-= Ilfltlsop 14,000, - Stajerc peljg za celo leto eden goldinar, =-
Naročnina za c«lo leto K 2'—. — Posamezna itevilka velja 3 krajcarje. — Naročnina se luJi na pol lela plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je za 1 stran K 32 -, »/, strani K 16-, «/« strani K 8. '/• strani K ■/«« strani K 2-- »/«. strani K l*—. Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (im>erate) uredništvo in upravmStvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravmštvo je v 1 tuju v gledališkem poslofuu. - Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli m se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati.
Štev. 5.
7 Ptuju v nedeljo dne 8. marca 1903.
IV. letnik.
Klerikalni boj zoper „Štajerca."
(Konec).
Razmotrivali srno že zadnjikrat na tem mestu, kako se poganja duhovščina proti našemu listu, ne vsa duhovščina, temveč samo tista, k a t e r a ima vzrok bati se naprednega časopisa, ker tako živi, da se je mora začeti kmet sam braniti, boječ se, za svojo družino, boječ se, da bi na njo uplivalo slabo življenje, katero vidi v tako v obče spoštovani hiši, namreč — v farovžu.
A ne le s prižnic (kancelnov) in iz spovednic delujejo klerikalci proti našemu listu ne, ustanovili so samo zaradi njega svoj list, odprli so lažnjive umazane predale „Našega Doma", in sedaj kriče, nas je 15 tisoč, samih vrlih mlad e niče v, samih vrlih devic!
Dragi nam kmet! Sedaj si pa hočemo vendarle ogledati malo te mladeniče, hočemo si ogledati te device, sploh vse naročnike tega umazanega mariborskega glasila.
Kdo naročuje „Naš Dom"? Naroči ga navadno mlad neiskušen kaplanček, kateri je ravnokar zapustil šolske klopi, in kateri je prišel" na faro, da bi prinesel v njo kot Kristusov naslednik — „ogenj ljubezni."
Da, dragi kmet, ta ogenj začne kmalu plamteti, a ni pa ogenj ljubezni, temveč — sovraštva. Kaplan plača sam po deset do dvajset časopisov, znabiti mu župnik še pri tem pomaga, potem pa hajd od hiše do hiše, povsod se ponuja klerikalno glasilo, a kmet pa je mora sprejeti, ker se teh gospodov preveč boji. Saj vsaki ve, zakaj! Kmet ima nedorasle otroke, ti otroki obiščejo šolo in gotovo ni nobene-
mu očetu vse jedno ali se bode ž njegovim otrokom v šoli ljubeznjivo postopalo, ali pa bode za vsako malenkost od kaplana po redu natepen — seve, ker oče ni hotel trobiti v klerikalni rog.
Kdor časnik naroči, ga plača. Tako se tudi s farovža plačajo klerikalni listi, a denar pa kmet, s katerim se to plačuje, denar, dragi nam trpin, je — Tvoj! Kako pa vendar to? Prav lahko tak. saj se napravi to ali ono nedeljo, posebno o praznikih tako zvani - • - „ofer." Reče se, daje za uboge, tako, da dobi stvar lepše lice. Kmet je vsaki dobrosrčen, in posebno o praznikih, ko si pač vsaki privošči kaj boljšega, si misli, no, bodem tudi jaz dal nekaj, naj se tisti, kateri nimajo toliko kakor jaz, naj se tisti, kateri nimajo ničesar tudi v teh praznikih veselijo.
Da, figo — od teh vseh nabranih denarjev, katere je podarila milosrčna roka, od teh vseh kmečkih žuljev ne dobijo kmečki siromaki navadno ničesar, le tu in tam se jim da kaka malenkost, toda to samo na videz, tako, da golufija ni očividna.
Ti denarji pa romajo še topli v klerikalno tiskarno in tam se skovajo klerikalne misli na klerikalni podlagi, za kmečke žulje —- kmetu v pogubo.
Toda, ne smete nas krivo razumeti, to se ne godi povsod, ne hvala Bogu, dovolj še je takih častivrednih d u-hovnikov, katerim je ubogi, kmečki siromak mnogo ljubši nego vsi klerikalni nazori.
In device?
Povdarjali smo že večkrat v našem listu, da kmečka hči, katera voha okoli farovža, navadno ničvredna ni! Kmetje, ali ni res ? Toda teh ,devic/ danes nimamo v mislih. V mislih so nam tiste, katere pod-
pirajo gmotno klerikalno časopisje. To so tiste ba-bure, tiste v obče znane tercijalke, katere bi vtopile svojega bližnjega v žlici vode, ako bi bilo mogoče. Grehov imajo na cente in radi tega tičijo vedno v k a plan i j i, da bi si uprale svojo umazano vest, radi tega znosijo marsikatero svitlo kronico, za katero so svojega bližnjega opetnajstile tje, češ, tukaj imate gospod plačilo, le molite za mojo — čisto deviško dušo!
Ta denar mora zopet v klerikalno tiskarno, to je strupen denar, porabljen zopet za novi strup, pov-žiti pa bodeš moral ta strup ti kmet v večjih ali manjših porcijah.
In zakaj ravnajo tako? Zakaj nas tako preganjajo in sovražijo? Sovražijo nas, ker smo hoteli pomagati kmetu, sovražijo nas, ker smo hoteli spraviti v deželni in državni zbor kot zastopnike kmetov kmete, sovražijo nas, ker smo hoteli mi s tem doseči, da bi se kmetu bolje godilo, da bi se zastopal sam, ne pa da ga zastopajo — seveda nikdar ne v njegov, temveč v svoj korist — dohtarji in farji.
Sovražijo nas, ker smo kmete svarili pred po-pogubonosnimi podjetji, pred kouzumi, katere so zopet vpeljali samo klerikalci, katere so ustanovili zopet navadno neiskušeni, mladi kaplani.
Sovražijo nas, ker smo mi hoteli mir med narodi, ker smo vedno in vedno povdarjali, kako neumno je, ako se preganjata dva človeka samo radi tega, ker je ta Slovenec drugi pa Nemec.
Sovražijo nas radi tega, ker smo vedno in vedno odločno zahtevali, naj se tudi kmetu dovoli in pri-pomaga, da se uči kot Slovenec tudi nemškega jezika, ker mu bode ta gotovo v življenju mnogo koristil.
Vsi ti gospodje so se prav dobro naučili nemščine, a tebi kmet pa jo branijo, ker hočejo, da bi ostal neveden, ker hočejo da bi se tebi slabše godilo,
Brat Veseljak.
(Konec.)
Pred vrati našel je Petra; ta mu reče: »Glej, kako si ti pošten človek, obljubil si mi, da ne boš prijel nikakega plačila, a sedaj imaš vendar polno torbo zlata !«
• Kaj sem si hotel, ako so mi hoteli torbo šiloma napolnili! Jaz se nisem mogel zbog tega z ljudmi prepirati «
»Ali v bodoče ne smeš zopet začeti takim načinom ljudi oživljati, lehko bi se ti kaj nepovoljnega pripetilo.«
•No, brat prijatelj, tega se ne boj. Sedžy sem zopet bogat, zakaj bi pral kosti?«
«To bo dolgo trajalo,« odgovoril je Peter, »ti boš kmalo zopet prazen. Da ti pa ne bode treba posluževati se v bodoče tako nevarnega sredstva, dal bom tvoji torbi tako moč, da bo vse, česar boš želel, v njo prišlo. Potrebuj pametno ta dar, ker od sedaj me ne boš več videl«
»Z Bogom,« rekel je vojak, a mislil si je: »Bad sem, da se znebim tvojih krepkostnih govorov in da mi nočeš priti več na pot.« V čudovitno moč svoje torbe ni verjel, kaj ga je tudi to brigalo, saj je imel dosti zlata, da se bo radoval in veselil svojega življenja. Tako je šel veselega srca po cesti naprej in zapravil brezskrbno svoje zlato, kakor prvikrat.
V kratkem času bilo je njegovo bogastvo končano in ko je imel še samo četiri groše in prišel do neke krčme, stopil je v njo ter si mislil: »Teh par grošev mora tudi po goltu!« Dal si je za nje prinesti kruha in vina, kar mu je šlo posebno
kakor njim, ker se potem ni treba njim bati zi SVOj obstanek, za svoj tako lahko zasluženi kruh. pal;
Mir med narodoma, katera sta odvisna eden oivse druzega je bilo in bode vedno naše geslo, a ti go^al: spodje pa hočejo nemir!
Cegav namen je bolj čist, naš ali teh gospodov! A vedite kmetje, da je ves ta boj proti našemi listu od teh gospodov popolnoma zastonj. Vedite, di se vse te burje popolnoma nič ne bojimo!	ime
Kmet je spoznal dober naš namen, kmet jirod sprevidel, da mu hočemo le dobro, on pa tudi hval jači Bogu vidi, da ni vse božja resnica, kar leti in dežuj po v iz prižnic, (kancelnov) in spovednic!	mig
Dokler bode sijala napredna luč, katero je „ŠtaM? jerc" kmetom prižgal, dokler bode pomislil krnel du* kdor mu hoče dobro ali kdor mu hoče slabo, bod« stalo naše drevo v vseh teh viharjih neomajeno v i stalo pa bode tako dolgo, da bodejo žarki te lu® prodrli tja notri v zadnjo gorsko kočo!	rib«
--Ikok
Našim kmetom.
gov ubc
(Dalje.)	zIo,
Mladost je norost, tako se sliši povsod in res je.,že a vendar jo tudi v tem oziru kak stari včasih pravkab pošteno pihne.
Tako sem videl nekoč nekega očeta, kateri imštei več nedoraslih otrok, in kateri je moral ostati pri naj njih sam doma, da bi pazil na nje, ker je morala^ad njegova žena in dekla iti po drugem poslu. Otroci sones igrali in so bili pri tem seveda nemirni. Oče ni bilfces navajen na ta nemir, sploh pa mu ni kaj nič ugajal« to varstvo. Zato si nekaj zmisli. „Spat pojte"! — gne« reče otrokom. Pa kako bodejo spali na silo? A vedel si je ta „oče" drugače pomagati. Šel je v klet, inlaz: prinesel vina, češ deca naj pije, potem pa bode za.s-n i
v slast. Ko je tako sedel, jel in pil, udarila mu je vonjava ■>*■• , čenih gosek kaj zapeljivo v nos; šel je gledat in videl je, dal^ ima krčmar v peči dve lepi tolsti pečeni goski.	zare
Potem mu je prišla misel v glavo, ne bi li poskusil naftni ti lepi pečenki čudovitne moči, katero ima njegova torba.^l Kakor je mislil, tako je storil!
Odpravil se je na pot in ko je že bil precej daleč od krčmeL fc rekel je željno pričakaje: «Jaz želim obe pečeni goski ¡meliLar v svoji torbi.» Sedaj je v torbo pogledal in videl, da se mu jeLlia na veliko veselje njegova želja izpolnila. «To se mi pa dopade«. r0II1 je vskliknil: »Moj drug je imel prav, sedaj sem dobro oskrbljen« za , Takoj se je vsel tik pola, vzel goski in se začel krepčati." pr0!
