vitelj brez vsega lesa 20 kron ceneje. o©eo<7©©eeee©eeee©e©©ee©ee©eeeee-o©e