Ko mu je najbolj teknilo, prišla sta dva delavska po-|,iKi močnika proti njemu, tudi ta dva sta občutila glad, ker staLit tako željno gledala kako je oni jedel. Ker je bil dobrega srca.1,4, mislil si je, ti si lahko zadovoljen z eno gosko in z drugo lahkoR0 delavskima pomočnikoma narediš veselje.» Klical ju je in rekel: Tj i «Vzemita to gosko in naj vama dobro tekne.« Ta dva sta se g zahvalila za bogati dar, shranila gosko in ko sta prišla doLra krčme, dala sta si prinesti kruha in vina, vzela gosko in se|ne začela ž njo mastiti Ko je krčmarica lo videla, rekla je svojemu« možu: «Ta dva jesta gosko, poglej, ako ta goska ni iz naše L n« peči.» Krčmar, kateremu se je to takoj zdelo sumljivo, po-¿ni gledal je v peč in videl, da v njej ni bilo nobene goske več |Ko Tedaj se je zdrl nad gostoma, ju dolžil, da sta mu njegovi kar goski ukradla ter zahteval, da bi je naj plačala. Dalavska po- Ipoi-močnika skušala sta se opravičiti in sta rekla: «Kako bi midva Udi gosko ukradla, ker sva jo seboj prinesla. Neki dosluženi vojak |
Po
pala tako hitro, da bode veselje. — In napojil je vse. ter se smejal njihovemu počenjanju, ko so tavali pijani po hiši. Nato seveda so takoj šli spat, in so tudi zaspali. In mir je bil po hiši.
Dragi kmetje, povejte mi, ali ji i zaslužil ta oče za svojo grozno neumnost, da bi se mu odmerilo takoj 25, a ne samo po hlačah? V hiši je seveda imel mir, a ako je imel količkaj srca za svoj bodoči rod. potem ga gotovo ni mogel imeti — v duši. Pijača vsaka, naj bode ta ali ona, je, v preveliki meri povžita, škodljiva za vsakega odraslega človeka, za mlado bitje pa je strup, in sicer strup, ki pokvari mlado telo in ki uniči dober razvitek mlade nedolžne duše. Morilec njen je nepremišljeni oče!
In taki in enaki prizori se morda lahko vidijo v mnogih hišah na kmetih.
Kam plovemo? Pri porotnih obravnavah v Ma riboru ali v Celju se morajo zagovarjati skoraj vsa kokrat zločinci. A glejte, tužna nam domovina, za govarjati se morajo večinoma le radi umorov, radi ubojev, radi ropa, radi težkih telesnih poškodb. Tem zločinom ni drago /¡¡česar krivo, k ukor pijančevanje, že v mladih letih pričeto, ni njim ničesar drugo krivo, kakor slaba vzgoja mladine.
Pač smelo trdim, da ne biva nikjer toliko poštenosti, kakor med kmeti, smelo trdim, da ni nikjer najti toliko ravnodušnosti, kakor med kmeti. Kmet rad pomaga bližnjemu, ako vidi, da ga je zadela nesreča, on ima usmiljenje s vsakim bitjem, z eno besedo, on je pošten od pet do glave.
A vendar se nahajajo še vedno taki zločinci med našim ljudstvom?
Kmetje, temu ni ljudstvo krivo, krive so temu razmere, povzročene od večine njegovih dosedaj-nih voditeljev, kateri so bili dosedaj — klerikalci. Rod, kateri sedaj živi, ta rod, to
nama jo je v hosti podaril.» «To vama naj sam zlodej veruje«, zarenčal je krčmar, «vojak je bil res tukaj, ali ko je odšel, bili še ste goski v peči, kako moreta poštenega tako sumničiti, vidva sta tata in zbog tega morata meni goski plačati.»
Vsi protigovori delavskih pomočnikov bili so zastonj in ker nista hotela plačati, pa tudi ne mogla, prijel ju je krč-mar. ju pošteno našeškal in skoz vrata pognal. — Brat Veseljak šel je medtem dalje svojo pot in je prišel do neke si-romaške krčme, blizu katere je bil lep grad. Ko je prosil krčmarja za prenočišče, ga je ta pomiloval rekši, da so vsi njegovi prostori napolnjeni z imenitnimi gosti. »To se mi smešno zdi«, odgovoril je brat Veseljak, »zakaj ne stanujejo imenitni ljudje raje v tem krasnem gradu?« »To je druga stvar,« rekel je krčmar, «v gradu nekaj tako straši, da je groza in vsak, kije do sedaj poskusil v gradu prenočiti, ni prišel iz njega, da ne bi bil tepen.«
»To je tako kakor, da bi me hoteli skušati,« rekel je brat Veseljak, »prenočiti moram nekje, in mislim, da v gradu ne bi bilo slabše nego v vaši krčmi.«
»Pnstite to«, branil mu je krčmar, »lahko bi bilo po vas.« »No. !o bi bilo lepo, stari vojak se niti zlodja ne boji, dajte mi ključe, dosti jesti in piti s seboj, ostalo bode moja skrb.« Ko je krčmar videl, da se vojak ne da pregovoriti, dal mu je, kar je zahteval in s tem se je podal brat Veseljak v grad, poiskal si najlepšo sobo, kjer je bila lepa postelja ter je tečno jedel in pil.
Ko je potem postal zaspan, se je vlegel in kmalu zaspal. # Po noči pa ga je vzbudila velika praska in ko je pogledal i
ljudstvo je nedolžno, ako pa se tu in tam še vendar le znajde med njim kak zločinec, potem je zabredel ta nesrečneš samo radi tega na krive pote, ker je ljudstvo živelo do sedaj v temnih, težkih oklepah klerikalstva. Saj še je minulo komaj kakih par deset let, odkar so zgubili klerikalci svojo izključno moč nad ljudstvom, saj so bile še celo vse šole pred par leti popolnoma v njihovih rokah. Še danes kličejo te svoje čase na vse kri pije nazaj, še danes bi radi zopet vplivali na šolo, vplivali na deco, toraj na ljudstvo, na bodoči rod.
Še danes kličejo, za ljudstvo je dovolj, ako le zna malo čitati in pisati, več mu ni treba, še druzega jezika, katerega govori veliki sosedov narod, mu ni treba znati.
S peklom strašijo vsakega, kdor se poteguje za napredek, kdor bere napredne časopise.
A vedite kmetje, le tedaj, ko bode napredni (liberalni) duh vel v zadnji naši koči, tedaj bodejo nehali vsi ti zločini, kateri še se pojavijo tu in tam med našim ljudstvom, zločini umorov, ubojev, ropa in rfrugi, kateri se so tafcorekoč zadnji sad dolge — oh, predolge klerikalne teme, ki je vladala nad našim nedolžnim ljudstvom.
Kmetje, držimo vsi skupaj, drago ljudstvo, ne upiraj se slobodnemu mišljenju, vsaki naj pomaga, kolikor je v njegovi moči!
Naprednjak, naj Te preganja črna druhal, koliko hoče, naj Te sovražijo koliko hočejo, le vrlo naprej,
In ako Ti ne postavijo enkrat po Tvojem prenehanju tudi nobenega spomenika iz blestečih ka-menov, kakor ga navadno dobi kak klerikalec, dragi mi, dovolj bo spomina, ako si zjasnil le eno uro Tvojemu nedolžnemu rodu.	(Dalje prihodnjič.)
okoli sebe, je videl devet grdih vragov v krogu okoli njegove postelje plesati.' Brat Veseljak je to začuden gledal, a ni se brigal mnogo zato in si je mislil: »Ako vas ples veseli, to me nič ne briga, ali nobeden naj ne pride preblizu mene.« Ali vragovje prihajali so vedno bliže in bliže in so ga obkolili slednjič preteč mu strahovito. »Poberi se peklenska druhal!« zakričal je brat Veseljak nejevoljno, ali vragovi postajali so vedno drznejši, da je jezen skočil iz postelje in vpil: »Hej žveplena sodrga, jaz vas bom kmalu umiril.« Potem je stri stol, izmaknil iz njega nogo in ž njo po vragih udrihal. Ali to mu je malo pomagalo, kaj bi mogel tudi narediti en vojak proti devetim vragom? Ako je udaril prednjega, pograbili so ga zadnji za lase in so ga grozno natezali, brat Veseljak bil je v velikem škripcu, ali pamet ga ni zapustila: »Vragovje«, rekel je, »ako ne bodete mirni, vas želim vseh devet v mojo torbo.« Takoj odšli so vragovje proč in so sedeli v torbi. Brat Veseljak je torbo zaprl, jo vrgel v kot, se zopet vlegel in spal do belega dne.
Ko ga je neki hrup vzbudil, videl je krčmarja s pleme-nitašem, posestnikom tega grada, pri postelji stati. Oba sta bila v velikih skrbeh kako bo se stvar končala. Ko sta videla Veseljaka zdravega in veselega, začudila sta se in ga vprašala : »Niste li bili nocojšnjo noč vznemirjeni?« Brat Veseljak pripovedoval, je kar je doživel, pokazal torbo, v kateri je bilo devet vragov shranjenih in zagotavljal plemenitaša, da od sedaj lehko mirno stanuje v svojem gradu, vražje strašilo je končano. Plemenitaš je komaj verjel lastnim ušesom, ko je to slišal ter je prosil brata Veseljaka, naj ostane pri njem v službi, on

Spodnje-štajerske novice. Konjerejci pozor!
Danes v nedeljo dne 8. tega meseca ob 1U10 uri predpoldan bode govoril v gostilni „Stadt Wien" (sedaj Košar, preje Wojsk) v Ptuju strokovnjak o konjereji. Spored je sledeči:
1.	Pozdrav navzočih.
2.	Predavanja o nbrejitvi kobil.
3.	Kako je treba ravnati z brejimi kobilami.
4.	Kako se naj pomaga kobilam, ko morajo po vreči.
o. Kako je treba rediti žrebeta, da dobro in lepo rastejo.
6. Slučajnosti.
Govorilo se bode slovensko. Kmetje, vdeležite se tega zelo važnega predavanja. Sicer pa bodemo tudi mi o njem poročali, to seveda kolikor nam bode prostor dopuščal.
Sedmi vinski trg v Gradcu se
bode vršil od 2. do 5. aprila t. 1. v mestnih poslopjih Keplerstrasse št. 114. Termin za javljenje vdeležbe je nastavljen na dne 10. marca. Vsi tisti, kateri imajo vino za prodati ali pa, ki se sploh pečajo z vino-rejo, so uljudno povabljeni, da se vdeležijo tega važnega vinskega trga. Red, po ka-
ga bo po kneževskem plačal in mu bo dobro pri njem. »Vaš predlog je poštenja vreden« rekel je vojak, ali jaz sem vajen na potovanje in hočem od tod oditi.
Vzel je svojo torbo, poslovil se od obeli in šel v neko kovačnico. Tukaj položil je torbo na nakovalo ter je rekel kovaču in njegovim pomagačem, naj močno po njej tolčejo. Ti pa so to storili iz vseh moči tako, da so začeli vragovi strašansko kričati in javkati ali brat Veseljak prosil je kovače, naj le naprej nabijajo. Ko je krik umolknil, odvezal je torbo in videl, da je bilo osem vragov mrtvih, deveti pa je sedel v neki gubi in je bil še živ ter zletel iz torbe in izginil grdo se režaje.
Brat Veseljak potoval je dalje in doživel mnogo čudnih zgodb, kdor bi bil zraven, vedel bi mnogo od tega pripovedovati. Ko je bil star, mislil je na svoj konec in šel k nekemu pobožnemu puščavniku, katerega so zavoljo pobožnosti zelo čislali. Rekel mu je: «.laz sem življenja sit in moram gledati, da pridem v nebesa, kako bi do tega prišel?» Puščavnik je rekel: «Dva pota sta, eden je ozek in oster in pelje v nebo, drugi je Širok in gladek in vodi v pekel, izvoli si prvega, ker 011 vodi skoz trpljenje v nebeško veselje.« Potem bi bil bedak, mislil je vojak, ako bi zapustil široko cesto in hodil po ozkem težavnem potu. Vstal je, šel dalje in živel kakor navadno, dokler ni prišel slednjič do črnih vrat, ki so bila peklenska vrata. Brat Veseljak je potrkal in vratar je gledal, kdo hoče notri iti.
tereni se bode vršil trg, kakor tudi lis za javljenje se dobijo pri graškem mflj nem komisarijatu, Raubergasse št. II. 9
Petdesetkrat drug (Brautfiihrer). Iz Oploti st se nam poroča, da je obhajal priljubljen KriechbauJ t natakar na gostiji Ferdinanda Lipuša po domčei Strašnika prav zanimiv jubilejurn. Bil je namreč ta je n petdesetokrat zadruga (Brautfiihrer). Zares lepo šteMT Bog daj veselemu Francelnu še obhajti v zdravju s stoterico!
Izpred porotnega sodišča v Mariboru. Dnszm
tega meseca se pričnejo v Mariboru porotne ob.ob nave. In sicer bode sojen že tokrat med drugimi ropar in morilec Vaidinger. Še nobenkrat ni acu toliko zločincev obdolženih umorov, kakor tokrat.^B govarjati se bodejo morali po sledečem sporedu. 9. Marija Missia radi detomora, 10. Janez Šegola nsl težke telesne poškodbe in Frančiška Krajnc radi dfei l mora. Dne 11. Ignac Pafko radi umora, 12. 13ge 14. Jože Šalamun tudi radi umora, dne IG. Frôir Golob radi uboja in Gera Bučni k, Liza Tomaži® je Peter Verhnak radi umora. Dne 17. se bode zagol jf jal Janez Fras radi poskušenega zavratnega unlde in Martin Doki radi težke telesne poškodbe. Monto in ropar Vaidinger pride dne 18. t. m. na vnam Pač žalostno znamenje časa v katerom živimo. F ž 3 daj, da bi se tužua surovost med ljudstvom spreMla nila v boljše, poštenejše življenje!	za
Grozen uboj v Pobrežah pri Mariboru. Ani rr B r e g a n t, kovač, je zabodel z ostro nabrušeJije bajonetom 27letnega Sebastijana Leskova*a, kateriinli pri železniški delavnici v Mariboru služboval. Breglek in Leskovar sta bila na zadnji pust (fašenk) vefeaj v krčmi občinskega predstojnika od Poberš, kerteo bila plesna veselica. Že v tej krčmi sta se Bre in Leskovar sprla radi dekle, katero je imel Bresfcj
To je bil ravno deveti vrag, katerege je brat Ve^a. tako nasolil. Ta se je ustrašil, ko je videl svojega mueiJp ; pred vrati, jih zapahnil in zaklenil, potem je bežal naJvr« Lucífera, glavarju vragov in je rekel trepetaje: »Zunaj tja neki lopov, njega ne pustite notri, inači bo želel, da prideH pekel v njegovo torbo in bilo bi nam potem zlo. On m^J negdaj dal v njej presneto nabiti. Bratu Veseljaku sr36 toraj takoj naznanilo, da v peklu ni za njega prostora,! ide dalje.	>ev
V kratkem se je odločil in obrnil nazaj misleč, ako| tukaj nočejo imeti, bom poskusil priti v nebo, ker v nefgfl kraju moram ostati. Ko je prišel do nebeških vrat, potrkiH ponižno. Sv. Peter pogleda skoz okno in spoznal ga je fl Veseljak takoj in si mislil, tukaj si našel znanca, tukajfpi bolje. Ali Peter je rekel: »Jaz mislim, da hočeš ti celo v nebo pi «Pusti me notri, brat prijatelj», prosil je vojak, vender moram v nekem kraju ostati. Ko bi me bili hote peklu imeti, ne bi te nadlegoval». «Ne», odgovoril je Pi «tebe tukaj ne potrebujemo, ti notri ne prideš». «Ako n pustiš v nebo«, rekel je brat Veseljak, potem nočem nič od tebe znati, pa tudi ne tvoje torbe imeti.» «Pa jo daj rekel je sveti Peter. Vojak mu je dal torbo skoz ograj(l]a sveti apostelj jo je obesil na se. Sedaj pa je rekel brat seljak: »Jaz želim, da pridem sam v svojo torbo.» Te b( izreksi, sedel je že v svoji torbi svetemu Petru na hrbti in sveti Peter ga je moral, hoté ali nehoté v nebesih pus
isti
liesiiia mesto gospodinje na svoji domačiji. Bregaut je bil na mladega in veselega Lesko vara ljubosumen, in v tej razprtiji je vrgel Bregant svojega tekmeca itn K iz stola na tla. Bregant je odslužil že pred leti 7 «molet težke ječe, ker je bil ubil svojo ženo. Omenjeni ma^ecer je bil Bregant jako razburjen, a vendar se je aknfflosrečilo dragim gostom, da se je, ko je vrgel Les-,evil<kovara na tla, zabranil daljni tepež v tej krčmi. svojOb deveti uri zvečer je odišel Bregant iz krčme.
Kmala za njim je šel tudi Leskovar. Kratek čas [ie i pozneje je priletela Bregantova dekla vsa preplašena bralk občinskemu predstojniku nazaj in je povedala, da i tu(leži Leskovar mrtev pred hišo njenega gospodarja.
bijpbčinski predstojnik in več drugih mož je šlo takoj b. Zetja. kjer se je uboj vršil in zares so našli Leskovara Ditam mrtvega. Ležal je še v tisti obleki in sicer v l raižeoski, kakor jo je imel oblečeno na plesni veselici, detjes krvav. Na glavi je imel več ran, naravnost v 3. i»roe pa je dobil sunek z ostrim nožem. Breganta je bVaroMinski predstojnik takoj pustil prijeti, a °Bregant iič isvojega nesrečnega dejstva — ni tajil. Povedal je, ;ova:da je prišel Leskovar od veselice takoj za njim in imorift delal nemir pred kovačevim stanovanjem. Bregant se torazljati in odbeži v hram, pograbi tam težko kladivo tmer)in skoči tako oborožen proti Leskovaru ter gauda-žnjim po glavi. Leskovar seje nato zgrudil na tla. daj je pograbil Bregant ostro nabrušen bajonet in ga zasadil na tleh ležečemu (!) Leskovaru v prsa tako, mn jih je s srcem vred predrl. Leskovara so pustili ¡egovi ženski obleki tako dolgo ležati, dokler ni !a komisija. Čudna, grozna podoba! Mož v ženski ileki. mož, kateri je ravnokar zapuslil veselico, leži vecelakaj poln krvi, bled — mrtev. Breganta so odpeljali er jk sodniji v Maribor.
-gaji Tat. ki je vkral pri ptujskem trgovcu gospodu ega^!a\vitsch izobešeno perilo in katerega smo v našem —-fadnjem listu svarili, da bi prinesel vkradeno blago selja^J 8edi že pod ključem. Sicer ni možkega spola, ičiteljpač pa je to kočarica Rozalija Krepša iz Vodolj (Sv! »glo iloirenc v Slov. Gor.) Pri preiskavi njene koče je žaudarmerija mnogo \kradnjenega blaga veči-od ptujskih trgovcev. Krepša je dobila 3 me-zapora.
Požari. Dne 20. p. m. je zgorela viničarija Jakoba Tenšeka v Gorcah pri Sv. Trojici v Halozah. Kako ogenj nastal, ni znano. Posestnik ima nad 1200 | škode. Viničarju je zgorelo vso njegovo imetje. Ravno isti dan je zgorelo viničarsko poslopje lice Lerchove iz Ptuja, ležeče v Janžovem vrhu. ;oda znese nad 1400 K. Tudi pri tem požaru je "\r ob svoje imetje. Krava in telica, ki so bile ea tik hiše ste zgoreli.
Svojega očiha je težko ranil. V Dragoviču sta-joč kočarski sin Jože B e r 1 a k je vrgel dne 26. m svojega očiha J. Leiha, s katerim sta se bila k na tla in ga je suval z nogami, tako, da je ¡ga očiha s petami svojih čevljev na glavi težko
Svojega tovariša je smrti rešil. Kakor se poroča tomera je šel pred kratkim učenec Jaušovec,
oril vrst B remi
in to
eni
eri iga
►teli
Pet
ne
ič
se
ajo
it V
>es
»tu i
usti
5 —
čeprav se mu je prepovedalo, na led Ščavnice. Led je bil tedaj sicer jako debel, a vendar je bil dobil vsled toplejega vremena več razpok. Naenkrat se vdere pod Jaušovcem led in on bi bil gotovo pod njim utonil, ako mu.ne bi bil priskočil k pomoči njegov 13-letni tovariš in sošolec Dominik I r g o 1 i č, kateri mu je z lastno nevarnostjo rešil življenje.
Poročilo ptujskega sejma. Na ptujski sejem dne 4. tega meseca se je prignalo 102 konj, 882 glav goveje živine in 411 svinj. Prodavalo se je jako dobro. Prišlo je bilo tudi mnogo kupcev iz Nemškega. Prihodnji živinski in svinjski sejem se bode vršil dne 11. marca tega leta.
Vraga se bojijo. Na tovornem parniku „Vittoria", kateri je dospel nedavno v nevjorško luko, je našel kuhar llavkins malega kušarja. Ker pa je bil prepričan, da je kušar pravi vrag, so se nakladalci tovorov branili delati na parniku. Oni so bili mnenja, da je martinček strupen. Nato je pa vendar neki junaški delavec odšel na parnik in previdno usmrtil nedolžno živalico. Mornarji pa sedaj trdijo, da je na parniku še vse polno vragov, in da je kapitan še hujši nego vrag.
Dopisi.
Iz Crešnic, okraj Konjice. Župnik Ogrizek pa šola. Neverjetno, a vendar resnično je, kaj si župnik g. Franc Ogrizek ne podstopi vse tukajšni šoli in učitelju ukazavati in, ako se vse to po njegovej volji natanko ne izvrši, tedaj pa leti ena pritožba za drugo naravnost na deželni šolski svet, kajti vest mu očita, da bi se Gradec brez njegove tožbe podrl. Zato pa se moram podpisani brez konca, in kraja opravičevati, sedaj „v novič" od mesca septembra 1902 pa do danes, dasitadi mu je č. g. dekan in kanonik vse to strogo osebno prepovedal. Ako pa to opravičenje do Ogrizeka nazaj pride, tedaj pa spet vse obrne in trdi na prižnici, da sem ga „jaz" tožil na Gradec, na škofa in glavarstvo, dočim on besede čez me ne piše in ne govori! — Groza! Na vsako tožbo pa, naj si bo še toljko izmišljenega, neresničnega, prenapetega obsega, zahteva Ogrizek tudi podpise od kraj. šol. sveta, ki mu ta kot „sveto dolžnost" tudi takoj ustreže. Bodi ljubemu Bogu potoženo! — Ker pa vse to pisarenje do sedaj ničesar ni zdalo, da bi me od tukaj odpravil, kar si že čez dve leti prizadeva in pridiguje, zato je dne 21. prosinca t. I. pri izpraševanji „kerščanskega nauka" in delitvi spo-vednih listkov v mežnariji tudi vse očete mojih učencev navdušil in poučeval, naj se vsaki čez sledno reč, karkoli zoper mene ve, pritoži in podpiše, ker to bo brez vse dvorobe zanesljivo in gotovo — vleklo in izdalo! No, vsi že kedaj zaradi šolskih zamud opominjani ali tudi kaznovani, so se v pritisku, naglici in nepremišljenosti misleč najti priložnost, se nad učiteljem maščevati, podpisali. Cerkovnik Jožef Guzej po domače mogočni Brušnjak pa. ki med dru-
f
gimi vedno v farovžn tiči, je bil za „šribarja", kajti župnik je djal, da je on že itak dosti pisal, pa brezuspešno in sedaj ljudska pisava več velja! Vseh pritožb s podpisi je bilo 18, katere je župnik Ogrizek na šolsko oblast z velikanskim veseljem poslal, pa se sedaj že kesa, kakor tudi vsi od njega zapeljani očetje. Nadzornik je mene in otroke že dvakrat nadzoroval in pohvalil in zdaj se ga boje, ker so ga takorekoč za lažnjivca postavili,da otroci nič ne znajo in jaz pa nič ne učim. — Nasprotno pa, nekteri pravični očetje niso hoteli k izpraševanju priti, ker so že vedeli, k čemu se župnikovi podrepniki že dolgo časa pripravljajo. Ce hoče Ogrizek po svoji stari navadi vse to zviti in vta-jiti, le! prosto mu! potem pa prosim g. urednik, sprejmite natančen popis. Ta šola je pa tudi toljko zapuščena, da nima niti vode pri rokah, ampak nči-telj in učenci si morajo daleč na prostem tik ceste stoječo, nepokrito, smrdljivo vodo nositi, katera je po zdravniški preiskavi za škodljivo spoznana. Največji nasprotnik za stavbo vodnjaka pri šoli pa je zopet župnik Ogrizek, ker na njegov predlog pri seji krajni šolski svet* to stavbo vselej odbije proti mnogim ukazom okraj. šol. svetil Konjice. K tem nasprotnikom pa je sedaj še pristopil, novi občinski predstojnik, Jurij Petelinšek, kije trdil, da je c. kr. ekspozitura dotično prošnjo za ta denar (stavbo vodnjaka) na deželni odbor odbila, dočim si je le gospod Ogrizek predrznol, te vrste vse s križem prečrtati, potem pa na ekspozituro zvaliti!! — kjer se je prošnja izročila. Pri farovži pa sta dva vodnjaka, eden je za župnika, a druzega so si bližnji sosedje ravno tam zaradi ugodne lege postavili in noben župnik poprej skoz 30 let ni zabranil tam vode zajemati, le Ogrizek zapodi sedaj ne le mojo služkinjo, temveč tudi šolarje, če gredo za sebe tja po vodo. A naj mu dnhovska in svetovna oblast še toliko ukazuje i. t. d.! ! vse to ne pomaga nič, kajti mir traja le nektere dni, potem pa je isti Ogrizek, rekoč: Jaz se ne udam, jaz sem jaz!! Jako radoveden sem, bode si le Ogrizek predrznil, tudi to vse obrnoti in vtajiti, kar mnogo ljudi in 70 učencev dobro popriča.
Janez Adamič, šolovodja.
Iz Savinske doline. (Št. Juri ob Taboru.) Odkar že izhajaš, ljubi „Štajerc", vedno resnico pišeš. Tako si jo tudi v zadnji številki dobro zadel, ker praviš, da se nekateri duhovniki „Štajerca" bojijo. Odgovor je lahek; ker sami sebe znajo dobro presoditi, da se ne morejo premagati. Kdor ne trobi v njihov rog, tega preganjajo, kolikor morejo. Tudi naš župnik si je izmislil novo sredstvo zoper nas napred-njake. Začel jih je s tem kaznovati, da jim delo odpravlja in je tistim naklanja, kateri so z vrvjo tretjega reda privezani, ali pa najmanj v deviški družbi. Zakaj ste Vi blagi gospod posebno ob času bere tako prijazni? Tedaj ne gledate, kdor bere „Štajerca", „Rodoljuba" ali „Narod"; tedaj so vsi ti brez izjeme Vaši prijatelji. Ako imate pšenico v žaklju, denar v žepu, tedaj ste kmalo drugačni. To Vam naj bode za
taj< že bi gu rav
svarilo, ako se ne poboljšate, dobite obširnejši popfc^J Mi se Vas ne bojimo.	Več faranov.l,,k»r
„Spictiiren — turenspic". Dragi mi, bil s^ebi zopet na sv. Barbare „tiirnspici" in sem gledal mjl po lepih Halozah, najbolj me seveda zanima ifnjj farovž. Gospod župnik deli že listeke (cedelce)1° velikonočno spoved. Pri tej priložnosti ga vidii#raa celi njegovi visokosti. „Le čitajte dobre časopise, doPPni knjige, tega časnika pa ne smete čitati, ker imp/in drugače smrtni greh!" Povedal pa gospod župnik katerega časnika ne bi smeli čitati. Ozrem se po hiši in glej, tam na mizi je ležal „Naš Aha, si mislim, toraj tega lista ne smemo či Da je postal gospod župnik tak sovražnik „Fihp to me je mogočno razveselilo. A nekaj druzega pa razveselilo prišla je namreč lepa Pepika in me zagled „tiirnspici." Postala je tako huda, da sem moral zapustiti „špictiiren". Zbala se je najbrž, da bi preveč videl. Mislim si, Pepika že mora imeti teh farovških rečeh kako pravico in radi tega s „špietiirna" pobegnil. Prihodnjič se spravim na njega. Z Bogom „Štajerc" tvoj
„Spicturn-tumspf en
Iz Ptujske Gore. V predzadnjem „Fihposoi za neki „gorski fant" spodtika nad Gorsko pošto »"fke poštnim vozom in piše, da ima pošta nemški in nemški napis. Dopisunček, mi ti ne zamerimJJv|| mečeš blato po poštenih ljudeh, ker vemo, da te?™: temu nahujskal tvoj brat, kateri se tudi nad ndp>'» sko pošto spodtika in se podpisuje — urbanski Pa ti si mu pozabil povedati, da so vajin pri gorskem poštnarju mnogokrat kaj na upanje? ^ bili. tedaj, ko je on v Mariboru po šolskih klr™ hlače trgal. — Nadalje se spodtikaš nad takimi PJ11" mi, na katere si še od lanske volitve jezen, keifh b s klerikalci volili, in praviš, da okoli njihovih hP0^ rundiči reglajo; pa ti tega ne razumeš, to so na* «Ja kozli, kateri okoli vaše hiše skačejo in katereF^Jj letošnjemu fašenku domov prignal in jim nimalM jesti dati. Tebi in tvojemu bratu se gotovo v meša, zatorej vama svetujem, da bi šla v Hali Duhu na žegnanje. Bog je usmiljen, gotoi
om fca : si ma
Iz
sv
bode tudi vaji usmilil, ako sla tega usmiljenja vi
Vajin prijal
Ptujska Gora. še en dopis smo dobili, todfate smemo ga na našo žalost ponatisniti, ker je prei toil a hočemo pa vendar povedati, kako regiment|te j je dopisnik kmet, zadel, ko je celi klerikalni dn°r . na Spodnjem Štajerskem dal novo ime, in sic#iaja zjedinjeni in se imenujejo odsihmal „stranka k*™5 ske fige". Vi od konjske fige, boljšega imena!«*" ne more nihče najti. To pa paše, to!
Župnik in „Štajerc". Dragi „Stejerc", # t sem bil v Ptuju in sem šel tudi v neko krčmf>ožj bi se tam malo okrepčal. Tam zagledam žuP'lo sedečega pri mizi, prav obilno obloženi. ZupJ goi najužina, plača in vstane. Jaz ga prijazno pozdjde ; in on mi nekaj zamrmla, neko češko besedo,J mi nisem razumel. Župnik je Slovenec! Ko tako gi se njim, opazim, da ima v žepu svoje dolgefe»a
za
£ati I nJr a •• Tud' rni 86 * naenkiaf -Uabilo L at f„Se n0TO8t,'.Zat0 P°kli<^ krčmarja, (L* Kr- P m0m 'metl tudi on tcbe "aro-
t L Z P v I" reČe' da 'e ™ja zahteva
L! JT ,IlStn • POPolnoma opravičena in Zarad ^ gre tje k m.z,, pri kateri je prej sedel zopmk in išče in išče. Potem pa sakliče. .O ti fSk»
M Sp6t ^ jC vkrac"a» Štajerca"!« ji pri trfin krčmarja, da sem zares videl, da je nesel , Štajerca« m krčmar pa reče: „Toti gospo 1 mi gt \ze r«fikrat odnesel!« Tako toraj, zdaj pa že veš nb, „Staj ere", da te nekteri duhovniki*- hvala
te ravno	T° i"*, ^ 8°VfaŽ*>' d™8«*» pa
te ravno tako ljubijo, kakor mi. Zato le tako naprej!
Tvoj prijatelj, pomba uredništva: Gospod župnik, posamezna šte-. nVvp-'Ja ve<;. kakor samo tri krajcarje. Pridite F , Štajerca« rajši vsakokrat kupite, da ne bode p zast°nj svojega lista plačeval!)
lpt i\.Lemfa,ha- Dlagi. »Štajerc«. Prisiljeni smo zo-enkrat teb. naznanit,, kako lepo skrbijo naš žup-i a,SVOf ovčlce- Dne 16. februarja SO prišle W K, n P° fP°vedne list* k gospodu župniku fe7„. GosPod župnik pa so že popred zapo ve" J» vs;>	posestniki/prinesti dve
li t Í 1D i' pa vsaki e"° k'-ono- Žalibog J2 dan ga,p°d ŽUPnik tako razkačeni, da so tace larane zmerjali, rekoč: „Vi ste nemarjaki, me v kremo, pa vse zapijete, ko bi vsak teden
Otn 7 b8tT dali" Pa ^ W*o imeli eno Z L J' tlRpe nauke belijo gospod župnik htZ íam) Za ° S? D1 čnditi- da pri omen-íl ¿Í fk°JŽensko tak° srce zabolelo, da so t/ °bl,le te' da,od **daj naprej ne bode nikdar Z P°,8P°vedne, 'lste- Gotovo so bili župnik za-delj tako jezni ker so premalo kron dobili. Ko pa gospod župnik rekli, naj prinese vsak, kolikor nore b. gotovo vsak raj.še dal. Moj Rog, kje pa . zdaJ ,ob zimskem času vzeli krone, ko ni (jer prav nobenega zasluška ter še nekateri namreč
bt n'- , -SI fV kUpiL G°Spod< ali Vam je
«hti naš odresenik Jezus Kristus zapovedal, da
'tlitf !,V0J',' °,Vf,C kr0ne P°birati' ko on ni imel toliko, da bi bil svojo glavo kam položil. Gospod
ite p„ svoj, gospodični bolj varčni, katera se nosi
^ kakšna pnncezinja ter se s svojim ženinom
fS gr '"i P° Vasi' kar > zel° IeP izgled lkrščansko mladino. Tega nam ne more nobeden
p + taj't'' ke'' se je čez to že vsak sam pre-Potem bode dosti več na oltarju in na svetil-ter ne bo treba našemu patronu sv. Jakobu 31 s uzbi v temi biti, kakor se je že dostikrat «o. Ako je na pnmer v Rušah malo večji praz-gon sveča pr. Mariji, a Rogu bodi potoženo, te
Lwna8+ "'"i GüTd ŽUpnik imaj° tudi Pogosto ministrante, ker j,h preveč dobro plačajo: zgo-
se Jim je ze, da so morali med božjo službo
M sam, prenesti na evangelsko stran. Gospod
Mimo, da z,vite Vi od nas, pa ne mi od Vas
Í^TTIV DaŠimi k,vavimi kmečkimi žulji za \aše plačilo skrbeti,	KmeJt
Razne stvari.
nani,, S dUh°Vn,la ?roti P°li«&H>mu nasto-5 d°hovn,kov se je izrazil nadškof v Dalmaciji Carev v okrožnem pismu, katero je poslal svojim
Nadškof nlm 'Znkatere.ga Povza—o sledeče vrste
mnenl HP ?	duh°Vniki 8v°j° P0'^™
mnenje da izvršujejo svoje volilne pravice, kakor vsi
drug,, to se j,m ne zabranjuje, ker so tudi duhovniki
pred postavo ravno tako, kakor vsi drugi državljani
boTtTt0paJ\k0t/0ditelji 8trank' da «e vdeležujejo boja teh strank to je za nje nečastno in jaz to
fn sPveVtT rr d?°Tik0m "a P°dlag' vseh cerkvenih hlS postav ker to n. nj.hov poklic. Poklic du-
Z E ,Je,POkllC,mira in sl°ge" duhovnik mora v
niit Jf , kat6ra ga naj V8'kdar navdušuje, jubiti vse narode, vse stranke, on mora imeti s
vsakim tistim, ki se ne strinja'z njegovimi nazori
ffifnT °n r 02na,lja ljUdstV«1 ljubezen brez vsakega sovraštva in preganjanja.« -
Hk dnPr 'lad kf Ta rall0StlJ- cerkveni knez je t.k duhovmk, kakor bi morali vsi biti. Kmetje, ali
¿tod«'\ 116 bl b 10 i°bro' ak° bi Si mars'kateri „gospod ta nauk ,z „Štajerca« s škarjami izrezal
Gotevn h-	pnb'1 in vsak dan	preči tal?
Gotovo bi bilo to dobro za njega, najbolj pa seve za vas'
pIptI-S - T5Cn,k0m- K° Sm0 pred par dnevi Pre-
feto L" irJ'f !n napravili račun za Pretečeno
leto smo naši. še tu m tam nekatere, ki nam še
n so za Iansk0 , t0 plačaH Tq ge seveda	]ahko
zgod", saj nima kmet vedno časa in priložnosti, da b. s. vse zap.sal, kje je kaj dolžan in kako dolgo že dolguje. Ker pa nam ni mogoče, saj naši kmetie = dobro vedo, koliko tisoč ,,, t',soč 'l,8tov nam e treba razpos at., ker nam ni mogoče, da bi še vsa-kega naročn.ka posebej na njegovo dolžnost opominjali, tedaj storimo to s tukajšnjim člankom. Seve smo že za naprej popolnoma prepričani, da nam tega ne bode nihče zameni, samo tisti morda, kateri sploh noče plačati lista. Takih pa bode med našimi na
tli? i-re^et0 Ti? najti- "Fihp.°s"' on h0 seveda trob I, glej, glej slabo se godi „Štajercu« . ker je
¡n ideThT?1,k? th'jati Pa naj tr0bi" p''idi^ gleda '"."t' b°dete'./a 86 nam Prav tako regimentno
nnikn T ^ pre} ™ Pn vsakem časniku,
5 edSv',at\e P[' "Stajer,'Qa' kJer j* npravništvo in uredništvo tako tesno zvezano, treba je gledati, ker
w lk ŠC m,?d in nima n°bene druge za-slombe, kot svoje vrle naročnike in prospevke od
oznanil, da se z zamujeno naročnino pri knjigovodstvu ne povzroči nepotrebno delo. Toraj prosimo brez zamere in ne pozabite na plačilo, saj je vsaki kateri je snemal list tudi postavno iafez^^ga"
nS J I ? r, "ami' Pr'Poroiujte in razširjajte nas list poglejte, kako verno skrbijo agenti v dolgih črnih saknjah za svoje umazano glasilo* Dal Bog in kmalu bodemo pisali: „Štajerc« izhaja v 20 tiZ
natisih, a pripomogli k temu so mn samo vrli napredni kmetje!" — Dragi nam, mi nikdar ne pozabimo na Vas, "vsako drugo nedeljo dohaja naš list redno k Vam, toraj je naša prošnja, da Vi nebi na nas pozabili, popolnoma opravičena. Z Bogom'. Uredništvo in upravništvo Vas vse skupaj prav srčno pozdravlja!
Naročniki! Tistim naročnikom, kateri so nam pisali za poštne čeke: ker še nam hočejo poslati naročnino za prejšno leto, naznanimo, da čekov nismo razposlali, saj vsaki ve, da je varčnost povsodi dandanes treba, najbolj pa seveda pri listu, kakor je naš Štajerc". kateri ima tako mnogoštevilne sovražnike. Koliko je vredno ptičje gnezdo. Neki bavarski učiteljski list piše o tem: V enem gnezdu je pet mladičev. Vsak teh mladičev potrebuje povprečno na dan 50 gosenic. Vsi skupaj potrebujejo potemtakem na dan 250 gosenic. Krmljenje traja povprečno 30 dni. V tem času je pokončanih 7500 gosenic. Vsaka gosenica požre na dan listja in cvetja za svojo lastno težo. Recimo, da potrebuje 30 dni, da se zabubi ter požre vsak dan le eden cvet, ki bi bil dal sad, požre v 30 dneh 30 sadov, a 7500 gosenic požre skupno 225.000 takih cvetov.
Najstarejše vino na svetu. Pred kratkim je kupil neki ameriški bogataš sodček vina za 24.000 kron. Vino je še od leta 1767 in je bilo pripravljeno za Napoleona I., slavnega francoskega cesarja. Ker pa se je Napoleon le z vojskami bavil. so čakali z vinom brezvspešno. Sod so hranili v takozvani ope-karnici (tuileriji) in so slednjič pozabili nanj. Po bitki pri Waterlov so ga zopet našli in ga v Ameriko prodali, kjer se je še ohranilo do današnjega dne.
samo z raztrganimi hlačami, in z oprsriikom, in je ifl povedal, da je brata že večkrat prosil za kako odeJ| da bi ga ne zeblo, a da je ni dobil. Za hrano v ^ mu dajali vsak dan samo malo juhe in celega kro pirja. Pomagati si pa ni mogel, da bi bratu iz 1 boja odbežal, ker ima otrple noge, tako, da ne m na nje stopiti. Ker je zaboj tako majhen, je mo sključen ležati. Snažil ga ni nihče že v celem t-času. Nečloveškega brata so izročili sodmji por noma onemoglega siromaka pa odpeljali v bolmšni(M
Kdo sme mrliče briti? Med dunajskimi brivci pogrebci je bil dolgo časa hud boj, kdo ima prav briti mrtvece. Brivci so trdili, da je to izključno njihov posel, ker se njihove koncesije ne glasijo, bi smeli briti le žive. Tudi je ravno pri mrtv treba posebne brivske izurjenosti, da se mrtveca ureže ter se na ta način lahko brivcu še kri zastr Pogrebci so zopet vstrajali pri tem. da človek je umrl, zapade le njim „z dlakami in kostmi". 1 bi ne bilo za brivce priporočljivo, da bi se ukvar z mrtveci, ko imajo takoj na to opraviti z živimi razi. Zadeva se je izročila magistratu in magistra
Zunanje novico.
Lam. /jauu v ov, .jv	---- —.
je poslal trgovski in obrtni zbornici, ki je prisojkki
Uit
Ljubljanski mestni zastop in klerikalci. V Ljubljani je napisal klerikalni listič, katerega izdaja duhovščina, zadnje dni nesramni članek proti napred-njakom,' v katerem je po svoji klerikalni navadi zmerjal celo žene naprednjakov, češ, da slabše živijo. kakor ženske nesramnih hiš in da se take ženske vdeležujejo celo naprednih veselic. Na to se je zbral ljubljanski mestni zastop v izvanredni seji in je sklenil, da se ne bode vdeležil nobene sijajne škofovske maše več, katero bode bral Jeglič, škof v Ljubljani, ki pusti take reči od svojih duhovnikov pisati. Kdo odpravlja toraj vero? Naprednjaki gotovo ne!
Ednajst mesecev v hlevu zaprt. Kakor se piše iz Reihenberga je dne 26. p. m. zvedela tamošnja žandarmerija, da ima v Johanesbergu lesni trgovec Ignac Rekcigel svojega brata Jakoba že delj časa zaprtega v hlevu, in da mu daje tje le toliko hrane, da ga preživi. Žandarji so šli tje in so našli zares v hlevu in sicer v nekem zaboju iz desek, kateri je bil 1-10 metrov dolg, 1 meter širok in 1*40 metrov visok ležečega popolnoma onemoglega Jakoba Rekcigla. Ta je izpovedal, da ga ima njegov brat že več kakor 11 mesecev zaprtega. Siromak je bil oblečen
mrtvece brivcem po poklicu, le posebne britve mo imeti v ta namen. Cela zadeva pa kaže. kako sa ljubni so moški, ki hočejo tudi na oni svet čedno obriti.
Maščevanje nad mrtvecem. V Roprazu na t coskem so pokopali mlado deklico. Drugi dan so grob razkopan in truplo strašno razmesarjeno, t je manjkala. Dognalo se je, da sta zločin storila mladeniča brata, da se maščujeta nad očetom kojnice, ki je kot predsednik porotnikov obsodil nega očeta zaradi tatvine.
Ustrelili veliko kačo. v minolem oktobru je 20 čevljev dolga kača iz Shellovega cirkusa, takrat nadalje je obiskala nad 100 zamorskih ter kradla kokoši, pse in mačke. Zamorci so nad mesec dni zasledovali, toda šele 26. jan. liko kačo našli in ustrelili. V njenem skrivališ našli deset mladih kač, katere so usmrtili.
Žilava rodbina. V občini Vallarsa pri Rov živi rodbina 10 bratov in sester, ki štejejo a 711 let. Najmlajša sestra je stara 60 let, najs'
brat pa 82 let. Vsi so telesno in duševno kre --—————————
Gospodarske stvari.
Bela omela (lim). Sadno drevje, na kterel nahaja grmičje bele omele — takozvani hm -J daje svojemu posestniku dobrega izpričevala o j nosti in skrbnosti, ki ju obrača nanje. Ce tudil nasanja omelinega semena po pticah ne moremo! prečiti, ker raste bela omela bujno tudi na gozd drevju, vendar zasluži naše sadno drevje, ki je hvaležno za pozornost, s ktero mu skušamo ohi zdravje, da ga otmemo te nadležne zajedalke, lf pije životno mezgo. Bela omela se rada naseli v jablan in hrnšek ter poženev svoje korenine glo v veje, kterim izsesava sok. Skoda, ki nastane u
far to
(Pettauer Vorschuss-Verein),
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, daje na vse vloge od 1. aprili 1903 naprej
Svojim soudom dovoljuje mejnična posojila, in sicer pod 5l/»e/«nimi obresti.
Predstojnistvo
Loterijske številke.
Trst, dne 21. februarja: 84, 17, Gradec, dne 28. februarja: 13, 8,
Učenec
se sprejme
v knjigoveznici W. Blanke-ja
v Ptuju, Glavni trg 6.
Korenienjaki (portalis)
se prodajo pri
W. Blanke-ju, Ptuj, Glavni trg-.
Lepa priložnost
v Zaver ču pri Ftitju.
Hiša št. 16 v Zaverču, ki sloji tik okrajne ceste in je pripravna za kakega penzijonisla ali rokodelca, se / vrtom zelenjavo in sadonosnikom iz proste roke pod prav ugodnimi pogoji proda, tako da polovica kupnine ostane lehko vknjižena. Ta hiša prodajala se bode dne 29. marca t. 1. i/, proste roke na licu mesta. Pojasnila daje lastnik Freiensfeld, Freuden-bergerstrasse št. 12 v Celovcu.	839
Najcenejše vezilo za trte
namesto rafije se rabi takozvani v troje spleteni jutegarn 1 kilo velja 45 krajcarjev. Dobiva se pri vrvarju
g: H. Stomaver v Ptuju-
Priporočava fini žamet (Schuhsamt), lastin in vse kar rabi čevljar za izdelovanje finega, pa tudi močnega in trpežnega obuvala. Cena jako nizka, blago dobro.
■m	Brata Siawitsch, Ptuj.
Crevljarjem
Dobro idoča prodajalna
I,rez konkurence, pri veliki romarski cerkvi, kjer je večkrat na leto shod. se da takoj P najem sama. ali pa tudi z gostilno vred. Tudi se pod prav ugodnimi pogoji proda. Naslov pove upravnižtvo „Štajerca".	837
Dobro idoča mala trgovina
7. mešanim blagom, točenjem vina, pive. žganja in hruškovce, v zasebni novozidani hši s spalno sobo. kuhinjo, kletjo, hlevom in njivo, v veliki vasi na Spodnjem Štajerskem zraven okrajne ceste in blizu železnične postaje ter lepim razgledom se takoj proda. Letna najemnina znaša 1«: 48 gld. Pripravno je to posestvo tudi za kako drugo obrt ali za kakega penzijonisla in se da trgovina tudi še razširiti. Vprašanja naj se pošljejo pod naslovom -A. K. 38* na upravništvo „Štajerca"._H^
Katarina Blodnik v Leskovcu
pri Ptuju sprejme takoj prodajalko ali prodajalca v svojo trgovino z mešanim blagom.	839
način, spozna se lahko po tem, da zgornji del veje, i ! na kteri se je vgnezdila omela, zmirom bolj in bolj j medli in nazadnje pogine. Kar naravno je, da trpi * vsled tega celo drevo. Kdor polomi ali poreže ome-line veje, drevesu s tem prav nič ne pomaga, kajti zajedalkine korenine ostanejo v lesu in nastavijo nove pogankje. Tu je treba žage in noža, da pridemo omeli do živega. Drobnejše veje odrežemo nekaj cm pod mestom, kjer sedi omelino grmičje: po močnejših vejah pa. ki se nam jih mili, izrežemo omelo s koreninami. Tako nastane seveda precejšnja rana, ktero moramo zamazati z vročim katranom. Dotično mesto je treba večkrat pregledati, da takoj odstranimo nove zajedalkine poganjke, ki bi se morebiti utegnili pokazati iz zaostalih korenin izrezanega grmičja. Sploh pa moramo po zimi, kedar snažimo drevje, skrbno paziti na vsako mlado omelo ter jo takoj zadušiti.
I Pisma uredništva.
Vsi svetniki. Žalibog dopisa nismo dobili, prosimo pošljite še ga enkrat. Sevč bode zanimiv. Z Bogom.
Hittnej Amerika. Dva dolarja smo sprejeli! Hvala. Skrbite še nadalje, da bode »Štajerc« tako z onkraj >velike mlake- prospeval, kakor do sedaj.
Ana C. v Seliščih. Pa ste tudi najbrž /.vohali sladek j Earški med, ako Vas ni kaplanček podpisal! No in ako se je j to zgodilo, potem pa nam tudi ni žal za Vas!
Kava iz prve roke 1)obra sIužba ™
to je neposredno od sadilca kave
brez vsake prekupčije,
toraj s polnim jamstvom
za neponarejeno, naravno-pravo, jako izvrstno kavo po najnižjih cenah.
Najino posestvo na
otoku Java
kjer, kakor znano, najboljša kava sveta rase, obsega okoli 80 kilometrov in se nahaja na tem posestvu 12 vasij s približno 30 000 prebivalci. Najini razširjeni kavini nasadi se obdelujejo najracionalnejše, tako daje najina varstveno znamka . „
Javaflor
vedno bolj in bolj priljubljena.
Najina kava je jako aroma-tična in okusna, zraven tega pa še posebno izdatna.
Midva pošiljava poštne tovore (pakete) franko popolnoma poštnine prosto) na vsako inozemsko pošto po poštnem povzetju (Nachnahme) po sledečih cenah:
Kava z marko Javaflor
3 kile gold. 4-38 4s/4 „ „ 665
Türk & drug
veleposestnika na Javi. prodaja kave in čaja v lastni režiji
0 Crstu
via Rapicio St. 6.
418
V najem M4
se vzame prostor za malo trgovino. Ponudbe naj se izvolijo poslati na upravništvo „Štajerca".
Trgovina
$ 40.000 kron letnega prometa se proda. Trgovina je blizu rudnika m blizu želežnične postaje. Pogoji «o ugodni. Kdor želi to trgovino kupiti, naj pošlje ponudbo pod naslovom „M. K. 40.000" na upravništvo „Štajerca" do prvega aprila.	8I5
Mlin
z dvema ali tremi tečaji, h ko-jemu spada nekaj zemljišča, vzame pošten in marljiv mlinar takoj ali pa do 1. aprila v najem. Pisma o tej zadevi naj se pošljejo na naslov: Kari Zechner, Maribor. Mellingerstrasse št. 40. 833
Posestvo y Mariboru
Triesterstrasse 81 se proda za •iOOO goldinarjev. To posestvo obstoji iz hiše. ki ima 3 sobe, 2 kuhinji in klet, 2 dervarnici, nekaj trsja in njive. Vknjiženih lahko ostane 1700 goldinarjev, drugi znesek pa se lahko splačuie na obroke. Več pove lastnik Franc Bukšek. gostilničar na Gornjem Bregu pri Ptuju.	835
pridno deklo!
30 do 40 letna brhka pridna žena iz boljše kmečke hiše. katera mora znati dobro meščansko in samostojno kuhati, je prav snažna in ljubi red ter zna nekoliko nemški, se sprejme v neko večjo gostilno (F.inkehrgasthof). Pismene ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: .Zaupljiva služba št. 825" na
upravništo „Štajerca" v Ptuju.
82»
Učenec
za mešano trgovino se sprejme pri Hugo Detischegg v Konjicah.__82G
Mladenič
premožen in jako prijetne zunanjosti. želi stopiti v dopisovanje in pozneje poročiti se z deklico iz kake poštene hiše. Samo resne ponudbe s fotografijo se sprejemajo in na željo kol največja skrivnost vrnejo. Nasloviti naj se blagovoli: rGotovo", ooste re-stante Raka pri Krškem. Kranjsko. __827
Yažno za občine!
Znamke (marke) za pse. lastnega izdelka, se dobijo najceneje (po
5 kr.) pri jos. trutscbcl-nu o mariboru.	828
Proda se
posestvo, obstoječe iz enonad-stropne hiše. v kateri so štiri izbe, kašta, kuhinja in klet. Zraven spada gospodarsko poslopje s prostornim vrtom. 10 biijev polja, dva travnika, 5 johov lepega gozda. K temu spada zidana, z opeko krita kovačnica na vodno moč, in sicer na dva ambosa in težko kladivo. Vode je obilo. Vse to je v lepem kraju blizu poštne ceste in kolodvora ob novi železnici Sinčaves-Železna Kaplja. Več pove Matija Tazoll, Rain. pošla Miklauzhof na Koroškem. 812
Franc Bnkšek
izdelovalec harmonik in harmonijev na Bregu pri Ptuju se priporoča v izdelovanje in popravljanje harmonik in harmonijev. Popravlja tudi vsakovrstno drugo glasbeno orodje. Harmonike izdeluje popolnoma ali na pol hroma-tične s prostim tonom na 1. 2, 3, 4 in o redov in z najboljšimi glasi. Prodaja tudi vsakovrstne dele za harmonike prav po nizki ceni.	836
Pekovski učenec
čvrst, u do 15 let star in iz dobre hiše. se sprejme na 3 leta v učenje pri Jos Heitter-ju, Ptuj
8:u
Zaradi smrti
se prav po ceni takoj proda	_
paromlin (Dampfmiihle) upra
kateri prav dobro uspeva. K temu paromlinu spad žaga za deske, kakor tudi trgovina za špecerijo if moko ter trgovina z deskami. Ta mlin se nahaja ] Orehovcih, 25 minut od mesta Radgone. Vpraša sj naj pri gospodični Beti GottSCheber, grajščakinj V Orehovcih, pošta Radgona.
I
Alois Walland v Oplotnic
naznanja, da prodaja škafe (vedrice) izdelane i/, no liarske smreke_in okovane z železnimi obroči. Edei tak skat stane <0 vinarjev in se dostavi voznine prost na želez nično postajo Poltene. Manje kot 10 komadov se z železnico ne odpošlje.	m
oseslvo na Spodnjem Stajarskem ==
se pod ugodnimi pogoji in po nizki ceni
proda ali v najem (stant) odda.
To posestvo leži v Sv. Danjelu pri Trbonjabj pošta je želez nična postaja trg Vuzcnica (Saldenhofen)| in obsega 60 oralov (joh) sveta in sicer: 9' , oralov! njiv. 7\ oralov travnikov. 812 oralov pašnikov in I 39 oralov gozda.
Celo posestvo se ceni 4 tisoč kron (2000 gl.), tisoči kron lahko na amortizaciji intabuliranih dolgov ostane J to je tako, da se z obrestmi vred splačuje tudi kapital.j Vse drugo naznanja na pismena vprašanja
mestna hranilnica d Pliberku
na Koroškem.	^
(Gemeinde-Sparkasse Bleiburg, Uiit.-Kžimten.)
Styria= becikelni
novi modeli 1903
ki so sedaj najboljši in najimenitnejši fabrikat, veljajo I samo 80, 100, 120 in 140 gold.	J J
Na obroke (rate) prodajava po ugodnih pogodbah I samo zanesljivim kupcem.
Dobre, že rabljene beeikelne prodajava po 40 do I hO gold.	gH1
Brata Slawitsch v Ptuju.
lt/fl •	s štirimi tečaji, s stopami za gris
IVI 11 in prešo za o1.'6 se da v na^em
Jj 1 1111 do 15. marca ali 1. aprila. Kavcije je pbtreba 200 gold. Naslov pove upravništvo Štajerca'".
807
Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje.
Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1901 K 9,316.935 82 Vloge od 1. januarja 1902 do 31. decembra
1902 z obrestmi vred.......» 3,169.459 11
K 12,486.394 93
K 2.677.84372
Od tega je odračuniti:
Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1902 vzdignile.......
Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 » 9,808.55121
Hipotekama posojila.....•.....K	6,085.868-31
Mej nično stanje...............78.02914
Posojila na vrednostne efekte.........20.60183
Efektni zaklad ...............2.919.611-—
Posestva..................184.000 —
Ime tek. katerega ima hranilnica za dotacijo
pri kreditni zadrugi..........300.000 —
Vloge pri kreditnih podjetjih.........107.201 99
Stanje blagajne (kase)............40.823 46
Glavni reservni zaklad............553.574-22
Posebni rezervni zaklad za kurzne diference	»	298.150 69
Zaklad za penzije..............31.227 62
Visokost za obresti: Pri vlogah 4°„ in se plača
rentni davek od hranilnice (šparkase) same.
Shranjevalne vloge se sprejmejo.
losel 0oriupp
usnjar v Ptuju, Biirgergasse št. 11, od dravskega mosta navzgor.
Moja usnjarska obrt je najstarejša v celem mestu Ptuju, ker se je že ustanovila v letu 1752.
Jaz kupujem konjske, goveje, svinjske in telečje kože po najvišjih cenah.
Izdelujem tudi iz vsakovrstnih kož po najnovejši modi usnje (leder) in zahtevam za to delo jako malo plačilo.
Priporočam tudi vsem čevlarjem mojo veliko zalogo vsakovrstnih izdelanih kož in vseh v to stroko spadajočih reči, katere prodajam na debelo in na drobno. Pismenim naročilom se takoj ustreže.
820	S spoštovanjem
Josef Goriup, usnjar v Ptuju, Biirgergasse št. 11.
Več parov dobro vozečih konj
različne starorosti, kakor tudi žrebeta, več skupaj ali posamezne (lastne vzgoje) proda
F. C. Schwab v Ptuju.
Tain se proda tudi 60.000 amerikanskih reznikov (Schnittreben), riparia portalis.	$
Kranjski prašičji redilni prašek.
Cenjeni gospod! Mojo svinje niso žrle in so bile mršave. Slučajno dobil sem od nekega mojih ljudij za poskušnjo en zavitek prašičjega redilnega prašeka; in čuditi se je. jaz svojim svinjam ne morem od tega časa zadosti s krmo postreči. tako hlastno žrejo in se jako debelijo. To je povzročil ta izvrsten redilni prašek, katerega iz hvaležnosti vsakomur najtopleje priporočam. Prosim da mi takoj pošljete po pošti 5 zavitkov takega redilnega prašeka. S spoštovanjem
31./10 1901. Jožef Englisch, železniški mojster, Belišče v Slavoniji.
Ta prepis se popolnoma tako glasi kakor original, pisan na dopisnici, katera jc markiranana s 4 filari in z 2 vinarskima markama. Ljubljana. 3./10. Spoštovanjem Ivan Plantan, c. kr. notar.
Pri zdraoib spiniab, so li iste stare ali mlade, zadostuje en za-pitek doktor pl. Cmkoezv-ieoeaa prasiiiefia redilnega prašeka za so pinarjep, da postanejo mesnate, debele in mastne, meso postane tudi okusneise. Pet takib zapitkop velja samo i kroni.
Dobiva se v vseh trgovinah, ako pa ne, pa po pošti Naslov se glasi:
Lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko, m
Pri tej se tudi dobiva: dr. pl. Trnkoczyja balzam (že 30 let sve-
tovnozan). t stekl. 20 h, 12 steklenic
2 kroni, 24 stekl. 4 krone prosto poštnine, 6 ducatov samo 10 kron, poštnine prosto. — Izbome želodečne kapljice (enake prejšnjim M a r i j a c e 1 j s k i m kapljicam, želodčnemu grenkemu likerju, zeliščnemu vinu i. t. d.) 1 stekl. 40 h, 6 stekl. 2 kroni. — Pilne odvajalne, želodec čisteče. 1 škatla 42 h. 6 škatel 2 10 kron. — Kašljev, pljučni in prsni sok ali zeljisčni sirup. 1 stekl. 112 kron, 6 stekl. 5 kron. — Drgnilni, udov in prČT tinaki cvet. 1 stekl. 1 krono, 6 stekl. 450 kron. — Tinktura zoper kurja očesa. 1 skekl. 80 h, 6 stekl. H-50 kron — Raz-tvarjajoči čistilDi čaj. 1 zavitek 1 krono, 5 zav. 4 krone. — Vsak dan prihajajoča zahvalna pisma, tudi od zdravnikov hvalijo ta sredstva.
Odvetnik dr. Oskar Orosel
dovoljuje si slavnemu občinstvu naznaniti, da se jc dne 1. februarja 1903 s svojim dosedanjim sodru-gom, gospodom odvetnikom dr. Julijus Feldbach-om v Mariboru razdružil in odprl svojo	805
odvetniško pisarno
dno 1. februarja 1903 v Mariboru
Mariengasse št. 10, nasproti sodiščnemu poslopju.
Carl Hantich
državno izprašani nadlogar, gozdarski zemljemerec in oblastveno potrjeni civilni zemljemerec
v Mariboru Priporoča se v zanesljivo izvrševanje vseh v geo-r.metrično in gozdarsko svrho spadajočih del. 6o~
Frane Schütz
pri Sv. Trojici v Slov. gor.
zastopnik najboljše fabrike za stroje
Ph. Mayfarth-a iz Dunaja
♦	prodaja
mlatilnice, slamoreznice, stroje za jabolke mleti
ter sploh vsakovrstne stroje.
Stroji se lahko tudi pri njem ogledajo in se lahko plačujejo na obroke (rate). Blago je vso zanesljivo.)

Pogoji so zelo ugodni.
781
Poljedelska, zeliščna in cvetlična semena od
EDMUND MAUTHNEE ja v Budimpešti.
Prodaja po izvirnih cenah glavnega kataloga samo
Adolf Sellinsehegg
trgovina „pri zelenem vencu" nasproti gledališča v PTUJU
vsakovrstna deteljna semena:
štajerska Šletna, lucerna 71etna, rudeče cvetoča 1 letna predenice prosta, Espersel, hmeljska šotska, švedska vund ali lanen detelja, bela travniška detelja
Krmilna pesna semena:
raamuh dolga, rudeča velika (Riesen). ekerndorfska rumena in rudeča velika podolgasta, eberndorfska rumena okrogla sladkorna pesa velika za krmljenje, podzemska koloraba za krmljenje, veliki^ koren za klajo, nove velike buče z jedrami brez lupink /.a olje dobivati, gresčica, solnčnerože, mak, konoplje, lan. orgščica, ženof in repna semena, sadna čebula, (luk) mala in rudeča.
Vrsta travnih semen:
Travna mešanica za mokra in suha tla. Kavgras, Honig-gras,Kamgras,Knaulgras,Fioriengras,Cioldhaier,Rispengras, Wiesenscliwingel, \Viesenfuchs, nizka trava, Thimoteusgras!
Zelenjadna semena in za cvetljice.
(¿umi za požlahtnenje amerikanskih trt, najboljše vrste Raiija, svetla dolga, dobro vezilno blago za vinograde Galica, rimsko žveplo najfineje. kadilna smola za vino-l grade za varstvo slane, novi kuhani, in prekuhani štoJ pel ni z» požlahtnenje trt. drevesni vosek za sadna I drevesa, milo (Schmierseife) in mrčesni prašek proti krvni! uši. da(je umetna gnojila, Tomaževa moka. koščena moka I amonijakinkali. superfosfati. kilisalpeter, vinograška gnojila.! Prodaja judendortskega roman- in portland-cementa,kolran| in karbolej. Barteljevo k lajno apno, neobhodno po-J trebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino. 1 Vasilinovo mazilo /a usnje, ju meno rusko paten-tovano mazilo za usnje. Štedilni kolomaz.
Ceniki zastonj in franka.
822
Stavbinsko podjetje.	Stavbinsko podjetje.
Ladislaus Johann Roth
=Z=ZZ inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster ZZZZZZI
Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss)
Stavba mostov iz kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo.
Uedna stavba: stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa, kamna in cementa, kakor regulirale potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu.
Stavba cest ilt potov, kakor tudi traciranje taistih. Podzemska dela: (Tiefbauten) kanaliziranje, polaganje
cevij vodovodne stavbe. Stavbe na površju (Hocbbauten) in sicer: vile, hiše in gospodarska poslopja, iabrike in javna poslopja, adaptacije vsake vrste.
Kazen teh del prevzemlje «t firma tudi brezhibno postavljanje mašin in druga fundamentna dela iz petona, trotoarje iz petona, petonska tla. tlakanje z ah brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča d?Ia. — Pojasnila m proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih.
Stavbinsko podjetje Ladislaus Joh. Roth
inžener in oblastv. aut. mestni stavbinski mojster.
se
Min Min Hov Cyli
Del
h.
Priporočam razun mojega špecerijskega, materijalnega in barvnega blaga:
Ogersko melo po 11, 12. 13. 14, 15, kr., vajn-perle, rozine, lige, rožice in kvas Vsakovrstne dišave (gvirce), salpeter, smolo. Speli, svinjsko mast, maslo, švicarski sir. sol, in harinke. Riž po 10, 12. 14. 16, 18, 20. kr. Kavo po 1 gl., 1 gl. 20, 1 gl, 40, 1 gl. 60, 1 gl, 80. Sladkor v grudah, kockah in zdrobljen. Spiritus za goreli, za žganje in jesih delati. Mast za čevlje mazati in mast za vozove. Vsakovrstne farbe, tirne/ ter-pentin, in vsakovrstno blago najboljše vrste in po najnižjih cenah.
Jos. Kasimir v Ptuji
poleg „Štajerca", kjer je bila poprej moja
trafika.	707
Minerva A Minerva C
rsle. •ade. rino-što-dna [Tv ni noka ojila. Uran > po-vino. iten-
•4= pari čevljev
za samo 2 gid. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 parmoSkih. I par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbilimi podplali. najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti pošlnemu po vzel ju. Zaloga čevljev
Jungvvirth, Krakov 21. Poštni predal 29.
Neugajajoče se vzame takoj nazaj.	462
•/« ure od Piuja. na glavni cesli in v lepem kraju se proda takoj h proste roke zaradi smrti lastnika lepo posestvo, obstoječe iz hiše, 9 do 10 oralov (johov) dobrega zemljišča in sadnega vrta. V hiši je trgovina za mleko Redi se lahko več glav živine. Proda se z vsemi pritikli-nami vred. to je orodjem, posodo i. t. d., ki se pri gospodarstvu potrebuje. Pripravno je posebno za kak novo poročen par Več se izve pri posestnici
v Spodnjem Hajdinu št. 7, pošta Ptuj.
Franz Schosteritsch
Ustanovljeno 1803.
Ustanovljeni 1303.
Trgovina špecerijskega, železnega, manufakturskeg? blaga in deželnih pridelkov.
Zaloga najfinejške parne moke
Kupuje vedno
jajce, maslo, puter, ¿rešuje, višje, hruške. marulice, slive, breskve, jabolke, grozdje, kostanje, orehe, jedilne gobe. krompir, fižol, čebul, češenj, zrnje, hren, murki', strd. kuretino. škafe, itd. po najvišji ceni.
Zaiuenjevajo se razne vrste zrnja za moko.
Prodaja tudi
zamet, špeli, žito, koruzo, repna luiieno, runkelnovo in detelno se men, rafljo. galicijo, žveplo, naj boljo gumo za cepljenje trsja različno železo za voze, pluge i gatre, nareto oblačilo, koče, odej štrozoke, belo in plavo platni druk. zajg. turo, parlient i. t. <1 po najnižji ceni.
Toči se tudi dobro pivo, domače žganje vino in tukla.
v Poljčanah na kolodvoru (banhofu)
naznanja slavnemu občinstvu, posebno kmetovalcem in posestnikom, da je z dne 1. okt. otvoril v svoji hiši ^
trgovino z mešanim blagom.!
Ima vsakovrstno špecerijsko, sukneno, platneno in galanterijsko blago ter železnino v obilni zalogi.
Blago je popolnoma novo in frišno ter se dobiva vse po najnižjih, cenah.
Kapnje tudi jajca in vsakovrstne drnge poljske pridelke po najboljših cenah.
Na obilno prodajo in kupovanje se priporoča
810	Hans Wouk.
\xxxxxtotxxx)
Brata Slawitsch
v Ptuju
priporočata izvrstne šivalne stroje
(Nähmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — h Singer Mediam 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za
krojače . .180 „ — „ ............ 100 „ — „
za krojače in čevljarje . . . 160 „ — „ Howe C za krojače in črevljarje ... 90
11 11
Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „
Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 765
y*hur» vsake vrste travnih vrtnih in poljskih *omenov od že povsod sloveče firme EI). MACTHNER i Budapest.	»«8
Vino domačega pridelka za krč-j marje liter po 15 do 20 kr.
XXXI
Hans Wouk
vinski trgovec
~ Vsakovrstno prekajeno (zelhano) ~
o
^ meso, najfinejše klobase
3	(D
jg vedno svežno (frišno) blago, priporoča po naj- S"
nizu ceni
j- J. Luttenberger |
g	mesar v Ptuju.	g
¿1 Zunaj na naročila odpravijo se o
vestno in hitro!
585
III Drogerija ali prodaja z dišavami |if||
max lüolfram llldriboru
Herrengasse št. 33, priporoča
PoRlajno apno
za krave, da se
pridela več in boljšega mleka in povzdigne jalovina.
Ocetopa ali iesi-booa esenca:
»/« litra te kisline da 10 litrov ¡močnega, čisto okusnega namiznega jesiha.
Vsake vrste zelišča, katera priporoča žup-
Snopi za mošt
za napravo zdrave domače pijače. En liter narejene take pijače velja 3krajcarje.
|ii*| nik Kneipp so frisna vedno v zalogi. 515IÜ! --
Vse stroje za poljedeljstvo in vinorejo
Brizgalnice za sadno drevj
z mešalom za mešanino iz bakra in va tako, da se najedenkrat na dve cevi hri
brizgalnice (strealjke) za sadji drevje z natanko namjere petrolniešanico
svetilnice na acetilen,
da se ulove leteči hrošči
hidravlične stiskalnice za vi
stiskalnice za vino in ovočje s diferencijalnin pritiskom
stroje za drobljenje stiskanice,
čisto nove mline za grozdje,
nove priprave proti perono-spori in za žvepljcnje,
sesalke za vino, cevi za vino,
kakor tudi vse druge stroje za polje-deljsfvo, kot
zbivalnike (trienrej, nilatilnice, vitale (gepel) i. t. d.
razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah
IG. HELLEE, DUNA
7<»8	II., Praterstrasse 49.
Cenilniki zastonj in franko.	Dopisuje se v vsih jeziki
¿hranilnica (Sparkassa)

ÖekovBftM ra-
pri * kr. poi-tBo-kr&MhHfa» nrOm.
vlad. državnega mest
Mestni de-narBizavod.
Oiro konU pri podraisici avst. ogerak. banke v Gradca.
Uradae ure
ia poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—18 ure.
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada- _
jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Okieije s soil, ogersko bilko.
i
}poz. lata
Ni
V
aln: lišn
aja ijan:
Ba;
11
Ravnatelj stvo
Vs
ih.
Občinska
hranilnica
v Ortnoži
(Gemeinde-Sparkasse in Friedau)
obrestuje vloge po 4'A in jih
sprejema vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od - 2. do 4. ure popoldne -in vsako nedeljo od 2q. do ii ure dopoldne.
Obresti se pripisujejo polletno h kapitalu, ter plačuje rentiii davek hranilnica sama in ga ü6 üdtfegne v,agateljem, tako,
da dobijo isti popolnoma 4V\o obresti,
656	Ravnateljstvo.
Pri slabem prebavlianju in njegovimi
postramkiim posledicami, kakor pri kolcanju pri ?rt	fel^tautafo,
se v človek«, preobilno napravi kisline; ako •ma čut, kakor da bi bil preveč napolnjen itd so naj vzame na en košček sladkorja 20 do 40
apj,c A. Thierry-jevega balzama.
S tem se doseže, da takoj nehajo bolečine, da se ukrepi želodec in poneha kašelj. Ta balzam je tud> za zunanjo porabo ter vpliva na rane tako, da kmalu zacelijo in več ne skelijo.
Posebno naj se pazi na zeleno, v vseh državah zaznamovano varstveno znamko (marko)
T™,. 'I ZaVi!Gk' v ka,ereSa «o vtisnjene besede leh dien. Brez teh znamenj naj se vsako drugo tako zdravilo kot nepravo ne sprejme.
Dobiva se ta balzam po pošti (frankirano) brez vsakih drugih stroškov, in sicer 12 malih
Allein c:hterBalsam
«ut V S:featiti£tl-iB«tlKkf
in
À. Thisrry in Pregrada
ali pa 6 večjih sfeMpn.v'^ Tf™ aruFh s,roškov. in ^icer 12 malih ,1 J h fe"4lein,c za 4 kr0ne'	se morajo prej poslati.
Naslov je: Apotekar Thierry (Adolf), lekarna pri angelju va-ruhu v Pregradi pri Rogački-Slatini. J
A.Thieriy-jevo pristno centifolijen vlačllno mazilo
je najkrepkejšo vlačilno mazilo, katero s tem, da povzroči temeljito čiščenje, bolečine olajšuje in to še pri tako zastarelih ranah. To mazilo odstrani skoz omehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca v>ake vrste. S pošto 2 lončka H kome 50 vinarjev. Apotekar Thierry (Adolf), lekarna pri an-gelju varuhu v Pregradi pri Rogački-Slatini.
vs,lom .	naj P°narejenja in pazi na gornjo na
vsakem lo.čeku vžgano var>tver.o znamko in firmo 74»
Kari Penteker
urar, srebrar in zlatar 598 glavni trg št. I Ptuj glavni trg št. I tik Mesarja gospoda Luttenberger-ja
priporoča svoje
ure, prstane, veri= žice za ure in uhane.
Vse po najnižji ceni.
Za vse ure se jamči. Švicarske .. ... . . ,	«P»« ure iz niftelna za
apg2 Budi.«!«^6-, $tTLŽfm urc od 4 50 kr. se S fn h.tro Sifo in « nje'jama ^^
Svarilo!
£sr ssafSLar;
S St ,°JeV'f bicikeInov' glasbenih avtomatov
hianih telegrafov ter delavnica za poniklanie ne
tlcmv;tlpiah ("ostgasse) -14 s
-r\	809
Barvarskih ulicah (Farbergasse) št. 7.
Vsakovrstni deli za Šivalne stroje se dobuo po najnižjih
Spoštovanjem Gertrud Spružina.
Veliko presenečenje!
Še nikoli take priložnosti. 500 kosov za samo I gld. 80 kr.
T* ' «r
mladé in s are 1	f ,komadov,,smeh vzbujajo*!, predmetov za
gld 80 kr R™	* ?" 8a'aa tega ^enarla vredna, velja samo
skozt Dunajsko razposiljalidco P°V"'J" * * denar Ch. Jungwirth, Krakau f 14.
Za leugajajoie se denar vrne.
Josef Pirich mlajši
usnjar v Ptuju št. 2 pri mostu
naznanja, da kupuje goveje, svinjske, konjske in telečje koze po najvišjih cenah. Izdeluje vsakovrstne kože po najnovejši stroki in
najceneje.
Priporoča svojo bogato zalogo domačega, vsakovrstnega usnja ,„ drugih potrebščin za čevljarje na drobno ,n debelo. P.smena naročila se izvršijo iočn"!
rad večkrJ0SkUS' P" ^	kllPiJ bod«
—_776
Opekarskega polirja
sprejme v službo Janez Brišnik v Oistrovski
o2£ ff, Sv' Jf! °b Tab0™ v Savski dS
Opeke (cigla) se .zdela na leto okoli stotisoč. 811
ponudi poljubne množine
zarezane strešne opeke (strangfai*-Dadwie.gei)
rudeče in črne
in glinastih peči
v raznih barvah in oblikah. Na željo pošljemo drage volje vzorce in nastavimo najnižje cene.
Solidna, dobra in točna postrežba.
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati m spa-
hati i. t. d.	30
C. kr. prhf.
tovarna za cemen
Cer
Trboveljske premogokopne družbe v TrbOVlja
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portiand-ccmcnt v veda
jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in _
hitektov določene predpise gled6 tlakovne in odporne trdo^ daleč nadkriljaiofl dobroti, kakor tudi svoje priznano vrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.® Centralni urad:
Dunaj, III 3 Rennweg 5.
zastonj in franko
moj ilustrovani cenik z več kot 500 podobami od
zlatnine srebernine in muzikalič nega blaga.
Hanns Konrad
fabrika ur in razpošiljal niča BrilX št. 194 (Češko).
svo
Sr^fci^iS^SS* Jm	Podpisani priporočam svflH
1	zalogo posebno v Švici nakupItOCC
^¿S^	¿k	Uh in sr«bernih ur, veliko za i j
^^shpSSg^	nine in srebernine po čudo^^H
^ cenah	pre.i
Sreberna oklepna verižica 30 cm dolga, 15 gramov težka J let
Ura budilka gld? 1 50 in" 190 - ^ebernežepne ure od gld. I ^
nikelnaste gld. ¿oo. Prosim zahtevajte veliki cenik, katerega pošiljam zastonj i.. po«tJup< * .	urar in troovina zlatnine in »rebernino, delnicaij
Franz Čuden, - —	in
Ljubljana, glavni trg.	dre
Vse blago ie pri c. kr. kontroličnemu uradu punciran«
v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata
Brata Sla\vitsch
770	V Ptuju.
| Cena : 12,16,20, 30, 36 do 40 kron.
Tisk: W. Blanke v
Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Baver.
u